Mag. Janja Batič Jerneja Herzog Dr. Matjaž Duh
Stališča študentov likovne pedagogike do pridobljenih splošnih in predmetno specifičnih kompetenc
Pregledni znanstveni UDK: 73/76:378
POVZETEK
V času študija likovne pedagogike naj bi študentje pridobivali splošne in pred-metnospecifične kompetence za poučevanje likovnih vsebin v osnovnih in srednjih šolah. Predmetnospecifične kompetence naj bi študentje pridobivali pri tako imenovanih strokovnih predmetih, kot so risanje, slikanje, kiparstvo, grafika ipd. To pomeni, da naj bi pri teh predmetih bodoči likovni pedagogi ob lastnem likovnem izražanju spoznali posebnosti posameznih likovnih področij, izrazne možnosti likovnih tehnik, materiale, orodja ipd. Žal pri predmetu didaktika likovne vzgoje opažamo, da študentje zelo slabo poznajo temeljne vsebine svoje stroke, to pa zelo otežuje kakovostno pripravo na pedagoški proces. Opažamo namreč, da pri izvajalcih strokovnih predmetov manjka motiviranost za poglobljeno podajanje strokovnih vsebin, ki naj bi bile temelj študija likovne pedagogike. V študijskem letu 2008/09 smo izvedli raziskavo, v katero smo vključili študente tretjega in četrtega letnika likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Mariboru (n = 45). Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Zanimalo nas je, kakšna so stališča študentov do pridobljenih kompetenc v času študija. Rezultati kažejo na to, da študentje zaznavajo prej omenjene težave. Kot največji problem izpostavljajo pomanjkljivo poznavanje posameznih likovnih tehnik in njihovih izraznih možnosti, med likovnimi področji pa izstopa nepoznavanje prostorskega (arhitekturnega) oblikovanja.
Ključne besede: splošne kompetence, predmetnospecifične kompetence, študij likovne pedagogike, likovne tehnike, prostorsko (arhitekturno) oblikovanje.
Motivating future art teachers to creatively plan and carry out lessons in art
Review of a scientific article UDK: 73/76:378
ABSTRACT
During the study of art education, university students should gain general and subject-specific competences for teaching visual arts at the elementary or secondary
school levels. As for subject-specific competences, the students should acquire these in the so-called technical subjects-drawing, painting, sculpture, graphics etc. In other words, these are the subjects that should help future art teachers to acquire -through their own artistic expression - specific information about various art forms, the expressive possibilities of art techniques, and a familiarization with different materials and tools. Unfortunately, it is often the case in art didactics classes, that students" have a rather poor knowledge of the fundamentals of art, which makes it difficultto achieve proper preparation forteaching. The harsh reality is that teachers lack motivation to deliver an in-depth presentation of expert subject matter, which is considered a basic element in the study of art education. During the 2008/2009 school year we conducted research that included students who were attending the third and fourth years of an Art Education program at the Faculty of Education in Maribor (n = 45). The data was obtained via a questionnaire. Our aim was to discover how students perceive the competences they have to acquire during their studies. The results clearly show that students are aware of the above-mentioned issues. According to them, the biggest problem is inadequate knowledge of specific art techniques and their expressive possibilities. As far as art forms are concerned, the most prominent issue appeared to be a poor knowledge of spatial (architectural) design.
Key words: general competences, subject-specific competences, study of art education, art techniques, spatial (architectural) design.
Uvod
Motiviranost učencev in dijakov za likovno izražanje je odvisno od številnih dejavnikov. Prav gotovo pa ima pri tem pomembno vlogo učitelj. Berce Golob (1993) pravi, da lahko učitelj motivira učence z likovnim problemom, likovno tehniko, zanimivimi materiali in orodji ter likovnim motivom. Prav tako že v starejši literaturi beremo, da naj bi v učencih zbudili "živo, čustveno razmerje do izbrane naloge, navdušenje za delo in vero v uspeh" (Gerlovič, 1968, str. 147). To pa je skoraj nemogoče, če učitelj sam ni motiviran ozinoma nima veselja do poučevanja likovne vzgoje. Učitelj likovne vzgoje bo zelo težko notranje motiviran za ustvarjalno likovnopedagoško delo brez ustreznih kompetenc. To pomeni, da mora dobro poznati stroko in imeti ustrezno znanje s področja pedagogike, didaktike in psihologije. Karlavaris (1991) navaja nekatere bistvene lastnosti likovnega pedagoga, kot so: splošne osebnostne značilnosti, dobro poznavanje vseh področij likovne umetnosti, odprtost za različna mnenja, sposobnost komunikacije itd. Duh (1999) pravi, da je "osebnost likovnega pedagoga zelo kompleksna in da se takšni učitelji lahko pripravljajo samo ob pravi selekciji kadrov in v posebnem, specifičnem izobraževalnem sistemu, ki jim omogoča široko splošno izobrazbo in kvalitetno osebnostno rast" (str. 669).
Za uspešno poučevanje likovne vzgoje je nujno, da bodoči učitelji v času študija pridobijo ustrezna predmetnostrokovna (poznavanje posameznih panog likovne umetnosti) in pedagoško-didaktična znanja. Žal v zadnjih letih opažamo, da imajo
študentje ze\o šibko predmetnospecifično znanje. To pomeni, da je potrebno pri predmetni didaktiki, ki naj bi študente poglobljeno usposabljala za izvajanje \ikov-nopedagoškega de\a, študentom ob tem pojasnjevati temeljne strokovne pojme, jih seznanjati z likovnimi tehnikami, materiali, pripomočki itd. Stanje pa je še posebej težavno pri (ne)poznavanju likovnega področja prostorskega oblikovanja, saj se bodoči likovni pedagogi v okviru strokovnih predmetov z vsebinami tega področja sploh ne srečajo. Vemo, da \ahko bodoči učitelji pridobijo ustrezna znanja \e, če v času študija ob ustreznih pedagoških znanjih pridobivajo tudi ustrezno teoretično in praktično znanje ob \astnem \ikovnem prakticiranju (Green idr., 1998). @a\ Ross (1999) ugotav\ja, da je izobraževanje \ikovnih pedagogov še vedno usmerjeno v ozko obrtniško poznavanje neke stroke. Npr. bodoči \ikovni pedagogi naj bi v času študija spozna\i kar najraz\ičnejše \ikovne tehnike (ki jih bodo kasneje predstav\ja\i učencem), ne pa zgo\j izbranih. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da predmet-nostrokovno znanje \ikovnih pedagogov ni samo poznavanje \ikovnega jezika in \ikovnih tehnik. Likovni pedagogi bi mora\i biti usposob\jeni za izvajanje ur \ikovne vzgoje, ki bi pri učencih razvija\e kritično miš\jenje, ustvarja\no reševanje prob\e-mov in sposobnost medku\turne komunikacije (Gibson, 2003). Gre tudi za sp\ošne vzgojno-izobraževa\ne ci\je, kot so npr. razvijanje sposobnosti de\a vtimu, sposobnost razmiš\janja o de\u drugih, spoštovanje drugačnih meri\ in vrednot, razvijanje sposobnosti izražanja \astnih izkušenj, razvijanje sposobnosti ravnanja z materia\i in pripomočki, ki naj bi jih učenci dosega\i znotraj predmeta \ikovne vzgoje (Turković, 2009).
Vse to pa naj bi predstav\ja\o teme\j izobraževanja bodočih \ikovnih pedagogov in to ne \e pri predmetni didaktiki, temveč pri vseh strokovnih predmetih. Zato smo med študenti \ikovne pedagogike izved\i raziskavo o pridob\jenih kompetencah v času študija.
Metodologija
Namen raziskave je bi\, ugotoviti, kakšna so sta\išča bodočih \ikovnih pedagogov do pridob\jenih kompetenc v času študija. Anketira\i smo študente tretjega in četrtega \etnika \ikovne pedagogike z Odde\ka za \ikovno umetnost Pedagoške faku\tete Univerze v Mariboru, in sicer dvajset študentov tretjega in petindvajset študentov četrtega \etnika (n = 45). V raziskavi je sode\ova\o triintrideset študentk in dvanajst študentov. Anketiranje je poteka\o v mesecu maju \eta 2009. Vpraša\nik je kombinacija \estvice sta\išč Likertovega tipa in odprtih vprašanj. Ve\javnost vpra-ša\nika smo preverja\i s faktorsko ana\izo, ki je pokaza\a, da gre za instrument z ustrezno ve\javnostjo. Prvi faktor pojasni 32,735 % variance, kar je več od do\očene spodnje meje (20 %). Zanes\jivost vpraša\nika smo preverja\i z metodo ana\ize notranje konsistentnosti (a = 0,858) in faktorsko ana\izo. Faktorska ana\iza je poka-za\a, da vsi faktorji pojasnijo 72,869 % variance. Iz tega je razvidno, da gre za instrument z visoko zanes\jivostjo. Objektivnost vpraša\nika smo zagotovi\i z natančnimi in nedvoumnimi navodi\i. Anketiranje je poteka\o anonimno. S pomočjo vpraša\nika smo že\e\i odgovoriti na nas\ednja vprašanja:
•	Kakšna so stališča študentov do splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc, ki so jih dobili v času študija do tega trenutka?
•	S kakšnimi težavami so se srečali pri pripravah na nastop v razredu?
•	Katere kompetence bi študentje po njihovem mnenju potrebovali, da bi bili pri nastopih in v kasnejši likovnopedagoški praksi čim bolj uspešni?
•	Kako študentje ocenjujejo študij likovne pedagogike?
•	Dobljene podatke smo analizirali na nivoju deskriptivne statistike, odgovore na odprta vprašanja pa smo razdelili na posamezne kategorije in jih prav tako predstavili v tabelah.
Rezultati in diskusija
S prvim sklopom vprašanj smo želeli ugotoviti, kakšna so stališča študentov do splošnih kompetenc, ki so jih dobili v času študija do tega trenutka (tabela 1).
Iz tabele 1 je razvidno, da študentje pozitivno ocenjujejo pridobljene splošne kompetence. Več kot polovica vprašanih (66,7 %) se strinja, da so v času študija v zadostni meri razvili sposobnost komuniciranja. S sposobnostjo komunikacije sta povezana tudi sodelovanje in delo v timu, ki je pri pedagoškem delu neizogibno. Več kot polovica vprašanih študentov se strinja (48,9 %) ali zelo strinja (13,3 %), da so v času študija do tega trenutka razvili sposobnost sodelovanja in dela v timu. Manjši delež vprašanih pa se strinja (40,0 %) ali zelo strinja (4,4 %), da so v času študija v zadostni meri razvili sposobnost komuniciranja s strokovnjaki z drugih področij. Umetnik se lahko zapre v atelje in z zunanjim svetom komunicira s svojim likovnim delom, za likovnega pedagoga pa je to nesprejemljivo. O likovnem in likovnopedagoškem delu mora komunicirati s strokovnjaki z drugih področij. Več kot polovica (51,1 %) vprašanih študentov meni, da so v času študija v zadostni meri razvili svoje vodstvene sposobnosti. Gre za sposobnost, brez katere si težko predstavljamo vodenje razreda (razredništvo), vodenje strokovnih aktivov, študijskih skupin ... Uspešno likovnopedagoško delo na osnovni ali srednji šoli je tesno povezano tudi z organizacijskimi sposobnostmi likovnega pedagoga. Zaradi kompleksne situacije v razredu (disciplinske težave, učenci s posebnimi potrebami, spremljevalci v razredu ipd.), ki so jim izpostavljeni učitelji ob povsem birokratskih zahtevah, ki jih morajo usklajevati, so organizacijske sposobnosti ena od temeljnih sposobnosti za kakovostno likovnopedagoško delo v razredu. Zato so zelo spodbudni odgovori študentov na naslednjo trditev. Kar več kot polovica vprašanih študentov (68,9 %) se strinja, da so v času študija v zadostni meri razvili svoje organizacijske sposobnosti.
Odgovori na naslednjo trditev (Menim, da sem v času študija v zadostni meri uporabil/a pridobljena znanja v praksi.) so pričakovani. V dosedanjem študijskem programu je praktičnega usposabljanja zelo malo, začne se šele v tretjem letniku študija. Odgovori študentov tretjega in četrtega letnika se nekoliko razlikujejo, kar pripisujemo dejstvu, da imajo študentje četrtega letnika popolnejšo predstavo o uporabi pridobljenega znanja v praksi, saj so ob anketiranju opravili vse svoje ob-
Trditve	Odovori Letnik	Se nikakor ne strinjam		Se ne strinjam		Ne vem, se ne morem odločiti		Se strinjam		Se zelo strinjam		Skupaj	
		f	f%	f	f%	f	f%	f	f%	f	f%	f	f%
Menim, da sem v času študija v zadostni meri razvil/a sposobnosti komuniciranja.	Tretji	1	5	1	5	6	30	9	45	3	15	20	44,4
	Četrti	0	0	1	4	2	8	21	84	1	4	25	55,6
	Skupaj	1	2,2	2	4,4	8	17,8	30	66,7	4	8,9	45	100
Menim, da sem v času študija razvil/a sposobnosti sodelovanja, dela v timu ipd.	Tretji	0	0	2	10,0	3	15,0	11	55,0	4	20,0	20	44,4
	Četrti	1	4,0	1	4,0	10	40,0	11	44,0	2	8,0	25	55,6
	Skupaj	1	2,2	3	6,7	13	28,9	22	48,9	6	13,3	45	100
Menim, da sem v času študija v zadostni meri razvil/a sposobnosti komuniciranja s strokovnjaki z drugih področij.	Tretji	0	0	6	30,0	6	30,0	7	35,0	1	6,0	20	44,4
	Četrti	2	8,0	4	16,0	7	28,0	11	44,0	1	4,0	25	55,6
	Skupaj	2	4,4	10	22,2	13	28,9	18	40,0	2	4,4	45	100
Menim, da sem v času študija v zadostni meri razvil/a svoje vodstvene sposobnosti.	Tretji	0	0	2	10,0	7	35,0	8	40,0	3	15,0	20	44,4
	Četrti	0	0	3	12,0	7	28,0	15	60,0	0	0	25	55,6
	Skupaj	0	0	5	11,1	14	31,1	23	51,1	3	6,7	45	100
U1
Trditve	Odgovori Letnik	Se nikakor ne strinjam		Se ne strinjam		Ne vem, se ne morem odločiti		Se strinjam		Se zelo strinjam		Skupaj	
		f	f%	f	f%	f	f%	f	f%	f	f%	f	f%
Menim, da sem v času študija v zadostni meri razvil/a svoje organizacijske sposobnosti.	Tretji	0	0	2	10,0	1	5,0	14	70,0	3	15,0	20	44,4
	Četrti	0	0	3	12,0	3	12,0	17	68,0	2	8,0	25	55,6
	Skupaj	0	0	5	11,1	4	8,9	31	68,9	5	11,1	45	100
Menim, da sem v času študija v zadostni meri uporabil/a pridobljena znanja v praksi.	Tretji	0	0	3	15,0	5	25,0	9	45,0	3	15,0	20	44,4
	Četrti	2	8,0	8	32,0	7	28,0	3	12,0	5	20,0	25	55,6
	Skupaj	2	4,4	11	24,4	12	26,7	12	26,7	8	17,8	45	100
Menim, da sem v času študija pridobil/a ustrezna znanja za uporabo inform.-komunikacijske tehnologije za delo v šoli.	Tretji	1	5,0	4	20,0	6	30,0	9	45,0	0	0	20	44,4
	Četrti	1	4,0	7	28,0	7	28,0	9	36,0	1	4,0	25	55,6
	Skupaj	2	4,4	11	24,4	13	28,9	18	40,0	1	2,2	45	100
Menim, da sem v času študija pridobil/a ustrezna znanja s področja razvojne psihologije.	Tretji	1	5,0	4	20,0	9	45,0	6	30	0	0	20	44,4
	Četrti	1	4,0	9	36,0	9	36,0	5	20,0	1	4,0	25	55,6
	Skupaj	2	4,4	13	28,9	18	40,0	11	24,4	1	2,2	45	100
Menim, da sem v času študija pridobil/a ustrezna znanja in kompetence za delo z učenci s posebnimi potrebami.	Tretji	4	20,0	9	45,0	3	15,0	4	20,0	0	0	20	44,4
	Četrti	13	52,0	10	40,0	2	8,0	0	0	0	0	25	55,6
	Skupaj	17	37,8	19	42,2	5	11,1	4	8,9	0	0	45	100
veznosti pri oprav\janju nastopov in pedagoške prakse. Zaskrb\jujoč pa je podatek, ki smo ga dobi\i na nas\ednje vprašanje. Manj kot po\ovica vprašanih študentov (40,0 %) meni, da so v času študija pridobi\i ustrezna znanja za uporabo informa-cijsko-komunikacijske tehno\ogije. Gre za znanja, ki so nujen pogoj za kakovostno pripravo in izvedbo nastopov in pedagoške prakse in bi jih mora\i študentje usvojiti v prvih dveh \etnikih študija. Ve\ikde\ež vprašanih študentov (40,0 %) odgovarja, da ne ve oziroma se ne more od\očiti, a\i so v času študija pridobi\i ustrezna znanja s področja razvojne psiho\ogije. Petina vprašanih študentov tretjega \etnika in več kot po\ovica vprašanih študentov četrtega \etnika se nikakor ne strinja, da so v času študija do tega trenutka pridobi\i ustrezna znanja in kompetence za de\o z učenci s posebnimi potrebami.
Odgovori kažejo, da so študentje po njihovem mnenju v času študija v zadostni meri razvi\i sposobnosti komuniciranja, sode\ovanja in de\a v timu, komuniciranja s strokovnjaki z drugih področij ter vodstvene in organizacijske sposobnosti. Možnosti za uporabo pridob\jenega znanja v praksi so ime\i po njihovem mnenju prema\o, prav tako bi potrebova\i več znanj s področja razvojne psiho\ogije in kompetence za de\o z učenci s posebnimi potrebami. Z nas\ednjim sk\opom vprašanj (tabe\a 2) smo preverja\i sta\išča študentov do predmetnospecifičnih kom-petenc, ki so jih dobi\i v času študija do tega trenutka.
Iz tabe\e 2 je razvidno, da se skoraj po\ovica anketiranih ne strinja (42,2 %) a\i nikakor ne strinja (6,7 %) s trditvijo, da so v času študija spozna\i razno\ike risarske tehnike in materia\e za ustvarja\no načrtovanje \ikovnih na\og v razredu. Manj kot po\ovica vprašanih se strinja (28,9 %) a\i ze\o strinja (13,3 %), da so v času študija spozna\i razno\ike s\ikarsketehnike in materia\eza ustvarja\no načrtovanje \ikovnih na\og. Manj kot po\ovica vprašanih se strinja (37,8 %) a\i ze\o strinja (4,4 %), da sov času študija spozna\i razno\ike grafične tehnike. Še bo\j zaskrb\jujoči pa so podatki, ki smo jih dobi\i pri nas\ednji trditvi. Več kot po\ovica vprašanih študentov se ne strinja (37,8 %) a\i nikakor ne strinja (24,0 %), da so v času študija spozna\i razno\ike kiparske tehnike in materia\e za ustvarja\no načrtovanje \ikovnih na\og. Odgovori na nas\ednje vprašanje so pričakovani, saj študij \ikovne pedagogike ni usk\ajen z vsebinami učnega načrta in tako študentom ne zagotav\ja, da bi pridobi\i ustrezna znanja s področja prostorskega ob\ikovanja. Večina vprašanih študentov se nikakor ne strinja (53,3 %) a\i ne strinja (28,9 %) s trditvijo, da so v času študija spozna\i razno\ike načine ob\ikovanja in preob\ikovanja arhitekturnega prostora za ustvarja\no načrtovanje \ikovnih na\og.
Večina vprašanih študentov se ne strinja (31,1 %) a\i nikakor ne strinja (35,6 %), da so v času študija pri strokovnih predmetih v zadostni meri spozna\i in praktično preizkusi\i vse \ikovne tehnike, ki so primerne za \ikovno izražanje v osnovni šo\i. Kar tretjina vprašanih študentov se ne strinja, da so s potekom študija ze\o zado-vo\jni, saj ob \astnem \ikovnem izražanju pri strokovnih predmetih pridobivajo ustrezna znanja in spretnosti za ustvarja\no pedagoško de\o v razredu, tretjina pa ne ve oziroma se ne more od\očiti. Pričakovani so tudi odgovori, ki smo jih dobi\i pri nas\ednji trditvi. Ve\ikde\ež vprašanih študentov (42,2 %) se ne strinja stem, da so se v času študija na nastope v razredu priprav\ja\i brez večjih težav, saj so pred tem dobi\i dovo\j strokovnega znanja (pri risanju, s\ikanju ...) o obravnavani učni snovi
Trditve	Odgovori Letnik	Se nikako ne strinjam		Se strin	ne ami	Ne vem, se ne morem odločit		Se strinjam		Se zelo strinjam		Skupaj	
		f	f%	f	f%	f	f%	f	f%	f	f%	f	f%
Menim, da sem v času študija pri strokovnih predmetih (risanje, slikanje ...) spoznal/a raznolike risarske tehnike in materiale za ustvarjalno načrtovanje likovnih nalog v razredu.	Tretji	2	10,0	7	35,0	3	15,0	4	20,0	4	20,0	20	44,4
	Četrti	1	4,0	12	48,0	4	16,0	5	20,0	3	12,0	25	55,6
	Skupaj	3	6,7	19	42,2	7	15,6	9	20,0	7	15,6	45	100
Menim, da sem v času študija pri strokovnih predmetih (risanje, slikanje ...) spoznal/a raznolike slikarske tehnike in materiale za ustvarjalno načrtovanje likovnih nalog v razredu.	Tretji	2	10,0	5	25,0	4	20,0	6	30,0	3	15,0	20	44,4
	Četrti	0	0	9	36,0	6	24,0	7	28,0	3	12,0	25	55,6
	Skupaj	2	4,4	14	31,1	10	22,2	13	28,9	6	13,3	45	100
Menim, da sem v času študija pri strokovnih predmetih (risanje, slikanje ...) spoznal/a raznolike grafične tehnike za ustvarjalno načrtovanje likovnih nalog v razredu.	Tretji	6	30,0	3	15,0	5	25,0	5	25,0	1	5,0	20	44,4
	Četrti	1	4,0	5	20,0	6	24,0	12	48,0	1	4,0	25	55,6
	Skupaj	7	15,6	8	17,8	11	24,4	17	37,8	2	4,4	45	100
Menim, da sem v času študija pri strokovnih predmetih (risanje, slikanje ...) spoznal/a raznolike kiparske tehnike in materiale za ustvarjalno načrtovanje likovnih nalog v razredu.	Tretji	4	20,0	6	30,0	4	20,0	4	20,0	2	10,0	20	44,4
	Četrti	7	28,0	11	44,0	2	8,0	3	12,0	2	8,0	25	55,6
	Skupaj	11	24,0	17	37,8	6	13,3	7	15,6	4	8,9	45	100
Menim, da sem v času študija pri strokovnih predmetih spoznal/a raznolike načine oblikovanja in preoblikovanja arhitekturnega prostora za ustvarjalno načrtovanje likovnih nalog.	Tretji	11	55,0	4	20,0	2	10,0	3	15,0	0	0	20	44,4
	Četrti	13	52,0	9	36,0	1	4,0	2	8,0	0	0	25	55,6
	Skupaj	24	53,3	13	28,9	3	6,7	5	11,1	0	0	45	100
Menim, da sem v času študija pri strokovnih predmetih v zadostni meri spoznal/a in praktično preizkusil/a vse likovne tehnike, ki so primerne za likovno izražanje v osnovni šoli.	Tretji	8	40,0	6	30,0	2	10,0	4	20,0	0	0	20	44,4
	Četrti	6	24,0	10	40,0	7	28,0	2	8,0	0	0	25	55,6
	Skupaj	14	31,1	16	35,6	9	20,0	6	13,3	0	0	45	100
S potekom študija sem zelo zadovoljen/zadovoljna, saj ob lastnem likovnem izražanju pri strokovnih predmetih pridobivam ustrezna znanja in spretnosti za ustvarjalno likovnopedagoško delo v razredu.	Tretji	1	5,0	8	40,0	6	30,0	4	20,0	1	5,0	20	44,4
	Četrti	4	16,0	7	28,0	9	36,0	3	12,0	2	8,0	25	55,6
	Skupaj	5	11,1	15	33,3	15	33,3	7	15,6	3	6,7	45	100
V času študija sem se na nastope v razredu pripravljal/a brez večjih težav, saj sem pred tem dobil/a dovolj strokovnega znanja o obravnavani učni snovi (likovnem problemu).	Tretji	1	5,0	8	40,0	2	10,0	8	40,0	1	5,0	20	44,4
	Četrti	1	4,0	11	44,0	6	24,0	7	28,0	0	0	25	55,6
	Skupaj	2	4,4	19	42,2	8	17,8	15	33,3	1	2,2	45	100
V času študija sem se na nastope v razredu pripravljal/a brez večjih težav, saj sem pred tem dobil/a dovolj metodičnega in didaktičnega znanja.	Tretji	0	0	1	5,0	3	15,0	15	75,0	1	5,0	20	44,4
	Četrti	1	4,0	5	20,0	10	40,0	7	28,0	2	8,0	25	55,6
	Skupaj	1	2,2	6	13,3	13	28,9	22	48,9	3	6,7	45	100
(likovnem problemu). Iz tabele lahko tudi vidimo, da se več kot polovica vprašanih študentov strinja (48,9 %) ali zelo strinja (6,7 %) s trditvijo, da so se na nastope v razredu pripravljali brez večjih težav, saj so pred tem dobili dovolj metodičnega in didaktičnega znanja.
Dobljeni rezultati kažejo na to, da študentje v času študija ne dobijo dovolj strokovnega znanja, ki naj bi predstavljalo pomemben del študija likovne pedagogike in osnovo za podajanje didaktičnih vsebin. Ob koncu smo analizirali odgovore na odprta vprašanja. Najprej nas je zanimalo, s katerimi težavami so se srečali študentje pri pripravah na nastope. Študentje tretjega letnika so največkrat, in sicer v petnajstih primerih, navajali nepoznavanje likovnih tehnik. Nekateri so omenjali likovne tehnike na splošno, drugi pa so zapisali konkretno tehniko ali področje. Dvakrat so omenjene težave pri iskanju idej za uvodno motivacijo, nekaj odgovorov pa se pojavi le enkrat (trema pred nastopom, pisanje priprav, snov ...). Primeri odgovorov, ki so jih podajali študentje tretjega letnika:
•	"Največ težav je bilo pri izbiri primerne motivacije. Včasih so mi probleme delale tehnike, saj se npr. s kaširanjem še nisem nikoli srečala."
•	"Predvsem s težavami, povezanimi z likovno tehniko, saj nas na fakulteti ne seznanijo z osnovnimi tehnikami, primernimi za osnovno šolo, ampak se predvsem pri kiparstvu ukvarjamo z umetnostjo, ki se mi ne zdi primerna in uporabna za osnovno šolo."
•	"Imela sem premalo znanja o kiparskih tehnikah, saj jih v šoli nismo spoznali in govorili o njih, tudi o preoblikovanju arhitekturnega prostora nisem imela znanja."
Študentje četrtega letnika so v šestih odgovorih izpostavili težave zaradi slabega poznavanja učne snovi, prav tako so v šestih odgovorih izpostavili nepoznavanje likovnih tehnik, v petih odgovorih se pojavijo težave s pomanjkanjem literature, v štirih pisanje priprav, ostali odgovori pa se pojavljajo dvakrat ali enkrat (pomanjkanje časa, premalo izkušenj, nepotrebna birokracija, ni bilo težav ...). Primeri odgovorov, ki so jih podajali študentje četrtega letnika:
•	"Težava je bila predvsem vtem, da pri določenih nastopih nismo imeli predznanja, ki bi ga morali pridobiti na faksu pri praktičnih predmetih. V srednji šoli pa smo se srečali s temami oz. nalogami, ki so nam bile povsem neznane, in dostikrat so dijaki imeli več znanja z določenega področja."
•	"Težava je bila pri prostorskem oblikovanju, saj se je bilo potrebno učiti celo iz osnovnošolskega učbenika, da sem si razjasnila snov. Tudi tehnika "frotaž" mi pred pripravo na nastop ni bila čisto razumljiva."
•	"Največjo težavo mi je predstavljala predstavitev tehnik in njenih postopkov, katerih nismo obravnavali/spoznali pri praktičnem delu. Tudi znanje likovne teorije je preplitko in sem se za nastop morala o zastavljenem problemu dosti sama pozanimati. V veliko pomoč so nam bili učitelji na osnovnih šolah, ker poznajo problem, da študenti ne usvojijo potrebnih znanj v času študija."
Zanimalo nas je tudi, katere kompetence (znanja, spretnosti ipd.) bi študentje po njihovem mnenju morali pridobiti v času študija, da bi bili pri nastopih in v kasnejši
\ikovnopedagoški praksi čim bo\j uspešni. Študentje tretjega \etnika so ponovno v petnajstih primerih naved\i, da bi v času študija mora\i spoznati \ikovne tehnike, materia\e ipd. posameznih \ikovnih področij in jih praktično preizkusiti, pravtako bi potrebova\i več prakse in nastopov v osnovni in srednji šo\i, ki bi se po njihovem mnenju mora\a začeti prej in ne še\e v tretjem \etniku (6 odgovorov). Osta\i odgovori pa se pojav\jajo dvakrat a\i enkrat (več razvojne psiho\ogije, veščine retorike, poznavanje prostorskega ob\ikovanja ...). Primeri odgovorov, ki so jih podaja\i študentje tretjega \etnika:
•	"Menim, da bi mora\i pred nastopi in prakso med študijem spoznati vse s\ikarske, risarske in kiparske tehnike. Največji prob\em pa je prostorsko ob\i-kovanje, saj med študijem ne spoznamo nič o tem. Menim, da bi \ahko ime\i dodaten predmet - prostorsko ob\ikovanje."
•	"Predvsem spoznati več \ikovnih tehnik, ki jih \ahko uporabiš na nastopih. Pri grafiki se že tri \eta ukvarjamo večinoma z \inorezom in \esorezom, nismo pa še spozna\i g\obokega tiska. Pri kiparstvu smo de\a\i stvari, ki jih še sami povsem ne razumemo - kako naj to uporabimo in vnesemo v OŠ?"
•	"Znanja s področja razvojne psiho\ogije, spoznati več \ikovnih tehnik v času študija (pri strokovnih predmetih)."
Študentje četrtega \etnika so največkrat omeni\i, da bi potrebova\i več znanja o posameznih \ikovnih tehnikah (sedem odgovorov), potrebova\i bi več prakse v osnovi in srednji šo\i (štirje odgovori), veščine retorike (trije odgovori). Osta\i odgovori se pojav\jajo dvakrat a\i enkrat (poznavanje kiparstva, prostorskega ob\i-kovanja, de\o z učenci s posebnimi potrebami, več didaktike \ikovne vzgoje.). Primeri odgovorov, ki so jih podaja\i študentje četrtega \etnika:
•	"Mora\i bi dobiti ve\iko več praktičnega znanja pri praktičnih predmetih -spoznati vse raz\ične načine ob\ikovanja. Sam program \ikovne pedagogike bi mora\ bo\j strmeti k temu, da bomo mi učite\ji in ne umetniki. Bi\o bi pa tudi dobro, če bi ime\i možnost več praktičnih nastopov že prej na faksu pri vajah in nato še na šo\i."
•	"Menim, da sem v času študija dobi\a dovo\j znanja pri s\ikarstvu in risanju, poizkusi\a sem se v raz\ičnih tehnikah in pravtako motivih in to mi je pomaga\o pri nastopih. Več znanja pa bi mora\a dobiti pri kiparstvu, ker vsebuje ve\iko raz\ičnih tehnik in materia\ov za ob\ikovanje, od katerih sem pridobi\a znanje na minimumu oz. ze\o, ze\o ma\o. Tako sem se v bistvu ba\a, da bi na nastopu dobi\a kaj takega, kar bi od mene zahteva\o ve\iko znanja, ki pa ga nimam."
•	"Abso\utno bi bi\o potrebno imeti več prakse, na raz\ičnih šo\ah, z raz\ičnimi starostmi otrok in njihovimi prob\emi. Prav tako bi bi\o potrebno profesorjem, ki poučujejo praktične predmete, pojasniti, da smo bodoči \ikovni pedagogi, ne pa umetniki na vseh področjih."
Ob koncu smo študente prosi\i, da ocenijo dosedanji potek študija in odgovor pojasnijo. Ponudi\i smo jim pet odgovorov, in sicer: s študijem sem ze\o zado-vo\jen/zadovo\jna, s študijem sem zadovo\jen/zadovo\jna, s študijem sem de\no zadovo\jen/zadovo\jna, s študijem nisem zadovo\jen/zadovo\jna in s študijem nisem niti najmanj zadovo\jen/zadovo\jna.
Tabela 3: Ocena študija
Odgovori Letnik	Zelo zadovoljen/ zadovoljna		Zadovoljen/ zadovoljna		Delno zadovoljen/ zadovoljna		Nisem zadovoljen/ zadovoljna		Niti najmanj zadovoljen/ zadovoljna		Skupaj	
	f	f %	f	f %	f	f %	f	f %	f	f %	f	f %
Tretji	0	0	6	30,0	12	60,0	2	10,0	0	0	20	44,4
Četrti	2	8,0	5	20,0	13	52,0	3	12,0	2	8,0	25	55,6
Skupaj	2	4,4	11	24,4	25	55,6	5	11,1	2	4,4	45	100
Iz tabele 3 je razvidno, da je več kot polovica vseh študentov (55,6 %) le delno zadovoljnih s študijem. Manj kot četrtina študentov (24,4 %) je s študijem zadovoljnih. Primeri odgovorov študentov, ki so s študijem delno zadovoljni:
•	"Sam študij se mi zdi zelo zanimiv in sem prepričana, da sem izbrala pravo smer. Ne strinjam pa se z načinom podajanja znanja (šele v tretjem letniku spoznaš, zakaj sploh delaš ta faks, kljub temu da pridobljenih znanj skoraj ne moreš uporabiti v OŠ in se moraš pred vsakim nastopom šele naučiti določenih stvari (predvsem tehniko), da nastop sploh lahko izpelješ)."
•	"Po eni strani je študij odličen (vsaj kar se tiče pedagoške in likovne plati), vendar je to tudi največja napaka oz. hiba, saj menim, da sta ti plati študija premalo povezani med sabo. Likovni del študija preveč forsira stil učenja ALU-ja."
•	"Ker je ta študij zelo razdvojen, ni ne akademija za likovno umetnost in ne likovna pedagogika."
Primeri odgovorov študentov, ki so s študijem zadovoljni (tudi pri teh so nekateri študentje navajali pomanjkljivosti študija):
•	"Čeprav ni vse tako, kot bi moralo biti, sem skozi čas študija spoznala veliko novih stvari, ki mi bodo kot bodoči učiteljici zelo koristile, vendar vem, da je kljub temu tega znanja premalo in bom morala še veliko stvari spoznati sama, saj med študijem nismo imeli priložnosti. Pri samem našem programu se pozna, da si večina profesorjev prizadeva za akademijo in so tako že na nas gledali kot na bodoče "umetnike" in ne kot na bodoče učitelje".
•	"Ker sem se marsikaj naučila - je pa res, da je za takšno pedagoško smer preveč poudarka na umetniškem ustvarjanju kot pa na delu v razredu in možnosti, ki se jih lahko poslužiš, da je pouk čim bolj zanimiv."
•	"Ker sem si želel likovno ustvarjati in prejemati določene izkušnje v tej smeri."
Primeri odgovorov študentov, ki s študijem niso zadovoljni:
•	"Izvajanje neaktualnih nalog (kiparstvo, multimedija). Slab odnos profesorjev do študentov (čudni izpadi profesorjev med urami). Ena ali nobene korekture v štirih do osmih urah izvajanja neke naloge (konstantno), neprimerno ocenjevanje (smo pedagogi, ne akademiki), nepotrebno ukvarjanje z birokracijo itd."
•	"V času študija sem dobila premalo znanj, ki bi jih lahko uporabila pri delu na šoli, pa naj bo to v OŠ ali SŠ. Urnik, ki smo mu podvrženi, je katastrofalen, saj
smo polno zasedeni in niti približno ni časa za delo, ki bi prinašalo presežke (delo doma). Oblika študija mi ne odgovarja, ker sta mi dve leti didaktike likovne vzgoje premalo."
Sklep
Rezultati vprašalnika, s katerim smo želeli raziskati stališča študentov tretjega in četrtega letnika likovne pedagogike Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru do splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc, ki so jih pridobili v času študija (pri tem je potrebno poudariti, da so študentje tretjega letnika lahko podajali mnenja le za prva tri leta študija), kažejo na nekatere težave. Medtem ko študentje izražajo večinoma pozitivno mnenje o splošnih kompetencah, je rezultat pri predmetnospecifičnih kompetencah manj spodbuden. V vprašalniku smo se osredotočili predvsem na tiste kompetence, ki naj bi jih med drugimi pridobili študentje pri strokovnih predmetih in so nujen pogoj za študentovo samostojno in ustvarjalno delo pri predmetu didaktika likovne vzgoje. Pri tem nismo raziskovali stališč študentov do ostalih kompetenc, ki naj bi jih pri risanju, slikanju, grafiki ipd. v okviru študija likovne pedagogike še razvijali. Zato menimo, da bi bilo smiselno bolj poglobljeno pristopiti k raziskovanju predmetnospecifičnih kompetenc, ki naj bi jih med študijem razvijali študentje likovne pedagogike. Prav tako bi bilo nujno našo raziskavo razširiti, zasnovati longitudinalno in stem pridobiti podatke za naslednjih nekaj generacij. Zanimiva bi bila tudi primerjava s stališči študentov likovne pedagogike Pedagoške fakultete v Ljubljani. Zaključujemo pa s citatom ene od študentk likovne pedagogike, ki je v vprašalniku označila, da je s študijem delno zadovoljna, in odgovor pojasnila takole: "Preden sem se odločila za študij likovne pedagogike, sem obiskovala umetniško gimnazijo - likovna smer. Študij se od omenjene gimnazije razlikuje le v tem, da se tukaj srečamo z didaktiko, nastopi in malo podrobneje obdelujemo sodobno umetnost. Glede ostalih predmetov (risanje, slikanje ...) pa sem na omenjeni gimnaziji spoznala več tehnik, se soočila s težjimi problemi... Zaradi občasne nezanimivosti študija sem izgubila dostikrat motivacijo za delo in nadaljnji študij."
LITERATURA
Berce Golob, H. (1993). Likovna vzgoja. Načini dela pri likovni vzgoji. Ljubljana: DZS.
Duh, M. (1999). Permanentno strokovno spopolnjevanje likovnih pedagogov v funkciji dviga kvalitete likovno-vzgojnega dela. V V. Rosic (ur.), Nastavnik - čimbenik kvalitete u odgoju i obrazovanju. Rijeka: Filozofski fakultet.
Duh, M. in Batič, J. (2008). Su-oblikovanje prostora u funkciji učenja za održivi razvoj. V V. Uzelac in L. Vujičic (ur.), Cjeloživotno učenje za održivi razvoj (261-266). Rijeka: Sveučilište, Učiteljski fakultet.
Gerlovič, A. (1968). Likovni pouk otrok. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Gibson, R. (2003). Learning to be an Art Educator: Student Teachers' Attitudes to Art and Art Education. International Journal of Art & Designe Education, 1, 111-120.
Green, L. idr. (1998). A Study of Student Teachers' Perceptions of Teaching the Arts in Primary Schools. British Educational Research Journal, 1, 95-107.
Karlavaris, B. (1991). Metodika likovnog odgoja 2. Rijeka: Hofbauer.
Ross, M. (1999). Teacher Training in the Arts: At the Vanishing Point. JournalofArt& Designe Education, 3, 351-358.
Turkovic, V. (2009). Umjetničko obrazovanje u tranziciji: Likovno obrazovanje u europskom obrazovnom sustavu. Metodika, 10 (1), 8-38.
Elektronski naslov: janja.batic@uni-mb.si
jerneja.herzog@uni-mb.si matjaz.duh@uni-mb.si
Založniški odbor je prispevek prejel 17. 9. 2009.
Recenzentski postopek je bil zaključen 29. 10. 2009.