lesno kurivo pomemben onesnaževalec ozračja. 3. Pri dosedanjem raziskovalnem delu na temo biomasa - energija - ekologija smo se že večkrat prepričali, da je to pogosto tabu tema tudi v najodgovornejših upravnih in strokovnih krogih. Lahko se vprašamo, ali gre za nepoznavanje proble- matike, sprenevedanje, ekonomske raz- loge ali pa se sramujemo, ker pokurimo toliko ))za kurjavo predragocenega lesa<<. Menimo, da je ravno »nojevsko obnašanje<< najmanj opravičljivo in tudi neodgovorno, tako do same stroke in gozda kot do širše družbene skupnosti. Vse napredne družbe v zadnjih letih znova odkrivajo gospodarsko in ekološko energijsko vrednost in pomen lesne biomase. Morali bi se zavedati, da bodo tudi v prihodnje izgorevale velike in vse večje količine lesa, pa če nam je to prav ali ne. Prepričljiv dokaz za to so tudi vse številnejše in večje skladovnice drv ob zasebnih hišah in poslopljih, pa tudi ob stanovanjskih blokih in stolpnicah. Dobro vemo, da je les (drva) edino kurivo, ki ga Oxf.: 903 je mogoče pridobivati na številne načine, tako na zakonite kot druge. Predvsem pa upoštevajmo, da pametno kurjenje z lesom ni nikakršna sramota in gospodarska ško- da. Gotovo pa je sra:motno in družbeno škodljivo, če to počnemo skrajno negospo- darno, kar je prav posledica zanemarjanja problema, če že temu nočemo reči sprene- vedanje. Če se bomo odkrito in pošteno lotili problema bo od tega gotovo več koristi kot škode. Menim, da je to edina sprejem- ljiva alternativa. VIRI 1. Energetska bilanca SRS za obdobje 1986- 1990. Gradivo RES, Samupravna interesna skup- nost energetike SR Slovenije, Ljubljana, 1986. 2. Stanovnik, T.: Raziskava možnosti razvoja energetike SR Slovenije do leta 2000. Poraba energije v slovenskih gospodinjstvih. Inštitut za ekono_mska raziskovanja, Ljubljana, 1985. 3. Zgajnar, L.: Les kot vir energije v Sloveniji. Polikopija. IGLG, Ljubljana, 1987. 4. Ekologija, energija, varčevanje. Aktualna tema 41. Delavska enotnost, Ljubljana, 1987. Gozdarstvo v razmerah družbene preobrazbe (Ali kako naprej?) NEKATERI POSEBNI PROBLEMI PRI GOSPODARJENJU Z ZASEBNIMI GOZDOVI, KI IZHAJAJO IZ ZAKONSKIH DOLOČIL Franc FIRŠT* Gozdovi pred našimi očmi vidno slabijo, zato moramo gozdarji po svoji poklicni etiki storiti in predstaviti javnosti vse ukrepe, za katere menimo, da so v korist gozda, kajti propadanje gozda zadeva človekovo življe- nje, zdravje in kulturo. Spričo dolgoletnega stereotipnega, z državno regulativo podprtega načina lagod- nega razmišljanja in vtirjenega, že kar sa- mozadovoljenega gospodarjenja z gozdo- vi, ki so dajali družbi tudi več kot zmore- * F. F., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Nazarje, 63331 Nazarje, Nazarje 139, YU jo, se moramo danes, zlasti vsled spreme- njenih ekoloških pogojev, hkrati s spremi- njajočimi se družbenopolitičnimi in gospo- darskimi razmerji, močno potruditi, da bi našli sami sebe in se zavestno vpregli v pozitivno spreminjanje razmer, brez obremenitev preteklosti. Naš poglavitni cilj mora biti, da uspo- sobljeni gozdarski stroki omogočimo učinkovito, racionalno strokovno delo- vanje. Ob tem seveda zadevamo ob temelje sedanje organiziranosti gozdarske stroke na terenu, ki se zlasti pri gospodarjenju z G. V. 1/89 35 zasebnimi gozdovi srečuje z anomalijami, te pa postavljajo gozdarja v odnosu do lastnika gozda v nezavidljiv položaj, v strokovnjaka in svetovalca, inšpektorja in policaja, davčnega uslužbenca in prevze- malca lesa. Hkrati je isti gozdar ekonomsko direktno odvisen od blagovne proizvodnje lastnikov gozdov, ki mu tako režejo kruh. Očitno je, da na tako nasprotujočih si odno- sih ni mogoče več graditi. Ne manj nedorečena in nelogična je tudi opredelitev lastništva gozda z vsemi izvedbami na tej osnovi: gozd nemu posest- niku se sicer priznava lastništvo gozda, tudi s pomembnimi pravicami, vendar se kmet kljub temu prevečkrat ne čuti resnični las- tnik, zato se često obnaša kot tujec v svojem gozdu. Zakaj bi se le drugače, saj se tudi zakon- ska odgovornost za stanje v njegovem gozdu končno v celoti prenaša na TOK gozdarstva, mimo lastnika. Jasno pa je, da brez lastnikove odgovornosti za njegov gozd in brez volje za sodelovanje pri gospodarjenju v lastnem gozdu ni možno uspešno gospodariti. Destimulativno deluje tudi sistem vseh obveznosti na evidentirana bla- govno proizvodnjo (biološka amortizacija, tehnična vlaganja v gozd, vključno z davč­ nim sistemom), ki silijo lastnika v nele~ galno obnašanje, vključno z odklanjanjem od kazila. Naša posebnost je tudi obravnavanje splošnega družbenega pomena gozdov: medtem ko je splošni družbeni pomen go- zdov ustrezno poudarjen, pa vsa nadaljnja določila nalagajo celotno breme gospodar- jenja z gozdovi izključno gozdarstvu. Zakon o gozdovih iz leta 1985 je naložil gozdarstvu še novo obremenitev, tj. financiranje ob- nove Krasa. Družba, ki naj uživa dobrote tako postavljenega sistema gozdarstva, se ob tem lahko smeje. Prav je, da so gozdovi odprti vsej javnosti, ni pa prav, da materialni pro- blemi Je javnosti ne zanimajo, kajti ob zastrupljajočem ozračju, povečanem izko- riščanju lesne biomase, neurejenem preko- rriernem splošnem obleganju gozdov kot posledica njihove odprtosti, je gozd vse bolj labilen. Neugodne trende bo možno zausta- viti le ob popolnem razumevanju celotne družbe za vsestransko zmernejše obreme- njevanje in izkoriščanje gozdov. Nasloni- tev na kmečke gozdne posestnike, kot potencialne zaveznike gozda, je lahko izjemno dragocena za očuvanje gozdov. Končno se lahko vprašamo tudi o ustre- znosti obstoječe organizacije gozdarske službe. često ugotavljamo, da je bila seda- nja organiziranost vsiljena, da gozdarji le-te GOZD 36 G. V. 1189 nismo želeli; če je tako, tedaj seveda takšna kot je, ne more biti prava rešitev. Podlaga obstoječi organizaciji gozdnih gospodar- stev je bila politična ne pa strokovna utemeljitev. Znotraj nje in ob njej se lahko obnašamo le toliko racionalno in strokovno, kot to dopušča njen sistem. Toda spone danes popuščajo, nekje bolj, drugje manj, odvisno od vpetosti v okolju. KAJ MENIJO KMET • .IE- GOZDNI POSESTNIK!? V resnici so si kmetje - gozdni posest~ niki že danes izborili drugačen položaj, kot bi ga formalno naj imeli. če jim sprememba položaja ni uspela po legalni poti, je to šlo pač drugo pot; priznati je treba, da smo se s tem sprijaznili tako gozdarji, kot drugi najbolj odločilni družbeni organi. Žal so tako nastala neurejena raz- merja, ki zastrupljajo odnose in škodujejo gospodarjenju z gozdovi. Ne glede na to pa kmetje odločno zahtevajo spremembe v tem, da posta- nejo resnični in priznani gospodarji svoje posesti. Zato nočejo nobene reorga- nizacije gozdarstva brez temeljitih za- konskih sprememb, pri katerih hočejo tudi sami sodelovati. Na tej osnovi hočejo zado- voljiti svoj ekon,.omski interes s spremembo zakona o gozdovih in s tem tudi odnosov v naslednjem smislu: - prodajne cene gozdnih lesnih sorti- mentov morajo na osnovi tržnih pogojev doseči normalno razmerje v odnosu na žagani les; -- promet z gozdnolesnimi sortimenti mora biti sproščen, monopol gozdnih go· spodarstev pa odpravljen; - odbitki od odkupljenega lesa/m3 ozi- roma obremenitve na prodano blago so previsoke; - kmetovi presoji in njegovim potrebam mora biti prepuščeno, kdaj bo izkoristil etat v svojem gozdu; - organiziranost zasebnega sektorja v gozdnih gospodarstvih skupaj z družbenim sektorjem se, kot izraz nezaupanja, odkla- nja; - splošni družbeni interes nad gozdar- stvom naj se izraža v organizaciji .kmetijsko- gozdarske zbornice. BISTVENI ELEMENTI USPEŠNEGA GOSPODARJENJA Z GOZDOVI IN POUDARJENA FUNKCIJA LAS"rNIŠTVA GOZDA Glede na znatno mero odklanjanja skup- nega gospodarjenja z vsemi gozdovi je potrebno jasno opredeliti, kaj je pri gospo· darjenju z gozdovi po svoji naravi skup- nega ne glede na lastništvo, kaj pa je tisto, kar je po svoji naravi treba ločiti ali ločeno obravnavati. Vedno znova seveda ugotavljamo, da med gozdovi z vidika funkcij gozda kot OUTPUT, kakor tudi z vidika vlaganj v gozdove kot INPUT, ni razlik. Zavedati se je treba, da so funkcije gozda močno odvi- sne od vloženega dela in da je strokovno delovanje v gozdu prav tako nedeljiva, kot so nedeljive splošno koristne funkci- je. Dovolil bi si poudariti naslednje: 1. Družbeni interes zlasti za vzdrževa- nje splošno koristnih funkcij gozda se bo še krepil, izrazit pa bo tudi v odnosu do lesno-proizvodne funkcije. 2. Ožji, trenutni ekonomski interes, ki izhaja iz lastništva gozda, bo občasno, vendar trajno povzročal konfliktne situacije. 3. Za vlaganja v gozd je dolžan skrbeti lastnik gozda sam zaradi lastnega ekonom- skega interesa, vendar tudi država zaradi splošnega družbenega interesa. 4. Zasebnega lastnika gozda je treba obravnavati enako kot gozdarsko podjetje, torej z enakimi pravicami in obveznostmi (kolektiv, ki opravlja z gozdom v družbeni lasti, nima nič drugačnih interesov kot za- sebni lastnik). 5. Pravice in dolžnosti gozdnega posest· nika izhajajo iz lastništva; kot lastnik nosi poslovno-proizvodni rizik, imeti mora pa tudi pravico, da prosto razpolaga s proizvo- di, ki jih pridobiva iz gozda. Zato pa mora poravnati družbene obveznosti kot fiskalne dajatve, ki se določijo na osnovi donosnosti njegovega gozda strokovno (denimo kot ))vrednostni etat«). Te dajatve lahko vklju~ čujejo tudi obveznosti vlaganja v gozd: sofinanciranje javne gozdarske službe, strokovnih inštitucij in financiranje eno- stavne biološke reprodukcije); možna je varianta, da za enostavno reprodukcijo skrbi lastnik sam. G, V. 1/89 37 6. Družbene dajatve bodo silile lastnika gozda, da se bo obnašal tržno-poslovno, družbeno-gozdarska regulativa pa ga mora prisiliti, da ravna z gozdom skladno z druž- benim in strokovnim interesom glede na splošne koristne funkcije gozda (INPUT kot strokovna obveznost gozdarske stroke - ne glede na lastništvo gozda). 7. Lastništvo mora najti pravo mesto tudi v gozdarstvu: gozdni posestnik mora čuM titi in ravnati z gozdom kot lastnik neM česa dragocenega, nad čemer ima tudi družba v določenem delu poseben interes. Zato se odgovornost gozdnega posestnika kot lastnika ne zmanjšuje, temveč poveču­ je. Te odgovornosti se ne da prenašati na nikogar drugega (kot npr. sedaj na TOK gozdarstva). To pomeni, da mora lastnik upravljati svoj gozd kot dober gospo- dar, plačevati državi obveznosti, ki izhajajo iz lastništva dobrine, ki daje donose; prizna- vati pa mora tudi strokovni nadzor nad usmerjenim (načrtovanim) gospodarjenjem z njegovim gozdom. Ob navedenih pred- postavkah je lastnik gozda suveren gozdni posestnik. S tem odpade tudi umetna pregrada med gozdarjem kot stro- kovnjakom in gozdnim posestnikom kot lastnikom, ki je bila postavljena v sedanjem sistemu. Lastiki gozdov pravijo, da smo gozdarji izgubili zaupanje, v resnici pa se je izgubilo zaupanje v sistem, katerega predstavniki smo v resnici tudi gozdarji. Šele v spremenjenih pogojih postane jasno, da ima ta gozdni posestnik in gozdar isti interes: vitalen gozd, ki bo dolgoročno proi- zvodno sposoben. V takem odnosu bo osveščen gozdni posestnik v lastnem inte- resu iskal strokovno pomoč gozdarja. 8. Problem razdrobljenosti gozdne posesti v Sloveniji je specifičen in velik, reši pa se lahko le dolgoročno v procesu sproščenih ekonomskih zakonitosti ob usmerjeni in racionalni davčni politiki. Admi- nistrativne rešitve se niso obnesle. 9. Glede na velik delež zasebnih gozdov v Sloveniji je pomembna tudi ugotovitev, da bo strokovnost izvajanja del v zasebnih gozdovih najbolj uspešna tedaj, ko bodo gozdni posestniki sami čimbolj strokovno usposobljeni za delo v gozdu. Zato mora biti osnovni cilj gozdarjev usposabljanje lastnikov gozdov za gospodarjenje z go- 38 G. V. 1/89 zdovi skladno z gozdnogospodarskimi načrti. Morda je to že problem izobraževa- nja, a je tudi problem sistema delovanja gozdarske stroke. ZAKLJUČEK Gozdarji si moramo v spremenjenih raz- merah postaviti ustrezne cilje za gospodar- jenje z vsemi gozdovi in jih z racionalnimi ukrepi uresničevati. Mnogih kritičnih ocen sedanjega sistema ne smemo zavračati, smotrno pa jih je analizirati in vključiti v razreševanje gozdarske politike. Ob novih nalogah in v zaostrenih razme- rah lahko gozdarstvo ubira (tudi) naslednja pota: 1. Po gozdnogospodarskih območjih se je treba organizirati bolj racionalno; poudaM rek mora biti na racionalnem, bolj stro- kovnem delu, ne na številčnosti zaposle- nih. 2. Z racionalnim strokovnim delom je treba pojmovati tudi potrebo po proučitvi vseh strokovnih del, ki ne smejo zaiti v drobnjakarstvo in nestrokovnost. Od tega je odvisen strokovni nivo gozdarjevega dela in njegov strokovni lik, ki je lahko v zaseb- nem gozdu bolj usmerjevalen, manj pa neposredno izvajalski. Med drugim se po- javlja npr. vprašanje, ali se na področju odkazovanja v zasebnem sektorju res ne sme nič spremeniti? Ali od kazilo v vsakem primeru, ali res žig na vsakem drevesu? Posebno vprašanje je poudarjeno izobra- ževanje kmetov gozdnih posestnikov, drugo pa je različno obravnavanje gozdnih posestnikov (kmetov oz. nekmetov), da ali ne. Vprašanj je gotovo dovolj, razčistiti pa jih je treba strokovno, a pospešeno. 3. Pospešeno moramo proučiti možnost organiziranosti gozdarske stroke po teriM torialnem principu (gozdni obrati), seveda ob razrešitvi statusa suverenosti zaseb- nega gozdnega posestnika. Vključiti se mo- ramo v pospešeno spreminjanje gozdarske zakonodaje, skupno gozdarji in gozdni po- sestniki. Ali se bomo gozdarji samo branili (b~anili neki sistem), ali se bomo postavili na čelo oblikovanja novega in boljšega, je bistveno vprašanje. Odgovorni smo pred seboj in pred družbo. 4. Ugotavljamo, da je >>gozd vedno le gozd«, ne glede na to, kako potekajo lastniške meje. Šele trženje z gozdnimi produkti upravičeno razmeji področje lastni- štva- kar pa ne spada več v ožje strokovne gozdarske probleme. 5. Teritorialno prekrivanje interesov se ne kaže samo na področju ožjega strokov- nega delovanja gozdarjev, temveč tudi na področju vseh spremljevalnih dejavnosti (gozdne ceste, medsebojne storitve v goz- du). Zato je treba zahtevati nujnost orga- nizacije enotne gozdarske stroke na te- renu, ki ima enake naloge v vseh gozdovih, tj. enotne javne gozdarske službe. Po drugi strani je treba razviti sistem smotr- nih poslovnih povezav v interesu obeh partnerjev (družbenega in zasebnega), se- veda izključno na svobodni poslovni od- ločitvi (individualno ali bolj organizirano). Gozdni obrat je lahko primerna oblika takih povezovanj. 6. Proizvajalci gozdnih proizvodov, ki bodo v tržnih pogojih izpostavljeni novim preizkušnjam, si bodo v lastnem interesu poiskali primerno )>zaščitno« obliko poslov- nega povezovanja zaradi uspešnejšega na- stopanja na trgu (gozdne zadruge?). Ali gozdni obrat tu ne more nič prispevati? Na drugi strani bo tržno oblikovanje cen gozdnih sortimentov dalo pravo ceno kvali- tetnim proizvodom, kar bo neposredno vpli- valo na kvaliteto delovanja gozdarja in goz- Oxf.: 902 Nekaj o zgodovini Panovca Vitomir MIKULETIČ* V šesti številki lanskoletnega Gozdar- skega vestnika je inž. Iztok Mlekuž objavil zanimiv članek z naslovom Hrastovi go- zdovi na Goriškem. Besedilo se nanaša predvsem na zasebne gozdove, manj pa na gozd Panovec, ki je v družbeni lasti in s katerim gospodari TOZD Gozdarstvo Trnovo (pri Gorici) v sestavi Soškega goz- dnega gospodarstva Tolmin. Glede na današnje stanje hrasta - ne morem reči hrastovih sestoj ev- je zanimivo • V. M., dipl. inž. gozd., 65000 Nova Gorica, Kromberška 14, YU dnega posestnika v gozdu. Zato morata oba poznati tudi tržne učinke. 7. Ustrezen poudarek je možno dati obstoječim SlS za gozdarstvo (alternativa: kmetijsko-gozdarska zbornica) kot mestu, kjer se srečujejo vsi interesi za smotrno gospodarjenje z godzovi. Le-ta je lahko tudi vir in kontrola porabe sredstev za delovanje gozdarske stroke. Ob tem je nujno pouda- riti, da samofinanciranja gozdarstva v spremenjenih pogojih ni več realno. V nobenem primeru pa gozdarstvo ne more samo zagotavljati sredstev za razširjeno biološko reprodukcijo, za sanacijo ))umira- jočih« gozdov, za Kras, za vzdrževanje javnih ())gozdnih«) cest. 8. Ponuja se ideja, da se po območjih (ali po gozdnih obratih) osnujejo nefor- malni strokovni sveti kot posvetovalni organi, ki bi imeli usmerjevalno-povezo- valno funkcijo med gozdarsko stroko, goz- dnimi posestniki, ekologi in drugimi intere- senti za celovito delovanje funkcij gozda. Skratka: povezovanje gozdarjev z javnostjo in javnosti z gozdarji je potrebno v korist dobrih odnosov in v korist gozda. 9. Končno se moramo gozdarji tudi za- vedati, da se takšni, kakršni smo bili doslej, najbrž ne bomo uspešno vključevali v zdru- ženo Evropo, ki je vse bolj prisotna. Leto 1992 za nas ne sme biti samo simbolično, četudi živimo resda na drugi strani Alp. vedeti, kaj se je z njim dogajalo v preteklo- sti. Pri roki imam knjižico Un inventario forestale del XVIII secolo per i boschi co- stieri dell'alto Adriatica, ki jo je za zbirko Collana verde napisal ugledni profesor dr. Pietro Piussi z univerze v Firencah, Italija. Knjižica z zaporedno številko 41 je izšla leta 1976. Gre za prevod (v italijanščino) zapisnika komisije, ki jo je 5. aprila leta 1724 ustanovila dvorna pisarna, zato da bi ugotovila stanje gozdov v območju med reko Tagliamento v vzhodni Furlaniji in Karlobagom v hrvaškem primorju. Komisija G. V. 1/89 39