PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ..?096 60*0°20° 6 - PP 559 500 7'" KOPV-->s 6600^ S' dnevnik A 32 lio 1 535723 uEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 219 (14.310) Trst, nedelja, 20. septembra 1992 Huda napetost pred ljudskim glasovanjem o ratifikaciji maastrichtske listine Francozi se bodo danes izrekati o usodi evropskega združevanja Kohl poziva dvanajsterico k enotnosti, minister Kinkel pa trdiy da ni konec integracije Angleški premier Major v stiski - Pojutrišnji dan preskusni kamen za liro in Amata Occhetto zahteva vlado preobrata RIM Po deviznem ciklonu, ki je zajel Evropo, še posebej pa Anglijo in Italijo, se bliža trenutek resnice - ljudsko glasovanje o pogodbi iz Maastrichta v Franciji. Kot da to še ne bi bilo dovolj, pa bo izid referenduma sovpadel z vrhom sedmih najbolj razvitih držav v VVashingtonu in z zasedanjem Mednarodnega denarnega sklada, ki bosta jutri še dodatno segrela že itak naelektreno ozračje na tujih valutnih borzah, pojutrišnjem pa še na italijanski. Po izstopu funta iz evropske monetarne košarice in po 7-od-stotnem razvrednotenju so pustili tudi liro prosto nihati. S tem naj bi lažje opredelili, kakšna naj bo njena realna vrednost nasproti drugim devizam na celini, v mehanizem za usklajanje menjalnih tečajev pa naj bi se vrnila v torek. Pogojnik je obvezen zaradi tega, ker vnovično redno kotiranje italijanskega bankovca v EDS ni od- visno samo od rimske vlade, temveč od stvarnih pogojev, ki bodo prišli do izraza samo na trgu. Ponedeljek bo tako preizkusni kamen tudi za Amata: šele na podlagi gibanja mednarodnih borz bo namreč mogoče dognati, kolikšno verodostojnost pripisujejo mednarodni krogi njegovim zadnjim ukrepom za ozdravitev bolnega gospodarstva in financ. Kakšen spodbuden znak pa je za liro le prišel. Kancler Kohl je v Firencah zaželel Amatu, da bi njegova poteza prispevala k umiritvi deviznih trgov, v isti sapi pa je potrdil, da se tudi sam zavzema za stabilizacijo evropskega denarnega sistema. Njegovo obvezo je dopolnil finančni minister Waigel z izjavo, da utegne Nemčija pod določenimi pogoji spet znižati obresti. Tako se je teden končal za liro nekoliko spodbudneje: nasproti NADALJEVANJE NA 2. STRANI Številni plakati so Francoze pozivali naj glasujejo za »da« (Telefoto AP) Varnostni svet zahteva, da ZRJ zaprosi za članstvo v svetovni organizaciji Zvezna republika Jugoslavija ni naslednica nekdanje SFRJ v generalni skupščini OZN NEW YORK — Varnostni svet Organizacije združenih narodov je včeraj zvečer sprejel sklep, da Zvezna republika Jugoslavija (Srbija in Črna gora) ne more avtomatično dobiti mesta v OZN kot naslednica SFRJ in zato VS priporoča generalni skupščini OZN, da od ZRJ zahteva prošnjo za sprejem v članstvo, do takrat pa naj ZRJ ne bi sodelovala pri delu generalne skupščine. Če bo ZRJ vložila prošnjo za sprejem, naj bi se ta prošnja obravnavala še pred koncem glavnega dela 46. zasedanja generalne skupščine. Za tak sklep so glasovale vse članice VS razen Kitajske, Indije in Zimbabveja, ki so se vzdržali. Tako resolucijo so predlagale Francija, Velika Britanija, Belgija in ZDA, s sinočnjim sklepom pa so Srbiji in Črni gori spodleteli načrti, da bi postali edini naslednici nekdanje Jugoslavije, saj iz Washingtona prihaja novica, da tudi Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad (IMF) Zvezni republiki Jugoslaviji ne bosta dovolili sodelovanja na letni skupščini oziroma letnem zasedanju teh dveh pomembnih mednarodnih finančnih ustanov. Medtem pa so se v Ženevi nadaljevala pogajanja med predstavniki sprtih strani v Bosni in Hercegovini, čeprav je že po prvem dnevu bilo jasno, da tudi od tokratnih pogajanj ni kaj dosti pričakovati. Sprte strani so namreč že pred odhodom v Ženevo izjavljale, da niso pripravljene popuščati ali sklepati kakršnihkoli kompromisov. Zato ne presenečajo novice, da so se pogovori za ženevsko pogajalsko mizo začeli ločeno, saj sopredsednika ženevske mirovne konference Cyrus Vanče in lord Owen nista mogla spraviti skupaj treh delegacij iz Bosne in Hercegovine. Predstavniki vojskujočih strani so se kljub temu v znanem slogu medsebojno obtoževali in napadali, namesto da bi vsaj skušali najti skupni jezik v prizadevanjih, ustaviti morijo v Bosni in Hercegovini, zaradi česar so se konec koncev tudi sestali v Ženevi. Voditelj bosansko-hercegov-skih Srbov Radovan Karadžič je obtožil Muslimane, da želijo zase celo Bosno in Hercegovino, da bi potem lahko vladali Hrvatom in Srbom. Hkrati je Karadžič vnovič predlagal NADALJEVANJE NA 2. STRANI REGGIO EMILIA — DSL čuti »dolžnost, da vlada«, a noče »krize v temi, ki bi danes državo pahnila v dramatičen položaj«, prav tako izključuje možnost, da bi se pridružila sedanji vladni večini: »Če se je juha skisala, je ne popravimo z dodatkom nove juhe, tudi če je najboljša.« To je politično sporočilo, ki ga vsebuje včerajšnji Occhettov govor na sklepni manifestaciji vsedržavnega praznika Unita. »Takoj in resno,« je poudaril Occhetto, »moramo začeti razpravo o pogojih za prelomno vlado, izhajajoč iz koncepta konstruktivne nezaupnice, tako da se konkretno pripravi alternativo.« Ob sedanjem težkem položaju je generalni tajnik DSL priznal obstoj krize in nujnost žrtev, zanj pa je glavno vprašanje, »kdo si jih mora naprtiti, čemu in kdo jih lahko zahteva«. Vsekakor je za DSL osnovni pogoj, da se ohrani kupno moč najnižjih plač in pokojnin in da se delavcem zajamči v delovnih pogodbah predvidene pravice. Poleg tega je Occhetto kot pogoje navedel še obveze v boju proti organiziranemu kriminalu, volilno reformo in »nove obraze« v bodoči vladi. Za Occhetta je vladni gospodarski manever »odvraten in krivičen«. Način, s katerim so razvrednotili liro, je bil prava »farsa«, ki je služila le, da je na dan prišla resnica o dramatičnosti položaja. Glede sporazuma o ceni dela, ki je odpravil premično lestvico, pa je dejal, da ne obstaja več, ker so ga sindikati raztrgali. »Žrtve so potrebne, ker je kriza resnična. Morajo pa biti sorazmerne z možnostmi posameznika in ob obvezah, da jih bo jutri poplačala večja varnost.« DSL zahteva tudi, da denarja delavcev ne izročijo tistim, ki so ga do sedaj razmetavali in ga porabili za nepoštene posle. Trditve, da se nahajamo v pogojih vojnega gospodarstva, je Occhetto zavrnil, ker vlada »na fronto pošilja navadne vojake, generali pa žrejo v zaledju«. »Domov je treba poslati odgovorne za porazno krizo, v kateri se nahaja država in njeno gospodarstvo. Domov je treba poslati ves vodilni razred, ki je zapravljal in izropal Italijo.« Occhetto je bil tudi izredno kritičen do Craxija, ker hoče ohraniti sedanji sistem strank, medtem ko je pohvalil Martellija, ki jasno zahteva korenite spremembe. Glede moralnega vprašanja pa je Occhetto poudaril, da mora moralno vprašanje postati prapor, ki združuje in utrjuje italijansko levico. Vladi jih bodo predstavili že na jutrišnjem srečanju v Palači Chigi Alternativni ukrepi sindikatov RIM — Medtem ko industrijci *n vladni politični predstavniki odločno zagovarjajo čim hitrejši sPrejem gospodarskega manevra, Pa v konfederaciji CGIL, CISL in UIL popolnoma negativno ocenju-lejo vladne gospodarske ukrepe in So zato pripravili »alternativni manever«, ki po eni strani nakazuje orugačne rešitve na področju zdravstva, pokojninskega zavaro-^anja, javnega zaposlovanja in davkov, po drugi strani pa uvaja n°va področja, na katerih bi po ttUienju sindikatov vlada morala Poseči. Pri tem še posebej omenjalo prisilno varčevanje, blokiranje ^katerih cen in davek na premo-Zenje. Dokument bodo sindikati predstavili vladi najbrž že jutri popoldne, ko bo vlada sprejela voditelje sindikalne konfederacije, nato pa naj bi ga predstavili še političnim silam. V osrednjem delu »manevra« sindikatov je govor o ukrepih, ki naj bi zagotovili takojšen dotok denarja v državno blagajno, drastično pa naj bi tudi zmajšali število davčnih utaj, še posebej kar zadeva neodvisno delo in posamezne poklicne kategorije. Sindikati tudi predlagajo obdavčitev rent od finančnega kapitala, pri čemer naj bi postopoma tudi ukinili anonimnost in bančno tajnost. Uvesti bi bilo treba varčevalne ukrepe - tudi prisilne -v zvezi z javnim dolgom, javni sta- novanjski fond pa naj bi prodali na izrednih dražbah za posebne javne zadolžnice na dolgi rok. CGIL, CISL in UIL predlagajo tudi drugačno industrijsko politiko, ki naj bi zagotavljala večjo stopnjo zaposlenosti, zahtevajo pa tudi pogodbeni sistem na dveh ravneh in nov mehanizem za avtomatično zaščito plač pred inflacijo. Iz vrst CISL in UIL pa je včeraj prišlo tudi sporočilo, da se ta dva sindikata ne strinjata z izjavami voditelja CGIL Trentina, da je julijski dogovor o ceni dela zdaj mrtev. Po mnenju CISL in UIL je z devalvacijo »zmanjkal« le eden od sestavnih delov tega dogovora, »kar pa še ne izničuje dogovora.« Scalfaro včeraj v Ronkah Predsednik republike je včeraj v Ronkah prisostvoval slovesnosti ob povratku posmrtnih ostankov 1.528 vojakov iz Rusije in Nemčije (Foto Marinčič) NA 8. STRANI Slavnost ob 50-letnici nastanka prvih slovenskih partizanskih brigad Kučan: NOB ni last nobene ideologije Večina naših ljudi hoče končno spravo LJUBLJANA — Z državno himno se je včeraj na Trgu republike v Ljubljani začela osrednja slovesnost ob 50-letnici nastanka prvih slovenskih narodnoosvobodilnih brigad. Polstoletnemu jubileju in hkrati 70-obletnici sklepnega dejanja bojev za slovensko severno mejo ter bližajoči se obletnici odhoda zadnjega vojaka JA s slovenskih tal se je poklonilo nekaj deset tisoč udeležencev. Med njimi so bili borci-prosto-voljci za severno mejo oziroma Maistrovi borci, borci in poveljniki slovenske narodnoosvobodilne in partizanske vojske, udeleženci uporniškega gibanja, predstavniki slovenske teritorialne obrambe in policije, kakor tudi diplomatski predstavniki velesil nekdanje protifašistične koalicije, predstavniki rešenih zavezniških letalcev na območju Slovenije ter predstavniki odporniških gibanj in vojnih veteranov iz Italije in Hrvaške, Zveze koroških partizanov, Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem in predstavniki slovenskih organizacij na Koroškem in v Furla-niji-Julijski krajini. Prisotne je najprej pozdravil predsednik ZZB Slovenije Ivan Dolničar, ki je novi vojski samostojne slovenske države, ki že ima tudi svoje bojne izkušnje, zaželel, da bi ustvarjalno uporabljala izkušnje in nadaljevala bojne tradicije njenih predhodnic. Vse udeležence pa je pozval, naj z minuto molka počastijo spomin na vse padle in umrle v bojih za severne meje leta 1918 in 1919, v uporu in bojih proti okupatorju, v izgnanstvu, v koncentracijskih taboriščih, zaporih in mučilnicah, na streliščih talcev in drugod v letih 1941 in 1945 in v bojih za samostojno Slovenijo lani. Slavnostni govornik na proslavi, predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan, je v svojih besedah spomnil, da so trije rodovi Slovencev prelivali kri za iste cilje, za pravico živeti svobodno in odločati na svoji zemlji po svoji volji in postavi. Prve partizanske brigade so nastale v okoliščinah velikega svetovnega spopada s fašizmom, v katerem je potrjeno prepričanje, da je mogoče preživeti le s trdno odločenostjo za življenje in s pogumom, ki prese- ga življenje samo. Navidezna protislovnost in s tem navidezna spornost takšne odločitve, je dejal Milan Kučan, je spremljala vse medvojno dogajanje in z nerazumnimi, dolgo časa zamolčevanimi poboji po že končani vojni poglabljala razklanost našega narodovega življenja vse do danes. »Tu je začetek poti v tragedijo, ki se je kasneje zgodila«, je dodal predsednik slovenskega predsedstva in obenem dejal, da odgovornosti za vsa tragična in vsega obžalovanja vredna dejanja ni mogoče pripisati slovenskim partizanom. Vojna je imela namreč značaj splošnega spopada med demokracijo in fašizmom. Za sodelovanje ali sporazumevanje držav in političnih skupin s fašističnimi silami med zavezniki ni bilo nobenega opravičila, kakor tudi ni bilo opravičilo nikakršna ideologija ali nasprotovanje kakšni ideologiji. »NOB slovenskega naroda je odločitev in je zato last samo slovenskega naroda in nikogar drugega«, je poudaril Milan Kučan. Zato si je ne more prisvajati nikakršna ideologija. Milan Kučan je tudi spomnil, da je očitno, da o vsem tem obdboju in času, ki mu je neposredno sledil, potem, ko je že bila po volji Beograda razpuščena slovenska partizanska vojska in ko se je tega velikega demokratičenga in osvobodilnega dejanja slovenskega naroda že polastila ena stranka v imenu ene ideologije, v času blokovske delitve, obstajata med Slovenci vse do danes dve resnici. »Ti dve resnici«, pravi Kučan, »delita slovenski narod po enakih zamejitvah in enako usodno kot sta ga v takratnem velikem spopadu«. V interesu naše skupne in narodove prihodnosti je - tako Milan Kučan - da to ne bo preprečevalo sodelovanja Slovencev pri reševanju zahtevnih nalog današnjega in prihodnjega časa. »Premalo nas šteje ta narod, preveč smo med seboj povezani in odvisni, da bi mogli živeti s tem samo uničujočim sovraštvom«, je dejal Kučan. Predsednik Kučan je tudi prepričan oziroma verjame, da si velika večina naših ljudi iskreno želi, da končno pridemo do sprave. Seveda ne gre samo za to, da bi potegnili križ čez našo preteklost. Le-ta je takšna, kakršna je, druge pač nimamo, in zato jo kaže sprejeti. Sprava, po mnenju Kučana, tudi ne more biti zgolj moralno dejanje medsebojnega odpuščanja. Možna je kot izraz skupnega spoznavanja in priznanja o dobrem in slabem v našem preteklem ravnanju. In dobrega, kot je dodal, je brez dvoma veliko več. To pa je temelj za novo upanje in novo zaupanje. Zato je Milan Kučan pozval, da »premislimo dobro, ali ne bi vsaj zdaj, po tolikih letih in v novih zgodovinskih okoliščinah, zmogli odločitve tudi o pravni oprostitvi za vse tisto v tej preteklosti, kar obremenjuje naše življenje, da ne bi obremenjevalo še novih rodov.«(NIA) V Kalabriji onesposobili organizacijo ki se je 10 let ukvarjala z ugrabitvami REGGIO CALABRIA — Silam pregona je v Kalabriji uspelo v dobršni meri onesposobiti za ugrabitve specializirano mafijsko organizacijo na območju Locrija, saj so za zapahe strpali 23 oseb, tri pa so na begu. Preiskovalci so torej dokončno potrdili sum, da je ugrabitve v Kalabriji in v severni Italiji v zadnjih desetih letih načrtoval in uresničeval pravi »holding« za ugrabitve. Kot je navedel šef letečega oddelka policije v Reggio Calabrii Mario Blasco, ljudi niso ugrabljali »samotarski psi« temveč pripadniki neke organizacije, ki so si ob spoštovanju »teritorialne pristojnosti« pomagali in združevali. »Ugrabiteljsko zvezo« so sestavljali člani dveh družin, in sicer Barbarovih iz Platija in Strangiovih iz San Luče. Povezave med obema družinama je baje urejal Antonio Pietro Ietto, boss iz vasi Natile di Careri, tako da je ta organizacija v celoti nadzorovala ozemlje v trikotniku Plati-San Luca-Careri. Ugrabitelji so posebno skrb posvetili »pranju denarja«, ki so ga dobili od odkupnin. Del sredstev pa so vlagali v dobičkonosno trgovino z mamili predvsem v Lombardiji in v Laciju. Preiskovalci so prišli na sled organizaciji po podrobni proučitvi kar sedemnajstih ugrabitev, med katerimi sta najbolj znani ugrabitvi Cesara Caselle in Carla Celadona. Pri vseh so našli ogromno sličnih točk, tako da se je vedno bolj utrjevalo prepričanje o enotnem vodenju vseh ugrabitev. Nedvomno pa je uspehu botrovalo tudi sodelovanje številnih skesancev, kar so včeraj potrdili odgovorni na policiji v Reggio Calabrii, ki pa niso hoteli potrditi, da je pri tem sodeloval tudi po krajšem begu v četrtek prijeti Ierino. Povsem razumljivo ob vseh teh uspehih odovorni ne skrivajo svojega zadovoljstva. Notranjega ministra Mancina pa je navdušenje zaneslo, da je v intervjuju za tednik Espresso navedel, kako skušajo sprožiti »vojno med posameznimi klani«. Taka izjava, ki pomeni v bistvu ščuvanje k medsebojnem obračunavanju, je povzročila pravi plaz kritik, tako da je moral minister demantirati samega sebe in pojasniti, da država ne išče vojne temveč skuša le vnesti razdor med mafijskimi klani. Prav tako je zanikal, da bi načrtovali pošiljanje vojske tudi v druge dežele južne Italije, v intervjuju naj bi le navedel svoje ocene o uspehu na Siciliji, »mnenje pa še ni sklep«. • Francozi NADALJEVANJE S 1. STRANI marki je kotirala 839, špekulacija pa se je usmerila proti francoskemu franku in danski kroni (ki se je povzpela do najvišjega dovoljenega nihalnega praga); obenem je funt šterling strmoglavil do zgodovinskega minimuma, kar velja pripisati predvsem možnosti, da ostane angleški denar še kar lep čas zunaj evropske menjalne košarice. Toda vrnimo se k francoskemu referendumu o ratifikaciji pogodbe za izoblikovanje evropske politične in gospodarsko-monetarne unije, ki jo je podpisala dvanajsterica decembra lani. Povsod vlada huda napetost v prepričanju, da bo odločitev Francozov usodno vplivala na združitev Evrope: če bodo zmagali nasprotniki Maastrichta, bo njena usoda sploh zapečatena, ker bo tudi Anglija revidirala postopek ratifikacije, v nasprotnem primeru pa bo pot do združitve vseeno postlana s trnjem. Kar se je zdelo še nedavno gola formalnost, je postalo zdaj velika dilema. Združitev Nemčije spodkopava temelje procesu evropskega združevanja, integracijski postopek pa je izgubil svoj prvotni naboj tudi zaradi padca centralističnih vlad na vzhodu, razdelitve Češkoslovaške, razpada Jugoslavije oziroma izbruha nacionalizmov, ki učinkujejo dis-gregacijsko. Če k temu dodamo notranjepolitični boj v Angliji, kjer je premier Major med tnalom konservativcev, ki bi radi vrnitev »železne dame« Thatcherjeve, in nakovalom laburistične opozicije, tedaj je evropska slika res zaskrbljujoča. Francozi pa so razdvojeni: za Maastricht bi utegnili glasovati pod vtisom okoliščine, da je frank še kar dobro vzdržal pritisk marke, da se je torej dobro obnesla os frank-marka, okoli katere se že dalj časa in tudi s sodelovanjem Italije utrjuje proces integracije; glas proti Maastrichtu pa bi jim lahko narekovala bojazen pred kaosom in občutek, da še niso dorasli evropski uniji. In Nemci? Kancler Kohl je včeraj znova pozval evropske države k utrjevanju enotnosti, medtem ko je zunanji minister Kinkel mnenja, da francoska odklonitev Maastrichta ne bi pomenila konca sveta: Evropo bi dograjevali na temeljih vsega, kar je bilo doslej zgrajenega. Dogajanje v minulem tednu je vsekakor pokazalo, da vlade lahko podpisujejo sporazume in pogodbe, da pa morajo potem računati z zakonitostmi trga, kjer špekulacija prej ali slej izvotli vsako solidarnostno obvezo vse njene vsebine. ZRJ ni naslednica nekdanje SFRJ v OZN NADALJEVANJE S 1. STRANI Press, naj bi Panič jutri odpotoval na desetdnevni obisk v ZDA. Tam naj bi sodeloval na zasedanju generalne skupščine OZN. Hkrati je britanska tiskovna agencija Reuter iz virov, ki so blizu Svetovni organizaciji izvedela, naj bi Paniču omogočili govoriti pred generalno skupščino, kljub resoluciji o izključitvi ZR Jugoslavije iz dejavnosti Generalne skupščine. Sicer pa je včeraj uradna Moskva že tretjič v zadnjih dveh dneh podprla politiko jugoslovanskega premiera Milana Paniča in njegovo izjavo, da je Beograd pripravljen vložiti zahtevo za sprejetje ZRJ v Svetovno organizacijo. Ruski zunanji minister Kozirev je včeraj Paničevo izjavo označil kot pogumno, njega samega pa kot politika realistične usmeritve, ki skrbi za koristi svoje države. Medtem ko si mednarodna skupnost z vsemi močmi prizadeva sprte strani prepričati v nujnost strpnih pogajanj, ki edina lahko pripeljejo do ustavitve vojne v Bosni in Hercegovini, pa v tej državi nihče ne spoštuje niti doslej sklenjenih sporazumov. Tudi ZDA so priznale, da je spodletel poskus, da bi mirovne sile prevzele nadzor nad težko oborožitvijo. Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Boucher je izjavil, da za zdaj ne obstajajo razlogi za ustavitev poslanstva Združenih narodov. Sicer pa so ZDA hkrati obtožile Srbe za vse hujše bombardiranje Sarajeva. Po peklenskem obstreljevanju tega mesta v petek so se napadi srbskega topništva, kot poročajo, nadaljevali tudi v noči na soboto. Številna poslopja so zgorela, ubitih pa je bilo najmanj 25 ljudi. Najhuje je bilo v občini Novi grad, srbske enote pa so z vsemi orožji obstreljevale tudi občino Center, Novo Sarajevo in Baščaršijo. (NIA) razdelitev Bosne in Hercegovine na tri države, srbsko, hrvaško in muslimansko, ki bi bile povezane v konfederacijo, kar predstavniki Muslimanov in bosansko-herce-govska oblast že ves čas odločno zavračajo. Medtem pa je tudi bosansko-hercegovski zunanji minister Silajdžič, potem ko je obtožil Srbe za pokol v Foči, izjavil, da »nimajo dovoljenja svojih državljanov, da bi se pogovarjali z vojnimi zločinci.« Povsem jasno je, da izhajajoč iz tako nasprotujočih si in izključujočih stališč nikakršni pogovori in dogovori med sprtimi stranmi sploh niso mogoči. Pred včerajšnjim drugim krogom ločenih pogovorov s Cyrusom Vanceom in lordom Ownom, so se sprte strani uspele dogovoriti le za obnovitev človekoljubnih poletov v Sarajevo. Najprej se je z obema sopredsednikoma pogovarjal zunanji minister BIH Haris Silajdžič, kasneje pa naj bi se Vanče in lord Owen ločeno sešla še z voditeljem bosanskih Hrvatov Bobanom ter bosanskih Srbov Karadžičem. Sicer pa je Haris Silajdžič z visoko komisarko Svetovne organizacije za begunce Sadako Ogata podpisal protokol o zagotovilih za varnost človekoljubnih poletov v Bosno in Hercegovino. Voditelja drugih obeh strani naj bi sporazum podpisala včeraj popoldne. Podpis sporazuma je namreč temeljni pogoj za vnovično vzpostavitev zračnega mostu s Sarajevom. Sicer pa je tudi lord Owen včeraj v intervjuju za BBC iz Ženeve izrekel optimizem glede pripravljenosti treh sprtih strani v BIH, da zagotovijo varnost poletom s človekoljubno pomočjo in konvojem mednarodne pomoči. Premier ZRJ Milan Panič pa očitno ne namerava zgubljati časa. Kot je včeraj sporočila agencija France ico POHIŠTVO ULICA FLAVIA 53 - TRST - TELEFON 826644 PO NEPONOVLJIVIH CENAH POPOLNA RAZPRODAJA SPALNIC - KUHINJ DNEVNIH SOB - SALONOV ZARADI POPOLNE PRENOVITVE ■llIllIIifllHiiiii FIESTA 1.1 ★ VARNOSTNI SISTEM Z DALJINSKIM UPRAVLJANJEM IN SIRENO ★ TRISTEZNI KATALIZATOR S SONDO LAMBDA * ATERMIČNA STEKLA ★ ELEKTRIČNI PREMIK ŠIP ★ CENTRALIZIRANA KLJUČAVNICA ★ STABILIZACIJSKI DROG ^81 / /-i C. i w£oncessiomm. mm 1.3 £#ecccta*e POSEBNA CENA 12.890.000 lir registracija TRST - UL. CABOTO 24 tel. (040) 3898111 - SESLJAN 41/D tel. (040) 291555 - UL. D El GIACINTI 2 tel. (040) 411950 90 let openskega tramvaja M PB. | MOŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA Najnovejši modni jesenski modeli OPČINE - Narodna ulica 71 - Telefon 214269 DANE02/3’ DANEV OPČINE - TRST Ul. dei Gardi 3/1 Tel. 040/211336 - 213592 Fax 040/214802 X____________________________________________________V PIZZERIA - BAR - GOSTILNA »VETO« DEBENJAK NADA in FABRIZI ERINO sne Proseška ulica 35 -Tel. 040-211629 - OPČINE ob torkih zaprto prenovljeni Hotel PRAZNJENJE GREZNIC IN ČISTILNIH NAPRAV ČIŠČENJE ODTOČNIH KANALOV Z VODNIM PRITISKOM VZDRŽEVANJA IN POPRAVILA ČISTILNIH NAPRAV tRST - Trg Oberdan 1 (v centru mesta) Telefon 68397, 64184, 65922 PROFUMERIA 90 Na Opčinah — Narodna ul. 118 - Tel. 040/212061 Varn nudi proizvode znanih znamk - SHISHEIDO - CLARINS - TERME Dl SATURNIA - YVES SAINT LAURENT - AZZARO - C. VERSACE Preteklega 9. septembra je minilo natanko 90 let, odkar je začel povezovati kraško planoto s Trstom znameniti openski tramvaj, naj starejša potniška vlečna zveza v Italiji, ki naj bi ga naposled vendarle ustrezneje ovrednotili tudi v turističnem pogledu, o čemer sicer že veliko let zaman govorijo. O jubileju smo v našem časopisu že poročali, naj pa vseeno navedemo še kakšno zanimivost, pa tudi seznam prireditev ob praznovanju devetdesetletnice tramvaja. Za to priložnost je podjetje ACT s pomočjo požrtvovalnih uslužbencev spet usposobilo prvi, zgodovinski tramvaj št. 1, ki je daljnega leta 1902 prvič odpeljal s tedanjega Trga Caserma v breg in ki so ga tudi predstavili javnosti na izhodiščni postaji na Oberdan -kovem trgu (prvotne tramvaje uporabljajo danes samo še za vzdrževanje proge oziroma za po-pravitvena dela na njej). Danes, 20. septembra, pojde v sklopu proslav vsa pozornost jami pri Briščkih (Grotta gigante), ki jo bodo še prav posebno osvetlili. Do nje bodo vozili obiskovalce redni avtobusi na tej progi (ki pa jih bodo namenoma pomnožili), sicer od openske tramvajske postaje. V soboto, 26. septembra, ob 9.30 bodo organizirali vodeni ogled razstave o zgodovini tramvaja, ki so jo uredili v prostorih stare železniške postaje pri Sv. Andreju in ki bo trajala vse do nedelje, 18. oktobra; ob 10. uri bo na vrsti odhod s tramvajem na Opčine, ob 10.30 zakuska pri tamkajšnji Polis-portivi, ob 11.30 bo sledil ogled razstave o openski vlečnici v predprostorih slovenske Hranilnice in posojilnice, ob 12. uri pa odhod s tramvajem proti Škorklji. Drugi spet pa se bodo lahko odpeljali na Opčine z vlakom in to ob 10. uri z že omenjene železniške postaje, si ogledali postajo vlečnice in se vrnili ob 13.30 v mesto. V soboto, 10. oktobra, pa bodo v muzeju na železniški postaji pri Sv. Andreju razstavili najboljše fotografske posnetke z natečaja na temo »90 let, a jih ne izkaže«; istega dne bo v Vili Geiringer ex-tempore za učence osnovnih šol in dijake srednjih šol na isto temo. Kakor rečeno, nameravajo openski tramvaj ovrednotiti in sicer že pripravljajo študijo za popoln preustroj vlečnice oziroma proge. Danes se vozi s tem tramvajem (št. 2) na Kras 2.300 oseb na dan ali 56 odstotkov vseh ljudi, ki se peljejo dnevno s planote v mesto in obratno z javnimi prevoznimi sredstvi - z avtobusom (št. 4), ki povezuje Trg Oberdan z Villo Carsio, pa se vozi vsak dan 1.776 oseb ali 44 odstotkov. Pri celotnem potniškem prometu s tramvajem odpade okrog 7 odstotkov na izletnike, letoviščarje, turiste. Progo naj bi v bodoče podaljšali, sicer v mestu do Goldonijevega trga, na planoti pa do naselij Villa Carsia in Čampo Romano. Hkrati namerava podjetje Istiee upravljanje proge avtomatizirati, a govori se tudi o možnosti, da bi lahko sedanji sistem vleke, ki so ga uvedli leta 1928, zamenjali s prvotnim sistemom, zobatim kolesjem, seveda pošteno posodobljenim. FARC01/12 •FARGO FINE CHEMICALS 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 S.r.l. Tel. (040) 365424 Tlx: 461012 FARCO I Fax (040) 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA Filiala v Gorici: Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20769 ___________________ Zaradi vladnih ukrepov se po zatrdilu CGIL že višajo cene Nezadovoljstvo se širi ACLI: Ukrepi so krivični Tudi v naši pokrajini se daljša veriga protestov, ki so jih sprožili dodatni bremenilni ukrepi Amatove vlade. Na pokrajinski ravni bodo sindikalna vodstva CGIL-CISL-UIL jutri odločala o splošni stavki oziroma o protestnih pobudah. Na sindikat CGIL, ki je v petek vzpostavil posebno telefonsko službo, kateri lahko občani 24 ur na 24 poročajo o poviških, ki jih sicer vlada ostro prepoveduje, pa je že prišla vrsta informacij, da so cene že poskočile. Informacije bodo predstavniki CGIL jutri posredovali tržaškemu prefektu z željo-zahtevo, da o tem obvesti osrednjo vlado. Kot že rečeno, telefonska tajnica nepretrgoma sprejema obvestila občanov, odgovarja pa na številko (040) 3786232. Tisti del države, ki dela in se trudi, je bil še enkrat pozvan, da plača davek za hude napake, ki so jih razne italijanske vlade zagrešile v času na področju politične ekonomije in industrije. Tako uvodoma ugotavlja deželni tajnik sindikata ACLI Tarcisio Barbo, isto oceno pa je izrekel na seji deželnega vodstva, ki se je sestal v petek zvečer, da bi razpravljal o posledicah izredno težkih ukrepov vlade. V tiskovni noti ACLI je med drugim izrečena tudi trpka ugotovitev na račun glavnih krivcev hude krize, ki sploh ne bodo kaznovani (kar se normalno zgodi v podjetjih, ki gredo v stečaj), temveč bodo prav oni sprevrgli breme »resanacije« predvsem na ramena tistih, ki svoje dohodke vestno prijavljajo, ki davke plačujejo do zadnje lire in pa upokojencev, ki prav gotovo niso krivi za katastrofalni gospodarski položaj države. Ukrepe vlade, trdi ACLI, označuje kratkovidnost, saj je tesno povezala žrtve, ki jih terja od državljanov, s prijavljenimi dohodki, tako da bodo v bistvu priviligirani vsi, ki so in ki še utaj ujej o dohodke, plačujejo malo davkov in bodo lahko celo v nadalje še računali na vse storitve zdravstvene oskrbe. Krivičnost ukrepov, zaključuje tiskovna nota ACLI, je prav v nesorazmerju med prispevkom, ki ga država zahteva od odvisnih delavcev in upokojencev, in deležem, ki naj bi ga pokrili samostojni delavci. Pravičnost v takih primerih pa je več kot nujna, pribija ACLI. Avtoprevozniki zahtevajo delo za svoja podjetja Protest se še nadaljuje Živahna in precej polemična razprava na pobudo Kluba Rosselli »PSI mora spremeniti dosedanjo politiko« »Problem ni, ali se danes opredelimo za Martellija ali za Mandrakeja; problem je, da se v PSI končno združijo zdrave in poštene sile, ki bodo znale nuditi tej stranki spet neko konkretno perspektivo. Pot za pridobitev izgubljenega zaupanja ne bo lahka in bo najbrž tudi zelo boleča, je pa edina, ki jo imamo pred seboj«. Deželni odbornik Carbone je takole spregovoril na včerajšnji živahni skupščini Kluba Rosselli, ki je bila posvečena krizi PSI in na kateri so imeli glavno besedo strankini aktivisti in navadni člani, medtem ko so na prvem podobnem srečanju v glavnem govorili le voditelji, upravitelji in predstavniki notranjih struj. Tokrat je, kot rečeno, imela glavno besedo baza, ki je brez dlak na jeziku povedala svoje o Craxiju, o Martelliju, o milanskem škandalu in o hudi krizi, ki pesti ne samo PSI, ampak ves strankarski sistem. Večina diskutantov je sicer pozdravila nedavne pobude ministra Martellija, ki je jasno postavil v dvom dosedanjo Craxijevo politiko, bila pa je tudi mnenja, da se vse to ne sme omejiti le na ustanovitev neke nove komponente. Martellijeve kritike so dobrodošle, morajo pa se udejaniti s korenitim preustrojem PSI in z njo celotnega političnega sistema, začenši z nujno volilno reformo. »Mnogi s potapljajoče se barke sedaj skačejo na Martellijev čoln in s tem hočejo samo zamenjati svojo sta- ro obleko in nič drugega,« je polemično dejal eden od razpravljalcev, nanašajoč se na situacijo v tržaški PSI, ki se pravkar pripravlja na zelo zahtevno kongresno preizkušnjo. Glede Trsta so nekateri dejali, da mora stranka znova uveljaviti svoje levičarske korenine, pristanek na desničarski program mestne uprave pa pelje v nasprotno smer, čeprav je Carbone že nekajkrat poudaril, da »glavni problem tržaške PSI ni sodelovanje z LpT, ampak da so predvsem socialisti sami«. Člani in simpatizerji PSI so zelo zaskrbljeni, ker določeno javno mnenje istoveti stranko s škandali in s podkupninami, ki pretresajo državo. Nedavni Craxijevi napadi na milanske sodnike pa niso pomirili ljudi, ampak so jih nasprotno še bolj razburili. V škandale sicer niso vpleteni samo socialisti, ki pa v javnosti prevečkrat izpadejo kot trmasti zagovorniki starega in preživelega političnega sistema. Nihče noče ukiniti strank, ki so in ostajajo bistveni členi demokracije in pluralizma, napočil pa je skrajni čas, da se stranke, če hočejo preživeti to krizo, radikalno spremenijo in spet postanejo nosilci kolektivnih interesov, medtem ko danes prevečkrat ščitijo le ožje oblastniške skupine in gospodarske lobije. Na skupščini je bilo slišati tudi nekatere pomisleke nad načrtovano reformo deželne PSI, ki se hoče postopno osamosvojiti in postati avtonomna od Rima. Vsi so vsekakor soglašali, da so odnosi med bazo in strankinim vrhom tudi v Trstu precej slabi in da bo treba odslej med drugim tudi smotrneje izbirati vo--ditelje in predvsem upravitelje, katerih glavni značilnosti morata biti v prvi vrsti poštenost in sposobnost. g j Razprava o medijih »Informacija v Trstu« bo naslov okrogli mizi, ki jo v sredo, 23. septembra ob 17.30 uri v dvorani Baroncini (Ul. Trento 8) prireja Klub Rosselli. V razpravi, ki jo bo vodil Giorgio Ce-sare, bodo sodelovali predsednik deželne novinarske zbornice Silvano Di Varmo, vršilec dolžnosti direktorja Primorskega dnevnika Ivan Fischer, predsednik deželnega novinarskega sindikata Fulvio Gon, direktor TeleAntenna Gianni Marchio, šef novinarskih oddaj deželne RAI Fulvio Molinari, direktor Teleguattro in TriesteOggi Franco Paticchio ter direktor Pic-cola Mario Quaia. Javnim občilom v tržaški stvarnosti je v celoti posvečena tudi zadnja številka revije Mes-saggi Registrati. List prinaša med drugim tudi članek o načrtovani preosnovi Primorskega dnevnika in o medijih v sosednji Sloveniji. 5. RAZSTAVA-SEJEM ZNAČILNIH PRIDELKOV KRASA GIMHAAA Program: danes, 20. t. m., ob 9. uri odprtje razstave-sejma; ob 11. uri vežba-nje civilne zaščite na hribu Kokoš ob sodelovanju občin Dolina, Koper in Sežana; ob 16. uri kulturni program: koncert godbe na pihala Godbenega društva Prosek (dirigent Aljoša Starc), nastop humorista Andreja Jelačina - Tonija Cariole; od 20. ure dalje ples z ansamblom Krt. Obiskovalcem so na razpolago tipične domače jedi: jota, zelje s klobaso, razne specialitete na žaru, domače slaščice in kruh. Ogled po vasi raznih hlevov, razstava in prodaja prašičev, ogled panjev pri družini Vilme Carboni (Gročana 21), prodaja domačih pridelkov. Od 9. do 17. ure prost prehod državne meje od Gročane do Lokve. Pred vasjo bo urejeno obširno parkirišče, ker je prepovedano parkiranje na cesti od Peska do Gročane. NAGRADA »DR. FRANE TONČIČ« Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič v Trstu obnavlja letno nagrado »Dr. Frane Tončič«, ki ima namen vzpodbuditi visokošolce, pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Nagrada je namenjena disertaciji, ki pomeni obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki je sklenila kandidatov visokošolski študij v obdobju med 1. junijem 1991 in 30. aprilom 1992. Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje študije najkasneje do 20. oktobra t. I. Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, nakar bo prejeta deta obravnavata komisija, ki jo bo imenoval Upravni odbor Sklada. Dobitnik nagrade, ki znaša 2 milijona Ur, bo razglašen februarja prihodnjega leta. Hildegard Bayer TEČAJI NEMŠKEGA JEZIKA Pooblaščeni od Ministrstva za šolstvo (Glavna direkcija za kulturne izmenjave) M D 18. n. 1983 za otroke, dijake in odrasle □ prilagojeni urniki □ predavatelji v materinščini □ razredi z največ 10 slušatelji □ tečaji za podjetja VPISOVANJA vsak dan od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure (razen sobote) TRST — Ulica Ginnastica 3, I. nad. — Tel. 730037 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE BALETNA ŠOLA Nova sezona baletne šole se prične v ponedeljek, 5. oktobra. Vpisovanje in informacije na upravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 632664, vsak delavnik od 10. do 14. ure. Sestanek s starši ter novimi in starimi gojenci bo v prostorih Kulturnega doma istega dne ob 16. uri. IACP je doslej dobro deloval Tržaški avtonomni zavod za ljudska stanovanja (IACP) proslavlja te dni 90-letnico ustanovitve. Obletnico je primerno obeležil in v mesto privabil številne goste, da bi jim prikazal delo, ki ga je opravil v tem dolgoletnem obdobju. Ob tej priložnosti je poskrbel za vodeni obisk, na katerem so predsednik inštituta Emilio Terpin, podpredsednik Franco Zigrino in ravnatelj Pietro Zandegiacomo skupaj s tehniki izpostavili socialno korist vsega, kar so v tem obdobju naredili. Kongresisti so se v našem mestu zbrali, da bi izpostavili potrebo po reformi teh avtonomnih inštitutov. Med včerajšnjim obiskom so si ogledali Bartolijev dom, poslopja v Centru za teoretsko liziko v Mira-maru, predvsem pa številna preurejena ljudska stanovanja. Glede slednjih je bila izražena splošna pozitivna ocena o izbranih rešitvah tehničnega značaja. Ob teh pozitivnih rezultatih pa predsednik Terpin ni prikril težav zaradi postopnega propadanja številnih stanovanj, ki so zaradi dotrajanosti zaenkrat nevseljiva. Za ta poslopja je vsekakor že predviden obnovitveni načrt, ki ga bo inštitut izpeljav v sodelovanju z deželno upravo. Protest avtoprevoznikov se še nadaljuje. Tudi včeraj so s svojimi vozili skoraj v celoti napolnili Trg Unita, njihova delegacija pa je imela sestanek na sedežu prefekture (dan prej se je sestala z županom Staffierijem), kjer sta jo sprejela prefekt Vitiello in deželni odbornik Carbone. Kljub tem srečanjem pa se položaj še ni premaknil z mrtve točke. Tovornjaki, bagri in druga težka vozila bodo zaenkrat še naprej ostali na Trgu Unita v pričakovanju, da se reši sedanji položaj. V vrstah avtoprevoznikov namreč vlada veliko nezadovoljstvo, med njimi pa je mnogo takih, ki ne namerava na noben način popustiti. Zahtevajo predvsem, da bi pristojni organi določili in usposobili odlagališča za odpadke, ker bodo v nasprotnem primeru izgubili delo. Vseh avtoprevoznikov, ki sodeluje pri teh poslih -včlanjeni so v Združenje obrtnikov in v SDGZ, ki sta se skupno zavzeli za rešitev tega problema- je okrog 500, raču-nati_ pa je treba tudi na njihove družine, ki živijo od tega dela. Sicer pa je sam prefekt na včerajšnjem srečanju priznal, da je položaj težko rešljiv, pri tem pa dodal, da je treba ščititi interese vseh. Tržaška pokrajina namreč ne nudi veliko možnosti, zaradi česar bo rešitev problema po vsej verjetnosti treba iskati drugje. Tržaški prefekt je sicer-nakazal nekaj možnosti, ki bi se jih dalo rešiti v kratkoročnem obdobju, problem pa bi rešile le za krajše obdobje, nakar bi se vprašanje ponovno postavilo. Avtoprevozniki so torej skrajno nezadovoljni; kljub temu mirno pričakujejo razvoj dogodkov in na pozitivno rešitev problema, čeprav jih ta že večdnevna stavka -ne samo s finančnega vidika- močno obremenjuje. Včerajšnjega srečanja za rešitev problema so se na sedežu prefekture udeležili župan Staffieri, deželni odbornik Carbone, predstavniki zainteresiranih okoliških občin, Združenja obrtnikov, Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in pokrajinske uprave. Na srečanju so bile nakazane razne možnosti, kljub vsem prizadevanjem pa ostaja problem težko rešljiv. Avtoprevozniki so že napovedali, da bodo o svojih nerešenih problemih spregovorili na tiskovni konferenci, ki bo predvidoma že jutri, tovornjaki pa bodo medtem še naprej ostali na Trgu Unita v pričakovanju na razplet dogodkov. Kako se bo zaključil njihov protest je vsekakor težko predvideti, saj so si stališča sogovornikov močno oddaljena. Na sliki (foto Križmančič): tovornjaki in bagri so bili iz protesta tudi včeraj parkirani na Trgu Unita. Razstavo-sejem kraških pridelkov prvič dopolnila tudi okrogla miza Kraški park in naravno okolje na sinočnji razpravi v Gročani Za gospodarski razvoj tržaškega teritorija Deželna vlada snuje sporazum z upravami Kakšna naj bo vloga kraškega parka, kako zaščititi naravno okolje in kako obenem omogočiti razvoj kmetijskih dejavnosti: tri osrednja vprašanja, okrog katerih se je sinoči razvila razprava ob odprtju letošnje razstave - sejma v Gročani. Ob svoji peti izvedbi, ki jo lahko že označimo kot droben jubilej, je torej razstava-sejem značilnih kmetijskih pridelkov Krasa doživela tudi z aktualnostjo obeleženo otvoritev. Pobudo za okroglo mizo (na sliki - foto Križ-mančič) je dala Občina Dolina, ki že od vsega začetka sodeluje pri organizaciji tega vaškega praznika v Gročani. V odsotnosti dolinskega župana Marina Pečenika je sinočnje srečanje v hotelu Pesek uradno odprl podžupan in odbornik za kulturne dejavnosti Aldo Štefančič, uvodno vsebinsko poročilo pa je podal dolinski odbornik za okolje Stojan Sancin. Le-ta je glavno pozornost posvetil pobudam, načrtom in že izvedenim posegom, ki jih je Občina Dolina opravila v korist krajevnega naravnega okolja. V ospredju je seveda naravni park doline Glinščice, v katerega občinska uprava že osem let večstransko vlaga svoje moči. Med pomembnejšimi posegi gre omeniti sprejemni center, ki predstavlja največje javno delo v korist doline Glinščice. Center je bil dograjen z deželnim prispevkom, uradno so ga odprli pred približno letom, njegov glavni smoter pa je, da nudi izletnikom kratke, jedrnate informacije glede značilnosti naravnega okolja in za izbiro najprimernejše poti za ogled doline Glinščice. Odbornik Sancin je v svojem posegu med drugim ugotovil, kako je zanimanje za ta del kraškega naravnega bogastva izjemno. Zabeleženi obisk parka je namreč zelo visok, po njegovem mnenju celo previsok, saj je človekova prisotnost čedalje bolj tudi »škodljiva«. K boljši porazdelitvi človeškega pritiska na naravno območje naj bi pripomogla dejavnost sprejemnega centra, v katerem naravoslovni vodiči poskrbijo za informacijo in predstavitev »alternativnih« sprehodov po parku. Glede kraškega parka je odbornik Sancin poudaril nujnost njegove čimprejšnje ustanovitve, seveda pa le-ta ne sme postaviti ob rob kraško prebivalstvo. Po drugi strani pa se zastavlja vprašanje upravljanja zaščitenega naravnega območja na Krasu, ki naj bi ga po splošnih političnih navodilih Kraške gorske skupnosti dejansko upravljal tehnični odbor. Izčrpnen in bogat je bil poseg biologinje Damjane Ota, članice poklicnega združenja naravoslovnih vodnikov PICEA, ki sta mu bila zaupana načrt in vodenje sprejemnega centra za park doline Glinščice. Sicer je združenje v štirih letih delovanja (nastalo je leta 1989 na pobudo skupine izvedencev, ki so opravili deželni tečaj za naravoslovne vodnike) uresničilo že ničkoliko pobud v sodelovanju z javnimi upravami vse dežele. Dejavnost je vsekakor usmerjena v spoznavanje narave in k zbliževanju človeka z njenimi značilnimi ravnovesji: gre torej za posredovanje informacije in predvsem za vzgojo človeka k spoštovanju in ljubezni do okolja. S posegi predstavnikov kočevske in sežanske občine je sinočnja okrogla miza ponudila tudi možnost Primerjave med različnimi stvarnostmi oziroma metodološkimi izbirami Pri zaščiti naravnega bogastva. Inženir Černač je orisal zavzemanje Občine Kočevje, da na svojem pretežno gozdnatem območju z bogatimi ekološkimi sistemi tudi formalno ustanovi kočevski narodni park. Za obliko aktivnega varstva okolja pa si Prizadevajo tudi v sosednji sežanski občini: letos je krajevna uprava sPrejela odlok o varovanju kulturne *n naravne dediščine, v pripravi pa so že ukrepi za zaščito teh naravnih Površin tudi na republiški ravni. V razpravo so posegli še predstavniki naše politične in upravne stvarnosti. Deželni svetovalec zelenih ^Vehrenfennig je kritično spregovoril o pomanjkanju politične volje, da oi pristojni deželni organi sploh posegli v smeri uresničevanja raznih zakonskih predlogov. Tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec pa je posebej opozoril na »izvirni« problem pri načrtovanju kraškega parka, in sicer na zgodovinsko nezaupanje mestne oblasti do kraškega ozemlja in torej do kraškega, slovenskega prebivalstva. Zaščita se namreč ne more omejiti le na naravno okolje, temveč mora upoštevati tudi človeka v tem prostoru in njegove dejavnosti. Tega vprašanja se je dotaknil tudi podžupan devinsko-nabrežinske občine Martin Brecelj, ki je govoril o dveh osnovnih zahtevah Slovencev glede kraškega parka, in sicer o zahtevi po zaščiti okolja v vseh njegovih razsežnostih, tudi v narodnos-tnokulturni, in po neposredni ude- ležbi prebivalstva pri načrtovanju oziroma upravljanju parka. S sinočnjo okroglo mizo se je v Gročani začel tudi praznik v pravem pomenu besede: 5. razstava-sejem je kot običajno zaživela v vsej svoji vaški pristnosti. Danes bo že dopoldne (ob 11. uri) na Pesku srečanje prostovoljnih gasilcev in odgovornih za civilno zaščito s Tržaškega, Sežanskega in z Obale. Popoldne bo praznik popestril kulturno zabavni spored, zvečer pa bo ples. DAMJANA OTA Perspektive gospodarskega razvoja miljske občine so bile predmet razgovora med tamkajšnjim županom Fernandom Ulcigrajem, predsednikom Ustanove za tržaško industrijsko cono EZIT Francom Tabaccom, predstavnikom Pokrajine in deželnim odbornikom za prostorsko načrtovanje Gi-anfrancom Carbonejem. V središču pozornosti je bil predvsem napovedani programski sporazum med pokrajinsko upravo in Deželo Furlanijo-Julijsko krajino, ki bi moral izpostaviti prioritetne ekonomske posege v tržaški stvarnosti. Ta programski sporazum sodi v okvir izvajanja posebnega deželnega zakona, na osnovi katerega lahko deželna uprava nameni finančna sredstva pokrajinam na svojem ozemlju za izredne gospodarske posege na teritoriju. Za te posege bo deželna uprava v bližnji prihodnosti namenila 25 milijard lir, ki naj bi jih namenili realizaciji javnih del, okrepitvi struktur v tržaški industrijski coni in ostalih struktur raznih vrst, ki bi imele za cilj predvsem okrepitev industrijske dejavnosti. V Mi- Visokemu jubileju so včeraj nazdravili s skodelico dišeče kave Sto let podjetja Haushrandt 1 VjH raj OEJwL a- J1 Podjetje Caffe Hausbrandt praznuje letos stoletnico ustanovitve in temu častitljivemu jubileju je včeraj »nazdravilo« s skodelico dišeče kave v znameniti tržaški kavarni Caffe degli Specchi. Podjetje je leta 1892 ustanovil komandant Hermann Hausbrandt in mu nadel ime »Prva tržaška pražarna kave«. Seveda ni bilo naključje, da je prvi tovrstni obrat nastal prav v našem pristaniškem mestu, ki s kavo zalaga vso Srednjo Evropo. Stoletna tradicija se torej nadaljuje, čeprav se je tehnologija obdelave surove kave medtem temeljito dovršila in dosegla zavidljivo kakovostno raven. Na našem posnetku so vodilni možje podjetja Hausbrandt pred kavarno Caffe degli Specchi. (Foto Križmančič) Vpliv staranja na »nežni« spol »Ženske in starost« bo ena od osrednjih tem vrste manifestacij, ki jih za konec septembra in za oktober pripravlja Združenje za pomoč ostarelim Goffredo de Banfield. Paket prireditev, ki so jih včeraj predstavili javnosti, predvideva med drugim likovno razstavo z naslovom »Znamenite tržaške ženske, portretirane v poznih letih«, ki jo bodo odprli v Palači Costanzi 25. septembra. V sodelovanju s fakulteto za politične vede in z njenim odddelkom za človekove znanosti pa Združenje za 2. oktober pripravlja simpozij, na katerem bo tekla beseda o staranju ženske, glede na to, da predstavnice »nežnega« spola tvorijo veliko večino ostarelih oseb. Pozornost simpozija bo usmerjena predvsem na psihološki učinek staranja na žensko, o njem pa bodo poleg zdravstvenih izvedencev govorili tudi kulturniki s posebnim ozirom na vlogo ženske v novem stoletju. Niz prireditev bo sklenila jadralna regata za trofejo Challenge baron Banfield, ki bo tokrat že četrtič in katere se bodo lahko udeležili le več kot 60 let stari jadralci. Prijave sprejema Yacht club Adriaco, tel. 040/304539. Samo Pahor znova jmjavil sodstvu tržaškega župana Občinski svetovalec Slovenske skupnosti Samo Pahor je včeraj znova prijavil sodišču tržaškega župana Staffierija zaradi samovoljnega ravnanja, zasebnih koristi v uradnih aktih, opustitve službene dolžnosti in diskriminacije zaradi pripadnosti etnični skupini. Pahorjeva prijava se nanaša na četrtkovo sejo načelnikov občinskih skupin, na kateri je zastopnik Slovenske skupnosti opozoril župana, naj zagotovi pripadnikom slovenske manjšine možnost rabe slovenskega jezika na zasedanjih občinske skupščine. Pahor je spregovoril v slovenščini, toda še preden je svoj poseg končal je Staffieri odredil, da se le-ta ne vključi v zapisnik. Župan je glede tega povrhu javno izjavil, da ne bo dovolil, da bi posegi v slovenščini prišli v zapisnik in da ne bo nikoli upošteval vsebine posegov v slovenskem jeziku. Pahor je prepričan, da je delovanje proti manjšini samo Staffie-rijev zasebni interes, ker je v italijanski zakonodaji zaščita manjšine označena kot nacionalni interes. Občinski svetovalec je prijavo sodstvu vsekakor napisal v slovenskem jeziku, pristojni urad pa jo je brez težav sprejel. UIL: Tudi Trst krizno območje Pokrajinsko vodstvo tržaškega sindikata CCdL/UIL je predsedstvu vlade poslalo nujno zahtevo, naj tudi našo pokrajino uvrsti med tista območja, ki jih je posebno močno prizadela gospodarska kriza. Za ta območja je bil namreč preteklega 31. julija podpisan sporazum, po katerem bo vlada ustanovila posebno telo, ki bo skrbelo za ohranitev oziroma za zaščito njihove zaposlitvene ravni. V dokumentu UIL je med drugim rečeno, da tržaška pokrajina sedanjo krizo najglobje doživlja prav na področju zaposlitve, in to še zlasti v velikih podjetjih z državno udeležbo in v malih, ki so vezana na delovna naročila prvih. Gre v prvi vrsti za podjetja, ki delujejo v industrijskem, železarskem, pomorskem in trgovinskem sektorju. V zadnjem desetletju (1981-1991) je samo industrijski sektor v naši pokrajini izgubil 33 odstotkov delovnih mest, medtem ko se je njihovo število v trgovini zmanjšalo za 7 odstotkov. S tem pa se je delež zaposlenih v industriji glede na skupno število zaposlenih v tržaški pokrajini skrčil na komaj 19,5 odstotka, medtem ko znaša isti delež v državnem povprečju 35,9 odstotka. ljah pa naj bi del teh sredstev porabili za turistične in navtične storitve kot tudi za urbanistično ureditev mestnega jedra. Odbornik Carbone bo sugestije in nasvete, ki so jih na srečanju izrazili javni upravitelji sedaj iznesel deželni vladi, ki je pristojna za oblikovanje tega programskega sporazuma. Podoben programski dogovor pa namerava deželna uprava podpisati tudi s tržaško Pokrajino, s Kraško gorsko skupnostjo in z Občino Trst za izredne posege na kraškem teritoriju. Nenadoma nas je zapustila naša draga Pina Schillani por. Samec Pogreb bo jutri, 21. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Katinaro. Žalostno vest sporočajo mož Dalči, hči Bruna z možem Rihardom, vnuka Paolo in Walter ter drugi sorodniki. Katinara, Boljunec, 20. septembra 1992 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi našega dragega Gofreda Gregorija se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala g. župniku, nabre-žinski godbi, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. ŽALUJOČI SVOJCI Trst, Salež, Praprot, 20. septembra 1992 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našo drago Učko Mokole por. Legiša SVOJCI Prečnik, Milje, Matulji (Hr.), 20. septembra 1992 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Josipa Ote se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali k zadnjemu počitku in na kakršenkoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Boljunec, 20. septembra 1992 ZAHVALA Ob smrti našega dragega Alda Bloccarija se iskreno zahvaljujemo darovalcem cvetja, vsem, ki so ga spremili na zadnji poti ter nam bili ob strani. SVOJCI Lonjer, 20. septembra 1992 stran 6 □ tržaški dnevnik SKD IGO GRUDEN NABREŽINA vabi svoje pevce (tudi nove) na pwo vajo, ki bo v torek, 22. t. m., ob 20.30 v društveni dvorani koncerti včeraj - danes kino mali oglasi MOŠKI PEVSKI ZBOR VESNA obvešča, da bo prva vaja v novi sezoni jutri, 21. t. m., ob 20.30 v Domu »A. Sirk« Vabljeni vsi stari pevci ter nadvse dobrodošli so novi člani. gledališča Gledališče Rossetti Stalno gledališče F-Jk Gledališka sezona 1992/93: pri osrednji blagajni v Galeriji Protti (urnik: 9-12.30, 15.30-19; ob praznikih 9-12.30; tel. 630063) in v gledališču Rossetti (Drevored XX. septembra 45 (urnik: 12-15.30, 16.30-20; tel. 54331) lahko vpišete ali potrdite abonma za gledališko sezono 1992/93 do vključno 30. t. m. Gledališče Cristallo La Contrada Gledališka sezona 1992/93: v gledališču Cristallo, pri osrednji blahajni UTAT v Pasaži Protti, na sedežih sinda-katov lahko vpišete abonma za novo gledališko sezono. Potrditev starih abonmajev do 21. septembra. KUD MAGNET V domu A. Sirk v Križu bo še danes, 20. t. m., ob 21. uri, v sklopu večerov AMATEATER, ki jih organizira KUD Magnet, gostovala gledališka skupina VOCI LONTANE iz Milana s predstavo OZRI SE V GNEVU J. Osborna. razstave V galeriji Muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27 je na ogled razstava "Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja". Pri Briščikih 9/A je odprta umetnostna galerija in razstava umetnostne obrti v kraškem marmorju PAVLA HROVATINA. Na sedežu letoviščarske ustanove v Miljah, Ul. Roma 20, je na ogled razstava slikarke M. GABRIELLE PELIZZON SEGALLA na temo "Amazzonia". Razstava bo na ogled do 3. oktobra. V zborni dvorani in knjižnici pedagoške iakultete, Ul. Tigor 22 je na ogled do 15. novembra razstava starih zemljevidov Italije in sveta z naslovom "Imago mundi et Italie". Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu je odprta razstava slikarke Lu-cie GHIRARDI. Razstava bo na ogled do 30. septembra vsak dan od 9. do 13. ure, ob nedeljah zaprto. V galeriji Cartesius je odprta razstava slikarke RENATE DE MATTIA. Razstava bo na ogled do 1. oktobra po običajnem urniku. V občinski galeriji bo danes, 20. t.m., ob 11. uri otvoritev razstave slikarja IRE-NEA RAVALICA. Razstava bo odprta do 1. oktobra z naslednjim urnikom: ob delavnikih od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00, ob praznikih od 10.00 do 13.00. izleti Društvo Slovencev miljske občine prireja v nedeljo, 27. t. m., izlet po Goriškem in Tolminskem. Ogledali si bomo Kostanjevico pri Novi Gorici, tolminska korita in Dantejevo jamo pri Tolminu. Popoldne kosilo in minikrižarjenje po jezeru na Mostu na Soči. Za informacije tel. na št. 271862 (Vesna) ali 271732 (Ki-ljan) v opoldanskem času. Zveza upokojencev CGIL iz Križa prireja v nedeljo, 11. oktobra, izlet v Concordio Saggitario (Pordenon). Vpisu-je Mario Turel (tel. 220266). Cena izleta 44.000 lir. Sekcija Slovenske skupnosti v občini Dolina priredi v nedeljo, 4. oktobra, enodnevni izlet v Tabor v Savinjski dolini. Vpisovanje na telefonski številki 228481 v večernih urah. Simfonična sezona '92 Predprodaja vstopnic za vse koncerte pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita (zaprta ob ponedeljkih). V petek ob 20.30 (red A) bo v gledališču Rossetti KONCERT orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Lu Jia, pri klavirju Lilia Zilberstein. Na sporedu Rac-hmaninov in Schumann. Koncert bodo ponovili v nedeljo ob 21. uri v Palaspor-tu "Carnera" v Vidmu. Gledališče Rossetti V nedeljo, 27. t. m., ob 21. uri bo na sporedu dobrodelni koncert ob 150-letni-ci banke Cassa di Risparmio di Trieste. Pod vodstvom Riccarda Mutija bo nastopil Filharmonični orkester milanske Sca-le. Na programu Busoni, Casella, Faure, Debussy. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti. Avditorij Muzeja Revoltella "Nedelje mlade glasbe" Danes, 20. t. m., ob 11. uri bo v Avditoriju muzeja Revoltella v Ul. Diaz prvi koncert posvečen 300-letnici Tartinijevega in 200-letnici Rossinijevega rojstva. Nastopil bo klavirski duo EMANUELA BELLIO in MASSIMO SOMERZI. Koncerti bodo trajali do 13. decembra. Informacije, abonmaji in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita. Repentabrska cerkev Danes, 20. t.m., ob 18. uri bo na sporedu drugi koncertstare glasbe, ki jih prireja Gallus Consort in Deželni sedež RAI pod pokroviteljstvom Tržaške' pokrajine. Nastopili bodo: Dina Slama, Irena Pahor in Alberto Rasi. razna obvestila Glasbena šola Godbe na pihala iz Ricmanj obvešča cenjene starše gojencev, da bo jutri, 21. t. m., ob 19. uri v Kulturnem domu v Ricmanj ih informativni sestanek s profesorji za šolsko leto 1992/93. Vabljeni. Razširjeni odbor KD Slavko Škamperle se bo v novi sezoni prvič sestal v sredo, 23. septembra, ob 20.30 na Stadionu 1. maj. TFS S tu ledi sprejema nove plesalce v sredo, 30. septembra, ob 20.30 v Dijaškem domu. Vpisovanje v glasbeno šolo Godbenega društva Nabrežina. Vsi, ki bi se radi učili teorije, solfeggia in igranja inštrumentov se lahko javijo vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 dalje na sedežu društva na Trgu sv. Roka v Nabrežini. Dekliški zbor Devin sporoča, da so pevske vaje ob ponedeljkih in četrtkih ob 20.30 na sedežu zbora v Devinu. Plesno-ritmični odsek ŠD Kontovel obvešča, da se vadbe ritmičark pričnejo 24. septembra po starostnih skupinah od 15.30 dalje. Istega dne bo ob 20.30 rekreacija za ženske. SK Brdina organizira zimovanje s silvestrovanjem na Rogli. Informacije na tel. št. 212859 in 226271. . Šiviljska popravila pri Skladu Mitja Čuk na Narodni ulici 126, Opčine, vsako sredo med 8.30 in 12.30. Popoldanske lekcije za osnovnošolce, srednješolce jn višješolce, ki jih prireja Sklad Mitja Čuk, se bodo pričele v ponedeljek, 28. t. m. Vse dodatne informacije dobite na sedežu Sklada, Narodna ulica 126, tel. 212289, med 8. in 15. uro od ponedeljka, 21. t. m., do petka, 25. t. m. čestitke Jutri bo praznovala VESNA PETA-ROS "Kristusova leta". Ob tej priložnosti ji voščijo vse najboljše in še veliko lepih in srečnih let vsi, ki jo imajo radi. Jutri, 21. septembra, praznuje 18. rojstni dan NATAŠA KRIŽMANČIČ. Ob tej priložnosti ji želijo sreče, zdravja ter izpolnitev skritih želja mama, tate in brat Goran. Jutri praznuje 40. rojstni dan ELEO-NORA RIOLINO. Obilo sreče, zdravja in veselja ji želita mama in tata. Jutri bo praznovala naša dl-aga LIA rojstni dan. Vse najboljše ji želijo mama Tončka in sorodniki s Podlo-njerja. EVSTAHIJ Sonce vzide ob 6.50 in zatone ob 19.07 - Dolžina dneva 12.17 - Luna vzide ob 0.24 in zatone ob 15.15. / Jutri, PONEDELJEK 21. septembra 1992 MATEJ PLIMOVANJE DANES: ob 7.09 najvišja 11 cm, ob 11.23 najnižja 7 cm, ob 16.23 najvišja 14 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 0.20 najnižja -31 cm, ob 7.43 najvišja 22 cm, ob 13.25 naj nižja -4 cm, ob 18.37 najvišja 18 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 25,2 stopinje, zračni tlak 1018,2 mb ustaljen,veter 8 km na uro severovzhodnik, vlaga 34-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Elisa Grisonich, Paolo Cavalieri, Chiara Gallinotti, Alessia Orlandi. UMRLI SO: 64-Ietni Giuseppe Cermel-li, 92-letni Angelo Besson, 77-letni Vetto-re Cappello, 86-letni Bruno Riccobon. SLUŽBA LEKARN Nedelja, 20. septembra 1992 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Largo Sonnino 4, Mazzinijev drevored 1 (Milje). SESLJAN (tel. 414068) Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg S. Giovanni 5 (631304), Ul. Alpi Giulie 2 (828428), Mazzinijev drevored 1 (Milje) (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Largo Sonnino 4, Mazzinijev drevored 1 (Milje). SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4 (tel. 726835). Od ponedeljka, 21., do nedelje, 27. septembra 1992 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Settefontane 39 (947020), Largo Osoppo 1 (tel. 410515). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Largo Osoppo 1, Ul. Cavana 11. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30. Ul. Cavana 11 (tel. 302303). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. ARISTON - 18.45, 20.30, 22.15 Un'altra vita, r. Carlo Mazzacurati, i. Silvio Orlando, Claudio Amendola. EKCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 Američani, i. Jack Lemonn, Al Racino EXCELSIOR AZZURRA - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 Fratelli e sorelle, r. Pupi Avati. NAZIONALE I - 15.45, 18.00, 20.00, 22.20 Basic instinct, r. Paul Verhoeven, i. Michael Douglas, Sharon Stone, □ NAZIONALE II - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Poliziotto in blue-jeans, i. Christian Slate. NAZIONALE III - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Moglie a sorpresa, i. Steve Martin. NAZIONALE IV - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 Cuore di tuono, i. Val Kilmer. GRATTACIELO - 17.30, 22.00 Batman 11 ritorno, i. M. Keaton, M. Pfeiffer. MIGNON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 Basic instinct, D EDEN - 15.30, 21.30 Multioral super- anal, D D CAPITOL - 16.30, 18.20, .20.10, 22.10 Double impact, la vendetta finale, r. Jan Claude van Damme. LUMIERE - 17.00, 22.15 Tokio decaden-ce, r. Ryu Murakami, i. M. Nikaldo, S. Maekawa, □□ ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 II proiezi-onista, r. A. Konchalovsky, i. T. Hulce. RADIO - 15.30, 21.30 Non stop, sempre buio in sala, pom., □ □ n UMVIU1/J OTROŠKE IGRAČE ORVISI Trst - Ul. Ponchielli 3 SUPER izbira - kakovost - cene Prepovedano mladini pod 14. letom D 18. letom □ □ LOTERIJA BARI 65 9 18 47 60 CAGLIARI 62 40 11 83 59 FIRENCE 78 53 38 60 40 GENOVA 72 42 69 29 73 MILAN 54 3 16 76 48 NEAPELJ 20 4 77 19 5 PALERMO 32 61 68 14 75 RIM 65 67 31 43 54 TURIN 4 29 76 69 54 BENETKE 37 52 ENALOTTO 13 90 85 2 2 2 2 KVOTE: X 1 X 2 1 X 1 2 12 11 10 28.349.000,— 1.337.000,— 126.000,— Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke: AGIP Trg Caduti per la Liberta (Milje) Largo Piave Drevored Čampi E lisi 59 Sesljan (državna cesta 14) Largo Sonnino 10 Trg Sansovino 6 MONTESHELL Rotonda del Boschetto Ul. Baiamonti 4 Riva N. Sauro 6/1 Miramarski drevored 233/1 Istrska ulica 212 ESSO Largo Roiano 3/5 Opčine (drž. cesta 202 - križišče) Ul. Giulia 2 (Ljudski vrt) IP Riva O. Augusto 2 Trg Liberta 3 Ul. F. Severo 2/8 ERG PETROLI Ul. Piccardi 46 API Ul. Baiamonti 48 FINA Ul. F. Severo 2/3 NOČNE ČRPALKE (self Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica (nasproti pokopališča) AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202) ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) PROSIM OSEBI, ki sta prisostvovali nezgodi, katera se mi je pripetila 14. t. m. ob približno 18.25 v avtobusu št. 46, namenjenem v Trst, da se javijo na tel. št. 229234 (gospa Sedmak). OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči sortirana vina. OSMIČ A je v Koludrovci odprta do 27. t. m. Vabljeni! OSMICA OLENICH Padriče - vino DOC za odvzem, 3000 lir liter do izčrpanja zaloge. Umik od 16. do 24. ure. PRODAM leseno vinsko kad 1,3 hi, tri sode 2,25 hi, en sod 1,8 hi (tudi posamezno). Tel. ob uri obedov na št. (040) 212385. VOLVO 740 turbo intercooler, letnik 85, ABS, klima, pomična streha, prodam. Tel. tajnica 827493 ali ob delavnikih 366633 - Vali v uradnih urah. AVTO glass 1000 coupe, letnik 64, rdeče barve, opravljen tehnični pregled, vedno v garaži, prodam zaradi neobnovit-ve vozniškega dovoljenja. Tel. na št. 220363 v večernih urah. PRODAM motor kawasaki KLR 600, letnik 84, v zelo dobrem stanju. Cena 2.300.000 lir. Tel. 723232 od 13. do 14. ure. HIŠNA pomočnica, vešča dela, išče zaposlitev dvakrat, trikrat tedensko. Tel. na št. 822621 ob uri obedov. VINOGRADNIKI, nudimo vam pomoč pri trgatvi, tel. na št. 003865 71503. SLOVENSKA DRUŽINA išče v nakup hišo z vrtom na Opčinah. Tel. v večernih urah na št. 213385. PRODAM hišo v Rojanu z veliko garažo in razgledom, potrebno popravil. Pismene ponudbe nasloviti na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Rojan«. ODDAM komfortno veliko sobo s sanitarijami v strogem centru Ljubljane. Za poslovneža ali študenta. Telefon 0038/61 326532. NUJNO iščem v najem dvosobno stanovanje v okolici Kozine, Flavij ali Ankarana. Tel. v večernih urah na št. (040) 228338. BANČNIK z Goriškega nujno išče v najem majhno stanovanje v tržaški občini. Telefonska tajnica 418697. DIPLOMIRANA PREVAJALKA Mirjam Levstik organizira individualne ali skupinske intenzivne lekcije italijanščine za tujce in nemščine na vseh stopnjah. Poskusna lekcija brezplačna. Tel.-fax (0481) 522250. NUDIM pomoč in oskrbo starejšim osebam v popoldanskih urah. Tel. ob uri obedov na št. (040) 200882. DALMATINCE z rodovnikom, stare 6 tednov, odličnih staršev, prodam. Telefon 0038/61 312021. PODARIM dve mali mucki, tel. na št. 226324 ob uri obedov. NA OPČINAH, v Ul. Refosco, sem konec avgusta izgubil očala za vid. Najditelju lepa nagrada. Tel. 213680. miNI FlfSlZl II7TVMI ____________t parket. parcftpff/ EDINI EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK V TRSTU-Ul. S. Z< e 6 Bi. 7634 7 7 ZALJUBLJENI V NEMŠČINO Z GOETHEJEM V SRCU SPOZNAŠ NEMŠKI JEZIK TRST — Ul. del Coroneo 15 — Tel. (040) 635763/64 Tečaji s posebnim urnikom (13.00- 14.30), jutranji intenzivni tečaji, normalni večerni tečaji, tečaji za otroke, tečaji za komercialni jezik. Začetek vpisovanj 25. septembra 1992 do 2. oktobra1992 (razen ob sobotah) od 11. do 14. in od 16. do 19.30. GOETHE- INSTITUT University of Cambridge Local Examinations Syndicate SPOROČA SPOROČA centrom Furlanije-Julijske krajine TRST - The British School - Ul. Torrebianca 18 - Tel. 040/369.369 VIDEM - The British School - Ul. Pulesi 4 - Tel. 0432/50.71.71 1. Potek roka za vpis v »FIRST CERTIFICATE IN ENGLISFI«, »CAMBRIDGE CERTIFICA-TE IN ADVANCED ENGLISFI«, »PROFICIENCV«, decembrski rok 1992. Formularje in takse za izpite je treba predložiti v BRITISH SCHOOL do SOBOTE, 3. OKTOBRA 1992 2. Po poteku tega datuma ne sprejemamo več vpisnin. 3. Taksa za izpit za: ljr £Q(j FIRST CERTIFICATE (FCE) 175.000 117 Netto CAMBRIDGE ADVANCED ENGLISH (CAE) 185.000 123 Netto CERTIFICATE OF PROFICIENCV (CPE) 195.000 130 Netto Za nadaljnje informacije v TRSTU: Mr. Peter Brovvn - deželni predstavnik univerze Cambridge Cambridge Local Secretary British School - Ul. Torrebianca 18, tel 040/369 369 Fax + E-MAIL: 040/7797027 Pooblaščeni od ministrstva za javno vzgojo (glavna direkcija za kulturne izmenjave) M.D. 26. 9. 1977 4. These examinations are open only to candidates vvhose mother tongue is not English. 5. Izpiti so odprti tudi kandidatom, ki niso študenti centrov British School. Prosimo, da na prijavnico navedete, v katerem centru nameravate delati izpit' Trst (IT015) ali Videm (IT027). ^5^ British School ^hbf -----------——= illllill [~^ RAI 1____________________ 7.35 Dok.: Kvarkov svet 8.30 IP v kanuju 10.55 Maša 11.55 Aktualno: Parola e vita 12.15 Zelena linija 13.30 Dnevnik 14.00 Toto TV Radiocorriere 14.15 Film: Ouiller Memorandum (krim., VB 1966, r. M.Anderson, i. Max von Sydow, George Segal) 16.15 Nanizanka: Su e giu per Beverly Hills 16.50 Šport: Cambio di campo 17.00 Nan.: La sporca dozzina 17.50 Šport: Solo per i finali 18.00 Dnevnik 18.10 Šport: 90. minuta 18.40 Glasbena oddaja: Le ore di Tosca 19.50 Vreme in dnevnik 20.25 Športne vesti 20.40 Film: Pomi dottone e ma-nici di scopa (fant., ZDA 1971, r. Robert Stevenson, i. Angela Lansbury) 22.25 Športna nedelja (1. del) 23.15 Dnevnik in vreme 23.20 Športna nedelja (2. del) 24.00 Dnevnik in vreme 0.30 Šport: konjske dirke, tenis, karting, rally ^ RAI 2 7.00 Risanke in nanizanke 9.30 Dok. oddaja: Padre Pio un uomo da scoprire 10.55 Variete: L'sola dei ragazzi 11.45 Kratke vesti 12.00 Nanizanka: Una famiglia come tante - Un impor-tante decisione 13.00 Dnevnik in vreme 13.40 Variete: Serata donore (vodi Marisa Laurito) 15.50 Film: Supergirl, la ragazza dacciaio (fant., ZDA 1984, r. Jeannot Szwarc, i. Helen Slater, Faye Duna-way) 17.35 Nan.: Un caso per due 18.40 It. nog. prvenstvo A lige 19.35 Vreme in dnevnik 20.00 Šport: Domenica sprint 21.00 Nanizanka: Hunter - Vio-lenza e vendetta (i. Fred Dryer, Stepfanie Kramer) 22.35 Variete: Cenfanni insie-me (vodi A. Ghirelli) 23.30 Dnevnik in vreme 23.50 Rubrika o protestantizmu 0.20 Izobraževalna oddaja: Multimedialna enciklopedija filozofskih znanosti 0.25 Glasba: Festival Jazz di Roccella Jonica | ^ RAI 3 | 7.00 Variete: Fuori orario 8.50 Film: Gli uomini non sono ingrati (kom., i. Isa Pola) 10.00 Film: La danza degli ele-fanti (pust., VB 1937) 11.00 Koncert za violočelo 11.50 Kolesarstvo 12.10 Film: La tragedia del ca-pitano Scott (dram., VB 1948, i. John Mills) 13.40 Drobci 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.25 SP v atletiki - polmaraton 15.45 Film: II diavolo del volan-te (kom., ZDA 1973, r. L. Johnson, i. Jeff Bridges) 17.15 Film: Piccoli detectives (kom., 1946, r. C.Crichton) 18.40 Domenica gol 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Risanke: Blobcartoon 20.30 Film: Appuntamento per una vendetta (vestern, ZDA 1969, r. Burt Kenne-dy, i. Robert Mitchum) 22.00 Blob. Di tutto di piu 22.30 Dnevnik - ob 22.30 22.50 Aktualno: Pariz-Rim 0.30 Variete: Fuori orario |~ fr" TV Slovenija 1 9.30 Spored za otroke: Ziv Zav, 10.20 nad. Priča (pon.) 10.40 Baletna šola iz Ljubljane 11.05 Dok.: Kronika (pon.) 11.30 Obzorja duha 12.00 Poročila 12.05 TV dnevnik BIH (pon.) 12.55 Begunci, tu z nami 13.10 Video strani 15.00 Nan.: Šaljivec (pon.) 15.30 Domači ansambli: 25 let ansambla Nika Zajca 16.00 Nan.: Splošna praksa 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.10 Film: Nevarno poletje (dram., Avstral. 1981, r. Ouentin Masters, i. Tom Skerritt, lan Gilmour) 18.35 TV mernik 18.50 Odprta knjiga 19.00 Risanka 19.15 Napovednik 19.20 Slovenski loto 19.30 Dnevnik, vreme in šport 19.55 Zrcalo tedna 20.30 Zdravo 21.35 Dok. oddaja: Svet narave 22.25 Dnevnik, vreme in šport 22.55 Sova, vmes variete Video smešnice in nad. Policaj-ski rock Reg TV Koper 16.00 Film: Srce moje (dram., It. 1982, i. Marzio Onorato) 17.30 Film: Z avtobusom na počitnice (kom., VB, r. Bryan Izzard, i. Reg Varney) 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.30 Nadaljevanka: Ryan 19.55 Nan.: Crime Story 20.40 Film: Ko trčijo svetovi (fant., ZDA 1951, r. Ru-dolph Mate, i. Barbara Rush, Peter Flanson) 22.05 Vsedanes - TV dnevnik 22.30 Aktualno: Bella TV 23.30 Nan.: Crime Story [ TV Slovenija 2 14.30 Športna nedelja: odbojka, prijateljska tekma Slove-nije-Madžarska, 16.00 SP v dresurnem jahanju 18.00 Sova, vmes nan. Murphy Brown, nad. Policajski rock (pon.) 19.30 TV dnevnik BIH 20.00 Druga godba '92 20.30 TV prodaja nepremičnin 20.35 Dok.: Vizionarji 21.25 Nad.: Očetje in sinovi 22.35 Mali koncert 22.40 Športni pregled L CANALE 5___________________ 7.00 Aktualno: Na prvi strani 8.30 Nanizanki: Arnold, 8.50 Časa Keaton 9.15 Dokumentarci Jacguesa Cousteauja 16.00 Aktualno: Reportage 11.30 Nanizanka: VVebster 12.30 Glasbena oddaja: Super-classifica Show (vodi Mau-rizio Seymandi), vmes (13.00) Dnevnik TG 5 13.50 Film: Una sposa per due (kom., ZDA 1962, r. Henry Levin, i. Sandra Dee) 15.45 Film: Lo scopone scientifi-co (kom., It. 1972, r. Luigi Comencini, i. Alberto Sor-di, Bette Davis) 18.00 Variete: Ouattro salti a... 20.00 Dnevnik TG 5 20.30 Film: Una donna in carrie-ra (kom., ZDA 1988, r. Mike Nichols, i. Melanie Grif-fith, Harrison Ford) ^2.45 Aktualno: Ciak 23.15 Aktualno: Le cul ture degli altri 23.45 Film: Mio figlio Nerone (kom., It. 1956, r. Steno, i. Alberto Sordi, Brigitte Bardot), vmes (24.00) dnevnik 2.00 Nočni spored RETE 4__________________ 8.00 Nabožna oddaja 8.15 Nanizanka: Hotel 9.00 Film: Le tentazioni del sig-nor Smith (kom., ZDA 1958, i. Curd Jurgens) 11.00 Film: Non alzare il ponte, abbassa il fiume (kom., ZDA 1968, r. Jerry Pariš, i. Jerry Levvis) 13.00 Nadaljevanka: Sentieri 13.30 TG 4 vesti 13.45 Nadaljevanka: Sentieri 14.25 Variete: Grand Hotel 16.00 Nanizanki: Hotel - Lamo-re bussa sempre due volte, 17.001 Jefferson 17.30 TG 4 vesti 17.40 Aktualnosti: Ouesta e Re-teguattro 17.55 Nanizanka: Colombo -Dente per dente, vmes (19.00) TG 4 vesti 20.20 Variete: Bellezze al bagno (vodi Patrizia Rossetti) 23.00 Film: Bellezze a Capri (kom., It. 1951, r. Adelchi Bianchi, i. Nando Bruno, Ave Ninchi), vmes (23.30) TG 4 vesti 1.00 Nan.: Avvocati a Los Angeles, 2.00 Lou Grant 3.05 Nočni spored ITALIA 1_______________ 6.30 Pregled tiska 6.40 Nanizanka: Cristina 7.05 Otroški spored: La nostra inviata, aktualnosti, Bim bum bam in risanke 10.45 Šport: Veliki golf - U.S. Open 12.00 Športni oddaji: Grand Prix (vodi A. De Adamich), 13.00 Vodič nogometnega prvenstva (vodi Sandro Pic-cinini) 14.30 Nanizanka: Tarzan - Le montagne della Luna 15.30 Košarka: posnetek tekme prvenstva A lige 17.00 Šport: Domenica stadio 18.00 Odbojka: Sidis Falconara-Maxicono Parma 19.30 Odprti studio 20.00 Nan.: Agli ordini papa -Festaasorpresa 20.30 Variete: La strana coppia (vodita Massimo Boldi in Francesco Salvi) 22.15 Šport: Pressing 23.45 Variete: Mai dire gol 24.00 Studio šport 0.20 Odprti studio 0.30 Pregled tiska 1.00 Nan.: Notte Visitors ODEON___________________ 13.00 Risanke 14.30 Nanizanka: Automan 15.30 Film: Zaza (dram., It. 1942, r. Renato Castellani, i. Isa Miranda, Antonio Centa) 17.00 Aktualno: Igea Marina -Predstavitev neodvisnega italijanskega filma 19.30 Risanke: Albertone 20.00 Nan.: Laverne & Shirley 20.30 Film: Superplatoon (vojni, ZDA 1987, r. Christ Han-nah, i. Albert Wilton) 22.30 Za kulisami 23.30 Dok.: Benvenuti a... TMC_____________________ 8.30 Nanizanka: Batman 9.00 Risanke 9.30 Nan.: L'isola del mistero 10.00 Risanke 10.30 Nan.: Le isole perdute 11.00 Neurejeni potni zapisi 12.00 Papežev blagoslov 12.15 SP v motociklizmu - VN Italije 13.45 Film: Sacro e profano (dram., ZDA 1959, r. John Sturges, i. Frank Sinatra, Gina Lollobrigida) 16.00 SP v motociklizmu 17.00 Film: Una vacanza per ric-chi (dram., ZDA 1975, r. Paul Wendkos, i. Lloyd Bridges) 18.30 Glasba: Summer Hits '92 19.30 Šport: High Seven 20.00 Vesti: TMC News 20.35 Šport: Galagoal 22.45 Monaco mon amour 23.30 Film: Butterfly (dram., Kan. 1981, r. Matt Cimber, i. Pia Zadora, Orson Welles) 1.30 Aktualno: CNN News TEUEFRIULI_____________ 14.00 Film: L'importanza di chia-marsi Ernesto (kom.) 15.45 Rubrika: Ena rastlina na dan 16.30 Rubrika: Super pass 17.00 Nad.: Giovani ribelli 18.00 Glasbeni variete 19.00 Nanizanka 19.30 Športne vesti 20.30 Festival Dance '92 22.30 Športne vesti 23.30 Variete: Vernice fresca TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša (iz Rojana); 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Kozlovska sodba v Višnji gori; 10.20 Pesmi nove dobe New Age; 11.00 Znaš ta zadnjo?; 11.10 Slovenska lahka glasba; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice; 12.30 Folk in Country; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Tržaški Štempiharji (pripravila Milica Kravos, pon.); 14.40 Pesmi miru; 15.00 Poslušali boste; 15.15 Poletne melodije; 16.00 Z naših prireditev; 17.00 Šport in glasba; 18.30 Potpuri; 19.20 Zaključek sporedov. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 5.10 Koledar; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika in vreme; 8.05 Radijska igra za otroke; 9.05 Pomnjenja; 10.05 Prizma optimizma; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Lojtrca domačih; 18.00 Nedeljska reportaža; 18.30 Pojo amaterski zbori: oktet Deseti brat; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni progam. RADIO KOPER (slovenski program) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30 Primorski dnevnik; 8.00 Otvoritev programa Radia Koper in radijski koledar; 8.45 Poti do zdravja; 9.15 Dober nasvet; 9.30 Po domače; 10.00 Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.30 Nedeljski športni ritem; 15.30 Dogodki in odmevi - Prenos RS; 16.30 International mušic news; 18.30 Humoreska; 19.00 Dnevnik; 19.30 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.30 Nedeljske pesmi; 7.50 Astrološki kotiček; 8.00 Turistični napotki; 8.25 Pesem tedna; 9.00 V knjižnici; 9.30 Pregled kulturnih dogodkov; 10.40 Svet družine; 11.00 Dogodki in odmevi; 11..30 Souvenir d'Italy; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 15.00-18.00 Glasba in šport; 18.00 Najnovejše LP plošče; 19.45 Nedelja na športnih igriščih - New Age; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji nedeljski val; 19.30 Morski val. ponedeljkovi lCICl Azijski in radijski sp ored • t ! lili RAI 1 { RAI 2 K. RAI 3 ^ TV Slovenija 1 pfcE) TV Koper 6.50 Aktualno: Unomattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 10.00) dnevnik 1 9.05 Nan.: Mancuso F.B.I. 10.05 TV film: Voglia di cantare 12.00 Variete: Unofortuna 12.25 Vreme in Dnevnik 1 J2.35 Nan.: La signora in giallo 3.30 Dnevnik in Tri minute 4.00 Film: La donna del fiume , (dram., i. Sophia Loren) 3-40 Film: Tutto accadde un venerdi (kom., ZDA 1976, ., i. Jodie Poster) ;a-30 Sedemdni v parlamentu 3.00 Dnevnik 1 6.10 Dok. oddaja: Amerindia “•40 Aktualno: Čas izbir M-40 Aktualno: Il našo di Cleo-•>„ „ patra, nato vreme 20.00 Dnevnik 0.40 Film: Willy Signori e ven-go da lontano (kom., It. 1989, r-i. Francesco Nuti, i. Isabella Ferrari, Ales-5 sandro Haber) 2.30 Dnevnik 1 45 Rubrika: Emporion 1,„0 Koncert za Neapelj Dnevnik 1 “■60 Šport: rally, kotalkanje ■30 Rubrika opolnoči CANALE5 00 Aktualno: Na prvi strani '30 Nanizanki: Arnold, 9.00 q Časa Keaton •35 Variete: Maurizio Costan-11 sc 20 Show (pon.) ■°5 Variete: Ore 12 (vodi Gerry Scotti) ,q'°0 Dnevnik TG 5 ],' 5 Variete: Non e la RAI ■30 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Aktualno: Agenzia matri-moniale, 15.30 Ti amo par-liamone Otroški variete: Bim bum bam in risanke Kviza: OK il prezzo e giu-sto (vodi Iva Zanicchi), 19.00 La ruota della fortuna 2o !?nevnikTG 5 ■25 Zabavna oddaja: Il TG del-}e vacanze (vodita Gaspare 20 4n in Zuzzurro) Film: Trappola di cristallo (krim., ZDA 1988, r. John KtcTiernam, i. Bruce Wil-23 os !is,B°nnieBedelia) Variete: Maurizio Costan-20 Show, vmes (24.00) Zon Pivnik TG 5 Nočni spored 15.00 !5.55 18.00 20.00 6.50 Aktualno: Galatheus 7.00 Otroški variete 9.15 Rubrika: Verdissimo 9.35 Rubrika o židovski kulturi 10.10 Film: L'aratro e le stelle (dram., ZDA 1937) 11.25 Nanizanka: Lassie 11.50 Kratke vesti 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in Gospodarstvo 13.45 Nadaljevanki: La clinica della Foresta Nera, 14.35 Santa Barbara 15.20 Film: La via del male (dram., ZDA 1958, r. M. Curtiz, i. Elvis Presley) 17.25 Kratke vesti 17.30 Nan.: Un caso per due 18.35 Športne vesti 18.45 Nanizanka: Hunter 19.35 Vreme, dnevnik in šport 20.30 Nan.: L ispettore Derrick 21.35 Gledališče '92: Le bugie con le gambe lunghe (E. De Filippo, i. A. Tieri, G. Lojodice) 23.40 Nočni dnevnik 23.55 Gledališče '92: Lo frate 'n-namorato (G. Federico, glasba G.B. Pergolesi, i. Alessandro Corbelli) 2.50 Izobraževalna oddaja _____Ren E A______ __________ 8.30 TG 4 jutranje vesti 8.55 Nanizanki: Tre nipoti e un maggiordomo, 9.20 Strega per amore 9.45 Nad.: General Hospital, 10.00 Marcellina, 11.00 Ines, una segretaria da amare 11.30 Variete: A časa nostra 13.00 Nadaljevanka: Sentieri 13.30 TG 4 vesti 13.50 Variete: Buon pomeriggio 14.00 Nadaljevanke: Sentieri, 14.20 Maria, 15.15 lo non čredo agli uomini, 15.50La storia di Amanda, 16.25 Ce-leste, 17.00 Febbre damore 17.30 TG 4 vesti 17.45 Aktualno: Lui lei 1'altro 18.15 Kviz: La cena d servita 19.00 TG 4 večerne vesti 19.25 Rubrika o lepoti 19.30 Nadaljevanki: Gloria, sola contro il mondo, 20.30 La donna del mistero 2 22.30 Kviz: lo mammeta e tu 23.15 TG 4 nočne vesti 23.30 Nan.: Murphy brown, 24.00 Avvocati a Los Angeles, 1.00 Lou Grant 2.05 Variete: A časa nostra 7.00 Televideo 10.45 Kolesarstvo 11.05 Tečaj angleščine ZDA 11.30 Palio v Asti 12.00 Kratke vesti iz Milana 12.10 Krožek ob dvanajstih 13.30 Izobr. odd.: Dottore in... 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.25 Drobci: Ella Fitzgerald 14.50 Rubrika: Bodymatters 15.15 Dok.: Šola se posodablja 15.45 Samo za šport: nogomet C, A in B lige, 16.40 deželna nogometna prvenstva 17.20 Športna rubrika: Derby 17.30 Nanizanka: I mostri vent'-anni dopo 17.55 Dok.: Življenje na Zemlji 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželni šport 20.00 Variete: Non e mai troppo tardi (vodi G. Ippoliti) 20.30 Šport: Ponedeljkov proces 22.30 Dnevnik - ob 22.30 22.45 Nanizanka: Perry Mason 23.40 Variete: Stasera, che sera! - Io, Agata e tu (1970) 0.35 Dnevnik in vreme 1.00 Film: Lo zingaro (krim., Fr. 1975, i. Alain Delon) 9.25 Spored za otroke: lutkovna igrica Princeska na zrnu graha, 9.45 Srečanje s slikarjem 10.00 Nad.: Odloženi raj (pon.) 10.50 TV mernik (pon.) 11.05 Forum in Utrip (pon.) 11.40 Zrcalo tedna (pon.) 12.00 Poročila 12.05 TV dnevnik BIH (pon.) 16.20 Dober dan, Koroška 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.10 Spored za otroke: Radovedni Taček - Sladkorček, 17.25 nad. Bratovščina sinjega galeba, 17.55 Norčije v živalskem vrtu 18.10 Obzorja duha (pon.) 18.45 Poljudnoznanstvena serija: Moja knjiga o džungli 19.05 Risanka in Napovednik 19.30 Dnevnik, vreme in šport 20.05 Žarišče in Svet na zaslonu 21.20 TV drama: Sobota v avgustu (W. Trevor) 22.20 Dnevnik, vreme in šport 22.45 Napovednik 22.50 Sova, vmes nan. Brook-lynski most in Zgodbe iz Hollyvvooda ter dok. Ameriška kronika 15.30 Nanizanka: Prosim, ne jejte marjetic 16.00 Film: Maščevalec iz Manile (pust.) 17.10 Nanizanka: Na Kalifornijskih cestah 18.00 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Nadaljevanka: Ryan 20.00 Nan.: Crime Story 20.40 Športni ponedeljek 21.45 Tednik: Alpe Jadran 22.15 Vsedanes - TV dnevnik 22.25 Film: Le traviate | TV Slovenija 2 16.15 Sova, vmes variete Video smešnice in nad. Policajski rock (pon.) 17.30 Športni pregled (pon.) 18.00 Slovenska kronika 19.00 Videošpon 19.30 TV dnevnik BIH 20.00 Nanizanka: Gozdarska hiša Falkenau 21.30 Gospodarska oddaja: Evropa 2000 21.00 Sedma steza 21.30 Film: Zbiralka (dram., Fr. 1966, r. Erič Rohmer, i. Alain Jouffroy) ITALIA 1________________ 6.30 Pregled tiska 6.40 Nanizanka: Cristina 7.10 Otroški variete 9.15 Nanizanke: Baby sitter, 9.45 La časa nella prateria, 11.00 Hazzard, 12.00 La donna bionica, 13.00 Star-sky & Hutch 14.00 Risanke 16.00 Nanizanke: I giustizieri della citta - Campione ru-bacuori, 17.00 T.J. Hooker -Patti chiari, 18.00 Adam 12 - Anatomia di uno stupro, 18.30 Riptide - Un tragico incidente 19.30 Odprti studio 19.45 Studio šport in vreme 20.00 Nan.: Agli ordini papa! -Missione di guerra 20.30 Film: Malizia (kom., It. 1973, r. Salvatore Samperi, i. Laura Antonelli) 22.30 Film: Alien (fant., ZDA -VB 1979, r. Ridley Scott, i. Si-gourney VVeaver, Tom Skerritt) 0.40 Odprti studio 0.50 Pregled tiska 1.00 Studio šport 1.15 Nočni spored ODEON___________________ 13.00 Risanke in nanizanka 14.30 TV film La trappola 15.30 Nadaljevanka: Viviana 16.15 Film: Simpatico mascalzo-ne (kom., It. 1959, r. Mario Amendola, i. Maurizio Arena) 18.00 Nadaljevanka: Veronica 19.30 Risanke: Albertone 20.00 Nan.: Laverne & Shirley 20.30 Film: Macbeth (dram., 1972, r. Roman Polanski, i. John Finch) 23.15 Film: Colpo di Stato (pust., 1987, r. LArry Ludman, i. John Phillip Law) TMC______________________ 8.30 Nanizanka: Batman 9.00 Risanke: Snack 9.30 Variete: Ottovolante 10.30 Nan.: Truck Driver, 11.15 Doris day Show, 12.00 In Klingstone, Dossier paura 13.00 TMC News - Šport News 13.40 Dok.: Prijateljska narava 14.15 Variete: Arniči mostri 15.10 Nan.: Autostop per il cielo 16.10 Film: Segreti di famiglia (krim., ZDA 1978, r. G. Hes-sler, i. J. Franciscus) 18.00 Film: Piccole stelle (kom., It. 1988) 19.45 Aktualno: Dietro lo spec-chio (vodi Ivo Mej) 20.00 TMC News 20.35 Nanizanka: Matlock 21.35 Film: Un bambino in fuga (dram., It. 1989, r. Mario Caiano, i. Anne Canovas, Marco Vivio, 1. del) 23.15 Rubrika o motorjih Crono 0.05 Vesti: TMC News 0.25 Film: L assedio di Sidney Street (dram., VB 1960, i. Donald Sinden) 2.05 Aktualno: CNN News TELEFRIULI_____________ 16.30 Rubrika 16.55 Kratke vesti 17.00 Starlandia 18.00 Nan.: I giorni di Bryan 19.00 Večerne vesti 19.30 Nanizanka: L'uomo che parla ai cavalli 20.00 Dok.: Zgodovina ZDA 20.30 Film: Dottore a spasso (kom., i. Dirk Bogarde) 22.00 Nočne vesti 22.30 Variete: Musiča maestro TELE 4 __________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kronika; 8.10 Jugoslavija 1941-1945; 8.40 Glasba; 9.00 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga; 11.35 Kantavtorji; 12.00 Odkritje Amerike; 12.30 Glasba; 12.40 MoPZ Tabor; 12.50 Orkestri; 13.20 Folk glasba; 13.40 Common sense; 13.50 Country glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mavrični mozaik: S festivalov; 14.30 Ona je vse; 14.45 Orkestri; 15.00 Nad. Mala čarovnica; 15.30 Rock zvezde; 16.00 Glej, kaj ješ; 16.20 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: Robert Schumann; 18.00 Prgišče neba; 18.30 Potpuri; 19.20 Zaključek sporedov. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 10.45 Spot; 11.30 Pregled domačega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna; 17.00 Studio ob 17.; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Modri val; 8.45 Delo, informacije; 9.00 Souvenir d'Italy; 11.00 V podaljšku; 12.00 Tropicana; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.50 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prosto po Patri-ku; 19.00 Prenos Radia Slovenija. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.45 Koledarček; 7.45 Jutranjik; 8.10 Morfej; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Humoreska; 11.30 Športna oddaja; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.40 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Plošče; 16.20 Koledarček; 16.50 Rock slovar; 17.20 Beatlesi; 18.00 Pod senčnikom; 19.00 Souvenir d'I-taly; 19.40 New age; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 730, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja s tedenskim horoskopom in obvestili; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.30 Operni odri. Ob prihodu posmrtnih ostankov 1.528 italijanskih vojakov Predsednik republike Scalfaro včeraj na kratkem obisku v Ronkah Na srečanju z društvi razpravljali o programu Pri ZSKD pripravljajo ”vročo“ kulturno jesen Predsednik Republike Oscar Luigi Scalfaro je bil včeraj prvič na sicer bežnem obisku na Goriškem po izvolitvi na najvišjo državno funkcijo. Scalfaro se je na letališču v Ronkah udeležil slovesnosti ob prihodu posmrtnih ostankov 1.528 italijanskih vojakov iz Rusije, Ukrajine in Nemčije. Gre za žrtve fašistične osvajalne vojne, ki so padli na ruskih in ukrajinskih bojiščih, ter za vojake, ki so jih Nemci deportirali v taborišča na ozemlju bivše Vzhodne Nemčije, odkoder se sedaj posmrtni ostanki vračajo v Italijo. Vračanje padlih je omogočil leta 1989 podpisani sporazum s takratnim sovjetskim predsednikom Mihai-lom Gorbačovom. Ko je predsedniško letalo ob 9.30 pristalo na letališču, so Scal-fara že čakale naj višje vojaške oblasti z obrambnim ministrom An-ddjem na čelu in predstavniki držav, odkoder so prišli posmrtni ostanki padlih. Precej je bilo tudi bivših borcev in svojcev, saj je istovetnost večine vojakov znana. Malo zatem je pristal hercules C-130 z ostanki vojakov iz Rusije, žare iz Nemčije pa so pripeljali na dveh vojaških tovornjakih. Vojaški ordinarij msgr. Marra je nato imel mašo pred štiridesetimi žarami, ki so bile simbolično razporejene na podstavku v obliki križa. V posvetnem delu slovesnosti je govoril obrambni minister Salvo Ando, ki je med drugim dejal, da je ne glede na razloge in okoliščine osvajalne vojne na tujih ozemljih treba biti ponosni na mlade fante, ki da so darovali ži- vljenja za domovino in ostali do konca zvesti dani zaprisegi. Posmrtne ostanke so po slovesnosti prepeljali v Cargnacco pri Vidmu, nato jih bodo v Redipug-lio, kjer bo v začetku novembra še ena slovesnost, potem pa bodo svojci končno lahko prevzeli majhne krste in pokopali svoje drage v domačih krajih. Na sliki (foto Marinčič) prihod posmrtnih ostankov vojakov Na sedežu Z SKD v Gorici je bilo v sredo zvečer srečanje goričkih predstavnikov včlanjenih društev z vodstvom zveze. Na njem so sodelovala društva iz Števerjana, Pevme, Gorice, Štandreža, Sovodenj, Gabrji, Rupe, s Peči, iz Doberdoba in Ronk. Uvodoma je goriški predsednik ZSKD Rudi Pavšič podčrtal nekatere pomembne kulturne prireditve, ki so se zvrstile v zadnjih mesecih. Med temi je omenil proslavi ob 45-letnici Godbe na pihala Kras iz Doberdoba in ob 10-letnici uspešnega delovanja pevske skupine Sovodenjska dekleta. Ob tem ne gre pozabiti na uspeh, ki ga je tudi v Italiji doživel slovenski film člana Kinoateljeja Danijela Jarca "Sejem pripadnosti". Med pobudami, ki se bodo zvrstile do konca leta, velja podčrtati kulturno srečanje s pripadniki italijanske manjšine v Sloveniji in v Hrvaški ter pripravo serije razstav likovnega, fotografskega in zgodovinskega značaja. S tem v zvezi bo goriška ZSKD oktobra nadaljevala z izdajo Informativnega biltena, v društveni dejavnosti pa bosta izstopali proslavi ob desetletnici Sovodenjske poje in dejavnosti doberdobske glasbeno-kabaret-ne skupine Krucenal band. Tudi goriški del zveze se pripravlja na posvet o kulturi, ki naj bi pomenil obenem uvod v občni zbor ZSKD, ki bo v naslednjih mesecih na Goriškem. Na srečanju so razpravljali tudi o finančnih podporah Pokrajine in s Z lutkovno delavnico, od srede dalje pa tudi nastopi lutkovnih gledališč Na goriškem gradu danes začetek festivala marionet Alpe-Jadran Danes se začne na gradu prireditev »II castello delle mirabili diffor-mita - Grad čudesnih različnosti«, ki je nekakšen lutkovni festival, seminar in tudi več kot to. Organizatorji upajo, da bosta festival in seminar, ki se bo dogajal med festivalom, postala tradicionalna, saj nad organizacijo budno ždi med drugimi tudi čedajski Mittelfest, ki je že tako finančno in politično močna organizacija, da ni strahu za njegov obstoj. Na prireditvi bodo sodelovala razna lutkovna gledališča, za mlade, ki si želijo spoznati pobliže čarobni svet animacije, pa bo zanimiv lutkarski laboratorij, na katerem bo zbranih 25 animatorjev in lutkarjev iz Srednje Evrope in ga bodo vodili trije priznani mojstri marionet: Edi Majaron iz Ljubljane, ki je na svojem področju že prava legenda, isto velja za Mariborčanko Bredo Varl in svet zase je tudi Zagrebčan Zlatko Bourek, ki se ukvarja z vsemi zvrstmi lepe umetnosti, od kiparstva, slikarstva in do pisateljevanja, režije, lutk, ki jih sam izdeluje. Od 22. septembra bodo začeli na gradu nastopati tudi lutkarji različnih lutkovnih gledaliških hiš iz Srednje Evrope, ki bodo skušali pričarati z marionetami tisti svet fantazije, ki nam danes primanjkuje. Vodopivčeva proslava v Kromberku Danes bo v Kromberku osrednja proslava ob 40. obletnici smrti Vinka Vodopivca. Skladatelju bodo ob 16. uri pred kromberško cerkvijo odkrili spomenik, ki ga je napravil kipar Zmago Posega, na proslavi bo govoril slovenski akademik in podpredsednik slovenske vlade Ciril Zlobec, slovesno mašo za pokojnega skladatelja pa bo daroval koprski škof mons. Metod Pirih, med mašo bodo peli Vodopivčevo "Latinsko mašo", po maši pa bo prepeval akademski pevski zbor iz Ljubljane "Vinko Vodopivec". Poleg poletne šole ISIG, ki se nadaljuje jutri V sredo mednarodno srečanje o vprašanjih manjšin v Evropi Gorica - stičišče etničnih manjšin vzhoda in zahoda. To bo tema mednarodnega razprave, ki jo v sredo, 23. t.m., ob 17.30 prireja v dvorani občinskega sveta na županstvu občina Gorica v sodelovanju z inštitutom za mednarodno sociologijo ISIG, z »Nuova Scuola di Capri« iz Sankt Peterburga ter z Goriško hranilnico. Uvodoma bodo pozdravili župan Erminio Tuzzi, predsednik ISIG Mario Brancati in pater Egidio Guidu-baldi, direktor »Nuova scuola di Capri«. Ta šola je naslednica podobne, ki jo je v začetku stoletja ustanovil na otoku Capri Maksim Gorkij in si postavlja kot cilj evropsko združevanje z valorizacijo vseh kulturnih sestavin kontinenta, še posebej pa skuša ovrednotiti jezikovne in kulturne specifike manjšin. Vsebinski del posveta, med katerim bo govor tudi o aktualnih vprašanjih v zvezi s stanjem na Hrvaškem in v Bosni, bo uvedla dr. Laura Bergnach, nato pa bodo poročali ruski profesorji Aleksander Ninov, Leonid Arinz- tein in Izaly Zemtsovski. Sledila bo razprava z občinstvom. Srečanje bo prav v dneh, ko se v Gorici nadaljuje poletna šola ISIG o novi Evropi in odnosih na oseh vzhod-zahod ter sever-jug. Po tridnevnem zasedanju na Brionih se dejavnosti šole jutri vračajo v Gorico. Ob 9.30 bo v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice v Ul. Crispi v okviru posveta na temo Etnije, meje, Evropa razprava o »Možni Evropi in verjetni Evropi«. Sodelovali bodo številni ugledni predavatelji: Anton Kaminski s Poljskega inštituta za mednarodne zadeve, Zdravko To-mac in Branko Caratan iz Zagreba, Irnerio Seminatore iz Pariza, Antonio Papiscaiz Padove, Carlo Mongardini iz Rima, Peter Klinar iz Ljubljane, Ovsej Škaratan z Ruske znanstvene akademije, An-drzej Paluch iz Krakova ter še drugi raziskovalci. Poletna šola se bo v naslednjih dneh do petka nadaljevala na sedežu ISIG, prihodnjo soboto pa bo zaključna razprava na Trgovinski zbornici. Lažje ranjeni potniki v večkrat prevrnjenem avtu Slikovita nesreča v Tržiču PROSVETNO DRUŠTVO PODGORA VINKO VODOPIVEC v cerkveni glasbi sodelujejo zbori: MoPZ Provox - Nova Gorica MePZ Lipa - Šempas MePZ Podgora spremna beseda: Jožko Kragelj na orgle: Hubert Bergant Nedelja, 27. septembra 1992, ob 18.30 Cerkev sv. Justa v Podgori Včeraj ponoči ob 2.15 se je v Tržiču pripetila slikovita prometna nesreča, ki ji je skoraj gotovo botrovala prevelika hitrost in velika mera mladostne predrznosti. Samo srečnemu naklučju se morajo štirje fantje, ki so bili v avtomobilu znamke citroen dyane, zahvaliti, da se ni slabše končalo. Avtomobil je vozil po ulici Te-renziana 26-letni Paolo Persino-vich iz Tržiča, Ul. F. Cervi, ki je na križišču z ulico D'Annunzio skušal zaviti, a se je pri tem avto večkrat prevrnil. V vozilu so bili še Marco Bazzeo in brata L oris in Paolo Padovan, ki sta bila edina ranjena. Vsi so iz Tržiča. Loris Padovan se bo zdravil nekaj čez dvajset dni, ker ima polomljenih več reber in odrgnine na glavi in je dobil nekaj udarcev. Brat Paolo pa se bo predvidoma zdravil 8 dni, ker je imel večjo srečo in si pri preobračanju vozila ni polomil reber, ampak je dobil le odrgnine in nekaj lažjih udarcev. Berite »Novi Matajur« Elena in Damijan sta dobila Slovenko - prvorojenko JASMIN ROŽO Čestitajo in jim iz srca želijo vse dobro dedek Franc Podversic, babica Adela, teta Mvrta, stričko Bogdan in pradedek Gildo včeraj danes Iz goriškega matičnega urada od 13. do 19. septembra: RODILI SO SE: Elena Petronio, Albert Zavadlav, Michele Montagner, Andrea Susterini, Arianna Susterini, Veronica Mastroiani, Gaetano Calafio-re, Jonathan Halili, Alberto Lo Brutto, Andrea Pittino in Martina Kovic. UMRLI SO: 82-letni upokojenec Valentino Nanut, 71-letna Irma Zej por. Vergna, 67-letni upokojenec Izidor Miklus, 72-letni upokojenec Ferruccio Calligaris, 77-letni upokojenec Mario Campostrini, 76-letni upokojenec Gu-errino Brollo, 73-letna upokojenka Žbogar Gisella, 85-letna gospodinja Alma Cusulin, vd. Glessi, 88-letni upokojenec Fran Valentinčič, 86-letna upokojenka Emilija Laurencic, 69-let-na upokojenka Vera Kosič, vd. Zam-par, 87-letna upokojenka Vittoria Žbogar, 89-letna gospodinja Ernesta Gri-maz, 81-letni upokojenec Mario Va-landro, 65-letna gospodinja Teresa Pi-ovesan ter 78-letna upokojenka Lodovica Lucchesi, vd. Ugomari. OKLICI: podoficir Michele Lippoli in gospodinja Franca Lucca, učitelj glasbe Mauro Bregant in študentka Lisa Di Blas. POROČILI SO SE: kuhar Alessandro Sangalli in prodajalka Gloria Edith Bustacara Rojas, delavec Michele Bal-dassi in uradnica Antonella Sartori, telekomunikacijski tehnik Sandro Cetti-na in uslužbenka Donatella Tomadin, gasilec Paolo Travagin in delavka Adriana Comi, obrtnik Fausto Cargnel in uslužbenka Claudia Maccechini, učitelj Fulvio Padovan in uradnica Marina Ballaben, tehnični uslužbenec Paolo Zucchiatti in profesorica Ornella Padovan. Vstop prost ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA in GORIŠKI MUZEJ - NOVA GORICA ob 40-letnici smrti VINKA VODOPIVCA vabita na predstavitev - Zbirk Vodopivčevih posvetnih skladb Moje gosli in Naša Soča v izdaji Zveze slovenske katoliške prosvete - Zbornika o Vinku Vodopivcu, ki ga je izdal Goriški muzej Sodelujejo: Marjan Brecelj, Slavica Mlakar, Slavica Plahuta, Franka Žgavec in mešani pevski zbor Rupa-Peč. Četrtek, 24. septembra ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici tem v zvezi ugotovili, da so pri nekaterih postavkah (zakon 68) zveza in včlanjena društva, ne po lastni krivdi, izostala iz spiska društev in organizacij, ki so prejela denarno pomoč. razna obvestila Kajakaško društvo Šileč. Sestanek za i ekološki spust po Vipavi od izvira do izliva bo v sredo, 23. t.m., ob 18.30 na sedežu ZSŠDI v Ul. Malta. Občina Sovodnje bo priredila rekrea- | cijsko telovadbo ob torkih in petkih. Prvo srečanje bo 22. septembra ob 21. [ uri. Prijave neposredno v telovadnici. Združenje športnih ribičev Vipava vabi na društveno tekmovanje - lov na j postrv v nedeljo, 27. t.m., ob 8. uri v Vile-šu. Poskrbljeno bo za topli prigrizek. Prijave do 24. t.m. na sedežu (gostilna Rubij ski grad). Združenje prireja v nedeljo, I 18. oktobra, tudi rekreativni izlet z mo- . torno ladjo z možnostjo ribolova. Odhod iz Gradeža ob 8. uri. Prijave v gostilni Rubijski grad čimprej (na razpolago je le | 30 mest). Slovenski dijaški dom Simon Gregorčič v Gorici, ul. Montesanto 84 - tel. 533495 sporoča, da sprejemajo prijave za šolsko leto 1992/93 in nudijo informacije vsak delavnik od 10. do 14. ure razen ob sobotah. __________prispevki_____________ V spomin na očeta Franca darujeta Sava in Graziella Valentinčič 300 tisoč lir za pevski zbor A. Paglavec. Namesto cvetja na grob Franca Valentinčiča daruje Milena Koršič, vd. Radinja 50 tisoč lir za društvo Naš prapor iz Pevme. Ob 7. obletnici smrti Milana Pelicona daruje žena 50 tisoč lir za vzdrževanje ; spomenika padlim v NOB v Štandrežu in ■ 50 tisoč za MePZ Oton Župančič v Štandrežu. izleti Društvo slovenskih upokojencev sporoča, da bo avtobus za izlet v Cingue Terre in na Elbo odpotoval jutri, 21. t.m., ob 7. uri s Travnika s postanki v Podgori, Štandrežu in Sovodnjah. čestitke Silvano in Franca Maraža je osrečilo rojstvo male MARTINE. Z njimi se veselijo, mali Martini pa želijo zdravja in sreče Divna, Vislava in Janja z družinami. ______________kino_______________ Gorica VITTORIA 17.00-18.45-20.30-22.15 »Mog-lie a sorpresa«. Steve Martin in Goldie Ham CORSO 15.15-22.00 »Basic instinct«. VERDI 15.15-22.00 »Batman, il ritorno«. Tržič COMUNALE Zaprto. ENCELSIOR Zaprto. Nova Gorica SOČA 16.30 »Peter Pan«. 18.30-20.30 »Jekleni konjički«. SVOBODA Šempeter 18.30 »Freejack«. 20.30 »Globoko modro«. DESKLE 20.00 »Črno ogrinjalo«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI All orso bianco (Tavasani) - Korzo Ita-lia 10 - tel. 531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo - Ul. E. Toti 52 - tel. 41070L Nenadoma nas je zapustil naš Edi Bensa Uro in datum pogreba bomo sporočili naknadno. j Žalujoči sorodnik* Oslavje, Gorica, 20. septembra 1992 ZAHVALA Ganjeni ob številnih izrazih sočutja in spoštovanja ob izgubi predragega očeta Franca Valentinčiča se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami. Posebna zahvala naj gre pevskemu zboru Paglavec, predstavništvom Komunistične prenove, Demokratične stranke levice, VZPI-AN?1 iz Podgore, pokrajinskih predsedstev VZPI-ANPI in ANPPIA, slovenskih antifašistov, Zveze borcev iz Nove Gorice, govornikoma sen. Stojanu Spetič** in Silvinu Polettu, "prijatelju" don Na' taleju. Hčeri Graziella in Sava z družinam* Gorica, 20. septembra 1992 Iz našega mesta in s Sv. Gore so morali oditi na začetku dvajsetih let V Gorici so nekoč bili slovenski kapucini V dolgem pismu Primorskemu dnevniku tik pred obiskom papeža Janeza Pavla II. nas je župnik Stanko Žerjal opozoril na neljub dogodek, ki se je pripetil v neki goriški cerkvi po letu 1947, kjer so predstojniki ukinili slovensko službo božjo. Župnik Žerjal nas je tudi spomnil, da je takrat prišlo do precej ostre polemike med tukajšnjimi slovenskimi in italijanskimi duhovniki. Vse se je končalo v škodo slovenskih vernikov, saj slovenske maše v tisti cerkvi niso obnovili.^ Čeprav župnik Žerjal tega ne pove, se mi dozdeva, da je imel v mislih kapucinsko cerkev. Razen če niso s slovenskimi verniki in s slovenskimi mašami enako hudo ravnali tudi v drugih goriških cerkvah. Ljudje so namreč takrat pravili, da so do slovenskih vernikov nekateri duhovniki bili zelo nasprotni tako v stolnici kot tudi v cerkvi sv. Srca Jezusovega. Nekako tako je takrat bilo tudi pri kapucinih. Če me spomin ne vara so v tisti cerkvi takoj po postavitvi meje med Italijo in Jugoslavijo v septembru 1947 ukinili slovensko mašo. Starejši slovenski ljudje, ki so zahajali v to cerkev, so pravili, da jim je kapucinski predstojnik takrat zabrusil, da so k slovenski maši itak hodili ljudje iz Vrtojbe, da je ta ostala na jugoslovanski strani in da nima torej smisla opravljati cerkvenih obredov v slovenščini. Brez maše, oziroma brez pridige v svojem jeziku, saj se je verski obred takrat opravljal v latinščini, so ostali slovenski kmetje it Ulice Fajti, kot tudi številni drugi slovenski verniki, ki so obiskovali to cerkev. Tistemu predstojniku oziroma tistim, ki so o tem odločali, ni bilo prav nič mar za tukajšnje vernike slovenske narodnosti, ki so v precejšnjem številu hodili k cerkvenim obredom v to cerkev. Sicer pa je v naslednjih letih kapucinska cerkev postala sinonim raznarodovanja v jugovzhodnem predelu mesta. Otroci iz neposredne okolice so na edinem igrišču v tem predelu (to je bilo prav pri kapucinih) brcali žogo ter se še drugače igrali v tamkajšnjem mladinskem središču. Nismo na to igrišče zahajali vsi, ki smo živeli v bližini samostana. Dejstvo je, da so tisti slovenski otroci, ki so tja zahajali, kmalu zapustili slovenske šole, kasneje pa tudi pozabili, da so Slovenci. Kaj jih je k temu napotilo ne bi vedel povedati. Dejstvo je, da smo narodnostno zavedni ostali tisti, ki nismo hodili na tisto igrišče. Verni ljudje so šli v bolj oddaljene cerkve, kjer so jim nudili slovensko službo božjo. V samostanu so bili tudi nekateri slovenski patri, a očitno niso imeli besede. Le spoved je bila opravljena v slovenščini. Šele veliko let kasneje je tu bila obnovljena slovenska služba božja, h kateri so zahajali zlasti starejši ljudje, ki so bivali v neposredni bližini samostanske cerkve. Tudi danes je nekaj slovenskih vernikov med najbolj zvestimi obiskovalci te cerkve. Na zahtevo vernikov se cerkveni obredi vršijo tudi v slovenskem jeziku. Časi so pač danes drugačni od tistih takoj po letu 1947. Do tu sodobnost. Kaj pa preteklost? Kapucinski samostan in cerkev sta pred priho- dom italijanske oblasti po prvi svetovni vojni bila slovenska. Kapucinski samostan je sicer bil prav tam, kjer je tudi danes (stavbe sicer niso ostale enake, kajti sedanja cerkev in ob njej stoječe stavbe so bile zgrajene po prvi vojni, saj so bila cerkvena poslopja poškodovana med 1. svetovno vojno). Na starih goriških zemljevidih (kot primer smo vzeli enega iz leta 1822) je videti, da je že takrat tam stal kapucinski samostan. Na drugi strani takoimenovane Cipres-ne ulice (danes Ulica duca d'Aosta) je bila še velika hiša veleposestnika Baronio (stavba, delno okrnjena in obnovljena, pa čeprav je v precejšnji meri ohranila svojo prvotno podobo, stoji tam še danes). To sta v letu 1822 bili edini stavbi med mestom, ki se je končalo v braidi Rassauer, t.j. današnjih ulicah Cascino in Barzellini, in Štandrežem. Takrat ni še bilo železnice, med mestom in Štandrežem so bila le polja in travniki, razen omenjenih dveh stavb ni bilo nobene druge. Pred 1. svetovno vojno so tako v samostanu na Kostanjevici kot na Sv. Gori in tudi v kapucinski cerkvi domovali slovenski kapucini. Pripadali so štajerski pokrajini. Leta 1902 so tam bili: gvardijan oče Lin Prah in vikar o. Otokar Cejan. Oče Serafin Robba je spovedoval italijanske vernike, oče Konstantin Škodnik slovenske, italijanske in nemške, patra Erhard Pečar in Hugolin Rak samo slovenske vernike. Oče Marko Fišer je bil za spovednika v bližnjem zaporu v Ulici Barzellini. Slovenski verniki so torej v kapucinski cerkvi bili doma, očitno jih je bilo več kot tistih italijanske ali nemške narodnosti. V kapucinski cerkvi so bile tudi cerkvene slovesnosti za slovenske učence, ki so obiskovali zasebne šole Društva Šolski dom, ki so bile nastanjene v Malem in No- vem domu v takratni Ulici Bertolini (danes Ulica Randaccio). Ko je bila leta 1904 zgrajena stavba malega doma, je v kapucinski cerkvi bila šolska maša. 9. oktobra 1904 je pred zbranimi učenci šol društva Šolski dom bil v tej cerkvi blagoslovljen kip Srca Jezusovega, ki so ga potem v sprevodu nesli v stavbo v Ulici Bertolini 22 in ga namestili v veži. Na čelu sprevoda so nosili društveno zastavo. Prisotna sta bila tudi mestni šolski nadzornik Franc Finšger in pesnik Simon Gregorčič. V novem poslopju je spregovoril predsednik društva Šolski dom dr. Antgn Gregorčič, otroški zbor je vodil učitelj Širca, slovesnost se je zaključila s cesarsko pesmijo. Kapucin o. Vilibald Rupnik je bil za kateheta 137 dečkom in deklicam v Šolskem domu. Kapucini so skrbeli za cerkveno vzgojo slovenskih učencev tudi po letu 1910, ko je bila tam zgrajena še ena stavba, tista Novega doma. Prišla je 1. svetovna vojna, tudi kapucini kot drugi meščani, so morali v izgnanstvo. V poškodovani dom so se vrnili po kobariškem prodoru, za silo so obnovili prostor v katerem so bivali in v katerem so vernikom nudili cerkveno oskrbo. Prav je omeniti tudi slovenske kapucine, ki so tu bili kmalu po 1. svetovni vojni, leta 1922. Gvardijan frančiškanov na Kostanjevici je bil o. Albert Pirc, vikar o. Marijan Širca ter še o. Romuald Ausser. Bratje laiki so bili Ernest Gorkič, Gregor Šepec, Ricerij Gorkič in Emil Komjanec. Na Sveti Gori sta bila gvardijan o. Kapistran Ferlin in vikar o. Oton Kocjan, laik je bil Štefan Skala. Pri kapucinih je bil gvardijan o. Otokar Cejan, vikar pa o. Lin Prah, ter še o. Metod Mišič in o. Anton Vouk. Laiki so tu bili Magnus Svoljšak, Gervazin Bukovšček in Miklavž Šterlinko. Najbrž so to kapucini, ki jih vidmo na naši sliki, pa čeprav njih imena niso pod njo označena. Imena patrov sem namreč po- vzel po Ročnem kažipotu po slovenskem Goriško-Gradiščanskem in njemu pridruženih okrajih za leto 1923, ki ga je izdala in založila Narodna tiskarna v Gorici, fotografija pa je iz Koledarja Goriške Mohorjeve družbe za leto 1925. Leta 1923 so namreč slovenski kapucini morali stran. V Koledarju Goriške Mohorjeve družbe za leto 1925 s tem v zvezi beremo: "Zgubili pa smo letos vse slovenske samostane očetov frančiškanov in kapucinov. Že lansko leto so morali slovenski kapucini zapustiti goriški samostan. Nič niso pomagale prošnje ljudstva, nič ni zaleglo rotenje duhovnikov, - s trgajočim se srcem so morali izpolniti trdi ukaz. Letos v maju so zapustili Sv. goro in Kostanjevico oo. frančiškani, za njimi so bili pregnani očetje kapucini iz Sv. Križa na Vipavskem, in tudi o. frančiškan, ki je oskrboval cerkev na Vi-šarjah, je moral zapustiti slovenske kraje. "V katoliških Slovencih je vzkipelo razburjenje. Zakaj morajo iti slovenski očetje proč od slovenskega ljudstva? Zakaj nam silijo v sredo dežele pastirje, ki niti ljudskega jezika ne znajo, še manj pa poznajo slovensko dušo? Ali niso vsi narodi sinovi enega Očeta? Ali mar Katoliška Cerkev ni mati vseh ljudstev? Mar naj še iz cerkve in samostanov izženejo slovensko dušo in govorico? "Na ta vprašanja, ki so planila iz ogorčenega, težko ranjenega srca katoliških Slovencev, imamo samo en odgovor: Ko so vzeli Slovencem domače samostane, so zagrešili težko krivico. Kdor jo je zagrešil, tega ne preiskujmo. Kdor pa je zagrešil to krivdo, jo mora popraviti! Iz ljubezni do Kristusove Cerkve moramo delati na to, da ta maedž, ki ga je besni nacionalizem vtisnil na našo deželo, izgine. Tu bomo trdno stali, nič omahovali, ker branimo čisti nauk Cerkve." V istem članku je bila tudi izrečena pohvala takrat imenovanemu tržaškemu škofu Alojziju Fogarju, sicer doma iz Gorice, da je jasno povedal, da mora katoliška Cerkev enako gledati na italijanske in slovenske vernike. Povedano je bilo tudi, da se je proti goriškemu nadškofu Frančišku Sedeju vodila ostra gonja. Kako sta v času fašistične vladavine končala škofa Sedej in Fogar dobro vemo. Na začetku članka omenjeno pisanje župnika Stanka Žerjala, položaj v nekaterih goriških cerkvah po letu 1947, ter najdeni podatki o izgonu slovenskih kapucinov iz Gorice in Primorske po 1. svetovni vojni, pa odpirajo neko vprašanje. V Gorici je v povojnem času izšlo veliko knjig ki na različne načine obravnavajo zgodovino goriške Cerkve. Zakaj se med pisci slovenskega katoliškega tabora ne najde oseba, ki bi napisala zgodovino povojnega razvoja te Cerkve, tudi upoštevajoč odnose med italijanskimi in slovenskimi duhovniki ter verniki? To bi bil dragocen doprinos k vedenju o našem mestu in o naši deželi. MARKO VVALTRITSCH Do srede prejšnjega stoletja je v spominskem parku bilo mestno pokopališče Nekoč grobovi tam kjer je sedaj park Tja do srede prejšnjega stoletja je goriško mestno pokopališče bilo tam kjer je sedaj spominski Park (parco delle rimembranze). Ko so Avstrijci z Dunaja do Trsta ogradili Južno železnico in jo potem speljali še do Gorice in Vid-nta in goriško postajo zgradili tam, kjer se nahaja še dandanes, so mestno središče s postajo povezali s široko ravno alejo. To je bilo Tekališče cesarja Franca Jožefa. Kasneje je večkrat menjalo ime, sedaj je to Korzo Italia. Na drugi strani je do pokopališča že takrat bila speljana pot, po kateri s° prevažali mrliče. Takrat, ko je tam bilo pokopališče, so ob poti, °d kapucinske cerkve do njega, stale ciprese. Zaradi tega je ta P°t, kasneje, ko je postala ulica, dobila ime Cipresna ulica. To ime le ohranila do konca 1. svetovne vojne. Takrat so v Gorici preimenovali skoro vse ulice. Prevladala s° imena italijanskih generalov edinic, ki so se borile v naših krajih. Cipresna ulica je tako postala Ulica vojvode d Aosta. To ‘me ima še danes. Pokopališče seveda ni moralo 0stati tam kjer je prej bilo, saj bi kazilo pogled potnikov, ki so s kolodvora prihajali v mesto po lepi in široki aleji. Vrh vsega pa so avstrijski urbanisti imeli v načrtu ob tej aleji zgraditi vrsto stanovanjskih hiš. To so tudi naredili in tja do 1. svetovne vojne je bilo ob tej ulici zgrajenih veliko lepih stanovanjskih hiš. Precej teh je zgradilo slovensko gradbeno podjetje bratov Mozetič. Številne teh hiš stoje še danes, nekatere so podrli in namesto njih zgradili sodobne stolpnice ali druge večje hiše. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so pokopališče preselili na severno stran mesta, tja, kjer je danes središče Nove Gorice. Urejeno je bilo prav tam, kjer se je končala Škabrijelova ulica, ki je po letu 1947 postala Erjavčeva ulica. Tam pa je pokopališče ostalo le nekaj več kot pol stoletja. V času med dvema vojnama so uredili pokopališče na Tržaški cesti, tam kjer je še dandanes. Prostor prvega pokopališča o katerem danes govorimo je ostal veliko časa neuporaben. Tik pred 1. vojno so se tam ustavljali vozovi. Med 1. vojno so bili postavlje- ni šotori za begunce, zatem je prostor služil vojaškim transportom. Po 1. vojni so na goriškem županstvu hoteli zidati na tem prostoru, občinski vrtnarji pa so se temu uprli in uspeli, da je bil tam urejen park, kakršnega poznamo še danes. Igrali so na nacionalistično struno, da bi namreč na njem postaviji spomenik padlim goriškim prostovoljcem na italijanski strani. Spomenik je bil zgrajen. V zrak so ga leta 1944 vrgli nacisti in njihovi slovenski ter srbski pomagači. Imena nemškega podoficirja in njegovih pajdašev, ki so izvršili to zločinsko akcijo, so bila objavljena v znanstveni razpravi. Goriški Italijani so takrat za zločin po krivem obtoževali slovensko narodnoosvobodilno gibanje in vse goriške Slovence, pa čeprav so dobro vedeli, kje se nahajajo krivci. Že v avstrijski časih je bil izdelan urbanistični razvoj za južni del mesta. Naloga ni bila težka, saj tam ni bilo nobene hiše. Cipresna ulica je bila na vzhodni strani parka podaljšana in se zlila v Tržaško ulico, ki se je takrat pričenjala takoj po nekdanjem pokopališču. Zgrajene so bili številne stanovanjske hiše. Postavljeni sta bili dve vojašnici. Tista, ki je do današnjih dni ohranila to vlogo, je takrat bila konjeniška vojašnica. Nekaj konjeniških oddelkov je domovalo tudi v vojašnici, ki je bila v stavbah takoj po kapucinskem samostanu, kjerje še danes veliko dvorišče. Tej stavbi so pravili Bolkova hiša, ker je to bila last slovenskega trgovca Bolka. Tam kjer je danes profilaktični laboratorij, je svojčas bila slovenska kmetijska šola. Upravljala jo je goriška deželna uprava. Učenci so praktične vaje imeli na posestvu, ki je bilo tam, kjer so danes poslopja slovenskega šolskega centra in zavoda Galilei. Nedaleč od tod sta v prvem desetletju našega stoletja bila zgrajena Novi in Mali dom, kjer se je šolala slovenska mladina. Tod okoli je veliko slovenskih trgovcev ter obrtnikov uredilo svoje obrate. Tu so bile gostilne pri Ču-beju, pri Krancu, pri Konjičku, tu je bila kavarna Dogana, tu je bil mizar Černigoj, med vojnama je pekarno odprl Hojak-Viatori, tu so delovali avtoprevozniki Križnič in Šanson. Tu je bila tudi velika garaža kamionov podjetja Ribi. Se do pred nekaj desetletji so kmetje prihajali na Seneni trg (danes Trg Julia), saj je tam bila tehtnica za seno. Na tem trgu je še danes prodajalna drv Erzetič. V sosedni ulici Mattioli je slovenski podjetnik Mozetič imel velika skladišča gradbenega materiala in delavnice. V marsičem je okolica spominskega parka ohranila tisto podobo kakršno je imela na začetku stoletja oziroma med dvema vojnama. Večino takrat poškodovanih hiš so obnovili. V zadnjih desetletjih pa je prišlo do nekaterih sprememb. Podrli so nekaj hiš, tam kjer so prej te stale ali na dvoriščih zgradili nove, večje, take sodobnega videza. V zadnjem mestnem urbanističnem načrtu je predvideno, da bi majhne hiše južno od spominskega parka podrli in tam uredili novo sodobno mestno središčg. Najbrž bo treba še veliko čakati, da se to uresniči, saj se Gorica ni razvila tako kot sta predvidela urbanista Piccinato in Costa. (mw) Izid lanskega ljudskega štetja je varljiv Na Koroškem še živ asimilacijski pritisk Turello: Nujno je klestenje VIDEM - Ostrina vladnih gospodarskih ukrepov oziroma novih davčnih bremen narekuje boj razsipništvu in neučinkovitosti, torej odpravo vseh deželnih ustanov in organizmov, ki niso nujni, hkrati pa okrepitev programator-ske vloge temeljnih javnih ustanov, da se izvlečejo iz birokratskih in upraviteljskih spon. Ta je zatrdil predsednik deželne vlade Turello ob odprtju razstave Časa moderna v Vidmu, ki se je odvilo pod vtisom najnoveših Amatovih ukrepov. Svoja izvajanja je Turello utemeljil tudi z okoliščino, da ne nameravajo rimske oblasti nameniti deželam s posebnim statutom letos nič več denarja kakor lani, »čemur se bomo seveda na pogajanjih z vlado najodločneje zoperstavili«. CELOVEC — Po prvih podatkih osrednjega statističnega urada na Dunaju se je ob ljudskem štetju 1991 število oseb, ki so zapisale slovenščino kot občevalni jezik (14.100), v primerjavi z ljudskim štetjem 1981 ni bistveno zmanjšalo, saj je upadlo samo za 104. Občutno pa se je znižalo število tistih, ki so kot občevalni jezik navedli »windisch«: lani jih je bilo 900, deset let prej pa 2.348. Glavnina tistih, ki so zapisali slovenščino kot občevalni jezik, živi južno od črte Beljak-Celo-vec-Velikovec, torej na dvojezičnem ozemlju. Najvišji odstotek so zabeležili v okraju Velikovec -17%. Delež v ostalih okrajih južno od omenjene črte pa se giblje med 1% in 7%. Pri tem posebej izstopa občina Sele, kjer je več kot 90% prebivalcev navedlo slovenščino kot občevalni jezik, medtem ko je v občini Globasnica to storila polovica prebival- stva. V nadaljnjih šestih občinah presega delež 20%. Medtem ko je v Celovcu, Beljaku, Velikovcu in Šmohorju delež tistih, ki so vpisali kot občevalni jezik slovenščino, povečal, pa je v občinah, kjer so Slovenci močneje zastopani, neznatno upadel, kakor poroča celovški Slovenski vestnik. • Predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Marjan Sturm je ob oceni številk poudaril dejstvo, da se je število oseb, ki so lani navedle slovenščino kot občevalni jezik, nazadovalo, pa tudi, da je asimilacijski pritisk na Koroškem še zmerom prisoten. Hkrati pa je zatrdil, da ti podatki nikakor ne ustrezajo stvarnosti, kajti število Korošcev, ki govorijo slovenščino oziroma slovensko narečje, je vsaj še enkrat višje, kot pa kaže izid lanskega ljudskega štetja. Marsikdo si pač še ne upa priznati, da govori slovensko. Zbor slavistov v Murski Soboti TRST — V dneh od 1. do 3. oktobra bo v Murski Soboti vsakoletno zborovanje slavistov. Prva dva dneva bosta, kot je že navada, namenjena strokovnim predavanjem, razpravam in občnemu zboru, zadnji dan pa bosta na izbiro dve ekskurziji: prva smer bo šla v gorički del Prekmurja in v Porabje, druga smer pa se bo odvijala po dolinskem in ravninskem delu Prekmurja. Predavanja bodo povezana v tri tematske sklope. Takoj po slovesnem začetku zborovanja, ki bo v četrtek ob 10. uri, se bodo zvrstila štiri ptredavanja na temo Jezik slovenske države in njegov slovar,- spregovorili bodo Milena Hajnšek (Informativnost in nor-mativnost SSKJ), Ada Vidovič Muha (Slovnična ob-vestilnost SSKJ), Breda Pogorelec (SSKJ in vprašanje besedne združljivosti) ter Jakob Miiller (Kritike SSKJ od 1970 do 1992). Četrtkov popoldanski del se bo pričel ob 15. uri in bo obravnaval Senčne predele slovenskega književnega zemljevida; nastopili bodo Jože Pogačnik (Razmerja med slovenskim kulturnim prostorom in slovensko književnostjo), Helga Glušič (Okvirni pogled na zdomsko literaturo), France Pibernik (K problemu zamolčanih pesnikov), Boris Paternu (Vpraša- nje Kocbekove vere v jezik), Franci Just (Literarna podoba medvojnega Prekmurja). Naslednjega dne, v petek 2. oktobra, bo v dopoldanskih urah občni zbor SD Slovenije, popoldne pa se bodo zvrstila predavanja pod skupnim naslovom Slovenski jezik in književnost v pedagoški praksi. V tem delu bo nastopila tudi tržaška sociolingvistka Majda Kavčič Baša z referatom Manjšinski jezik kot učni jezik v manjšinski šoli. V istem sklopu bodo predavali še France Žagar (Tematika in naslovi spisov pri pouku materinščine), Vinko Cuderman (Lermontov, Jadro - interpretacija v šoli) in Miha Mohor (Projektno delo v šolski knjižnici). Poleg samega programa zborovanja so organizatorji poskrbeli še za zanimiv spremni program za oba večera. Obeta se torej pomembno srečanje slovenskih slavistov, mikavno še posebej za Primorce, ki Prekmurje le malo poznamo. Za tržaške in goriške slaviste je nekaj mest že rezerviranih; kdor se želi udeležiti zborovanja, naj se prijavi pri tajnici Slavističnega društva (V. Tuta, tel. 299632, v opoldanskih Ulah)- v. t. b. Devalvacija lire m tolar JOŽE PETROVČIČ Ob nedavni devalvaciji italijanske lire je v svetovnih finančnih krogih nekoliko završalo, vendar ne veliko bolj kot teden dni pred tem, ko so Finci devalvirali svojo marko. Zaradi obeh devalvacij so se spremenila menjalna tečajna razmerja med (predvsem evropskimij valutami, prišlo pa je tudi do nekaterih drugih nepričakovanih reagiranj, kot je bila na primer reakcija švedske centralne banke, ki je v obrambo svoje krone, boječ se finskih mark, začasno dvignila obresti kar na 75 odstotkov. Pravi borzni pretres pa je prišel šele minuli ponedeljek, ko so takoj po delvavaciji italijanske lire tudi nemške denarne oblasti reagirale in za malenkost spustile diskontno in lombardno obrestno mero. Izstop finske marke, devalvacija lire, nemške obresti in gospodarska recesija v V. Britaniji pa so temeljito zamajale angleški funt, tako da so njegov vpliv na določanje menjalniških tečajev v evropskem denarnem sistemu morali začasno kar postaviti na hladno. Vse to je povzročilo strašanski nered na svetovnih borzah, saj ni bilo jasno, kaj se bo dogajalo v prihodnje. Borzni mešetarji so se ustrašili, da se bo zaradi manjših nemških obresti tisti svetovni kapital, ki je bil sicer usmerjen na nemški finančni trg, začel prelivati v delnice in druge vrednostne papirje. Hoteli so pametno naložiti svoj kapital, zato so tudi sami začeli kupovati vrednostne papirje. V ponedeljek so se zato skoraj na vseh svetovnih borzah delnice podražile, ker je bilo povpraševanje po njih kar naenkrat večje. Hkrati pa se je nekoliko dvignil tudi tečaj dolarja, ker je bilo zaradi znižanja obrestnih mer na Nemškem pričakovati, da denar ne bo več tako močno pritekal v to industrijsko velesilo, ampak bo poiskal dobiček drugod, predvsem pa na dolarskem območju. Zelo hitro pa se je izkazalo, da je znižanje nemških obrestnih mer znatno premajhno, da bi se lahko tok res obrnil, saj so se delnice že naslednji dan začele ceniti, italijanska lira je spet zašla v težave, globoko pa se je pogreznil funt, ki so ga Angleži hoteli na vsak način rešiti in so celo nenavadno visoko dvignili obresti. Zato je bil nemški poizkus z obrestmi, predvsem pa začasna izključitev nekaterih denarjev in evropske menjalne košarice, kmalu razložen predvsem kot dokaz, kaj se bo dogajalo, če evropski denarni sistem ne bo enoten, ko bo treba posegati na denarnem področju zaradi najrazličnejših nihanj. Seveda pa je imel poizkus še en namen, predvsem političen: francoskim volil-cem je treba nazorno pokazati, kakšne naj bi bile prednosti evropske denarne enotnosti, do katere bo prišlo, če bodo francoski volilci podprli maastrichtski sporazum. Za slovensko gospodarstvo so ■ seveda vsa ta pretekla evropska denarna dogajanja pomembna, ne pa tudi - zelo pomembna. Z devalvacijo italijanske lire, španske pezete in z oslabljenim funtom se je za nekaj odstotkov poslabšal naš izvozni položaj, saj so te države, zlasti pa Italija, pomembni zunanjetrgovinski partnerji. Vendar pa se je pocenil tudi uvoz iz Italije, od kjer, na primer, uvažamo poleg potrošniškega blaga tudi zelo veliko reprodukcijskega blaga, ki ga vgrajujemo v izvozne izdelke. Hkrati pa so se izboljšale naše izvozne pozicije na nemškem trgu, ki je naš najpomembnejši izvozni trg. Čeprav je finančni minister Mitja Gaspari napovedal, da bo vlada ukrepala zaradi devalvacije italijanske lire, ni pričakovati, da bo to zares tudi storila. Izravnava, ki nastaja na tak način, ne zahteva od vlade, da mora nemudoma ukrepati. Vendar pa bo morala tudi slovenska vlada zelo pozorno spremljati, kaj se pravzaprav dogaja, kako se spreminjajo pozicije na svetovnih trgih, kaj slovensko gospodarstvo pridobiva in kje izgublja, predvsem pa, kako bo v novih denarnih razmerah premetavalo slovenski tolar. Vendar pa bodo tudi takrat možnosti za pravo poseganje zelo omejene. Zveza za Primorsko si širi vplivnostni krog AJDOVŠČINA — Stranka Zveza za Primorsko je sklicala predsi-nočnjim v Ajdovščini srečanje s svojimi člani in simpatizerji. Predsednik stranke mag. Lucijan Vuga in član glavnega odbora odv. Grozdan Šinigoj iz Ajdovščine sta predstavila program stranke, katerega osnovni cilj je ovrednotiti pravo vlogo Primorske v okviru Republike Slovenije, še posebej z ozirom na njeno obmejno lego. Poudarjena je bila nujnost, da Zveza za Primorsko nastopi kot povezovalka interesov primorskih občin, ki jih je treba uveljaviti v sistemu demokratičnih odnosov tako na republiški kot na lokalni ravni. Na sestanku so podprli tudi druga izhodišča za delovanje stranke. Kmalu bodo ustanovili tudi mešano italijansko-hrvaško zbornico V Milanu so odprli zastopstvo Gospodarske zbornice Hrvaške ZAGREB, MILAN — V Milanu so odprli predstavništvo Gospodarske zbornice Hrvatske, katerega direktor je Vjekoslav Tomašič. Namen pobude je olajšati in pospešiti sodelovanje med italijanskim in hrvaškim podjetništvom. V resnici bo milanski urad seznanjal italijanski gospodarski svet s potencialom hrvaškega gospodarskega sistema in z možnostmi naložb vanj, poleg tega se bo bavil tudi z marketinštvom in s prirejanjem razstav hrvaških in- dustrijskih izdelkov na italijanskih tleh. V tem sklopu naj bi se tudi okrepilo sodelovanje med zagrebško velesejemsko ustanovo in ustreznimi italijanskimi ustanovami, kakor je pojasnila generalna direktorica Zagrebškega velesejma Vera Šodan. V kratkem pa naj bi tudi ustanovili mešano italijansko-hrvaško zbornico, ki naj bi dala novega zagona dvostranskim gospodarskim odnosom (praktično zamrznjenim zaradi vojne). Božjepotna svetišča na podobicah PRAPROTNO — »Božjepotna svetišča ob italijansko slovenski meji na podobicah«: to je naslov zgodovinske razstave, ki jo bodo odprli danes ob 11. uri v kripti svetišča na Stari gori. Razstava, ki sta jo priredila Svet slovenskih organizacij in Goriški muzej iz Nove Gorice s sodelovanjem Kulturnega društva Studenci, bo na ogled do 25. oktobra. Na njej je nad 350 podobic od 17. stoletja do današnjih dni. V kulturnem sporedu ob odprtju razstave bosta sodelovala moški zbor Nediški puobi in Višarski kvintet iz Kanalske doline (R. P.) SCUOLA ŠOLA EDI LE ZA GRADBINCE TRST - Miramarski drevored 89 - Tel. (040) 43626 Gojenci šole za gradbince v spremstvu ravnatelja, podravnatelja in učnega osebja na ogledu gradbišča novega nogometnega stadiona »Nereo Rocco« v Trstu. POKLIC TEČAJI ZA: V KATEREM SE VSAKDO IZKAŽE S SVOJIMI zidarje, polagalce ploščic, IDEJAMI IN USTVARJALNOSTJO tesarje, gradnjo montažnih objektov. Zajamčena zaposlitev Brezplačna vpisnina pri tržaških podjetjih, in obiskovanje ki skupno s sindikati upravljajo šolo. TEČAJI 92/93 SE BODO ZAČELI OKTOBRA 1992 V Tokiu 6,13 m S. Bubka vse više Bubka med rekordnim skokom v Tokiu TOKIO — »Car« Bubka, ki nepričakovanemu spodrsljaju na olimpijskih igrah v Barceloni navkljub, ostaja eden velikanov svetovne lahke atletike, je na mitingu v Tokiu še izboljšal svetovni rekord v skoku s palico. Letvico je namreč preskočil na višini 6,13 m in je torej za en centimeter izboljšal prejšnjo znamko, ki jo je postavil konec avgusta v Padovi. Svoj prvi svetovni rekord' je Bubka dosegel že leta 1984, ko je s skokom 5,85 m popravil znamko Francoza Vignerona, že leto zatem pa je premagal magično mejo šestih metrov. Odtlej je rekord popravil še večkrat (včerajšnji je bil že njegov 32. rekord), posebno uspešen pa je bil lani, ko je dosegel štiri rekorde, od 6,07 m do 6,10 m. Bubka je bil s svojim vnovičnim dosežkom nadvse zadovoljen, med drugim pa je izjavil, da želi še več in da ne namerava odnehati vsaj do prihodnjih OI, ki bodo 1996. leta v Atlanti. Bubka ima zdaj 28 let. Na mitingu v Tokiu je nastopilo več asov, ki pa se niso posebno izkazali. Carl Lewis je na 100 m zasedel le 2. mesto za Dennisem Mitchellom, ki je na OI osvojil bron. Mike Powell pa je v skoku v daljino zmagal z zanj skromno znamko 8,36 m. Zelo dober rezultat je dosegla ameriška štafeta 4x100 m (Le-wis, Marsh, Birell in Heard), ki je razdaljo pretekla v 39:18. Še nekaj zmagovalcev: 400 m Steve Lewis (45:22), 200 m Mike Marsh (20:59), 800 m Johnny Gray (1,48:13). Kriza in drage vstopnice nimata vpliva na A ligo ona v Vidmu Čeprav je gospodarska kriza vse hujša, vstopnice za prvenstvene tekme pa so vse dražje (da je moral celo poseči predsednik zveze Ma-tarrese s predlogom o znižanju cen), ostaja zanimanje za naj lepše nogometno prvenstvo na svetu neokrnjeno, kot da bi ljudje v Italiji ob nedeljah pozabili na vse tedenske težave. V ozadje stopa tudi Maradona, čigar napovedana »poroka« s Sevillo postaja že prava farsa (a izvedelo se je, da bo jutri v Zurichu vendarle padla končna odločitev), odkar je Fonseca v Valencii zabil pet golov, pa so nanj pozabili celo v Neaplju. In to kljub temu, da v 3. kolu ni na sporedu velikih derbijev, če ne upoštevamo dvobojev Napoli - Inter (Pančev bo baje prepustil mesto Sosi) in Torino - Parma, kjer za goste dodatno motivacijo predstavlja dejstvo, da je selektor reprezentance Sacchi za prijateljsko tekmo z Zurichom izbral kar štiri njihove igralce. Za deželne ljubitelje nogometa pa je mikavna tudi predstava v Vidmu, kjer bo Udinese gostil Sampdorio. Videmčani bodo menda nastopili v popolni postavi, saj trener Bigon lahko računa tudi na Nappija, ki je prestal diskvalifikacijo. Juventusu na gostovanju pri Ge-noii menda ne bo lahko, zato pa bi se lahko kolo spet razpletlo v korist Milana, ki bo na San Siru igral proti Atalanti. DANAŠNJI SPORED Brescia - Pescara; Cagliari - Lazio; Fiorentina - Ancona; genoa - Juven-tus; Milan - Atalanta; Napoli - Inter; Roma - Foggia; Torino - Parma; Udinese - Sampdoria. V B ligi bodo odigrali 3. kolo. DANAŠNJI SPORED: Ascoli - Ve-nezia; Cesena - Lecce; Andria - Piša; Lucchese - Cosenza; Padova - Mo-dena; Piacenza - Bari; Reggiana -Monza; Spal - Cremonese; Taranto -Verona; Ternana - Bologna. Na sliki: Romin nakup Siniša Mihajlovič je doslej izpolnil pričakovanja, njegovo moštvo pa manj Start odbojkarske A-l lige Sisley tesno proti Modeni V aniticipirani tekmi 1. kola odbojkarskega prvenstva A-l lige je favorizirani Sisley iz Tre viša v Modeni proti Paniniju zmagal šele s 3:2 (12:15, 12:15, 15:12, 16:14, 15:12), potem ko je že zgubljal z 2:0 in 14:7 v tretjem setu! Prvak Maxicono bo krstni nastop odigral danes v Falconari. Društvo se je odpovedalo doprinosu odličnega Dal Zotta, ki ga bo nadomestil Michieletto, brazilski trener Bebeto pa glede igre ne napoveduje sprememb. Za italijansko odbojko je pomembno, da se na prizorišče A-l lige vrača tudi moštvi z Rima. lazio bo za uvod pred težko nalogo. Gostil bo Gabeco iz Montichiarija. Milj arderska Misura Mediolanum (z novim Brazilcem tandejem) bo igrala z okrnjenim Olio Venturi (manjkata Američan Ivie in podajač Sel-vaggi). Novinec iz Firenc Centro Matic bo gostil Alpitour iz Cunea. Na sporedu sta še tekmi Jockey Schiuo - Messaggero ravenna in Petrarca Padova - Aguater Brescia. Auriol vodi PERTH - Po prvi etapi rallyja po Avstraliji za točke SP vodi Didier Auriol na lancii s 35 sek. prednosti pred Vatanenom (subaru) in 38 sek. pred Sainzem (toyota). V Vicenzi veliko pričakovanje za nastop Triestine Že dvoboj za vrh V1. SNL Izola na Bonifiki Vroče v Kopru Kapetan Ersilio Cerone (arhivski posnetek) bo po diskvalifikaciji danes spet na svojem mestu Osrednja tekma v severni skupini nogometne C lige bo bržkone na stadionu »Menti« v Vicenzi, kjer bo istoimenska domača ekipa gostila vodilno Triestino. Tako Vicenza kot Triestina sta že pred pričetkom prvenstva veljali za kandidatki za napredovanje, po treh kolih pa sta to napoved tudi upravičili. Tržačani so namreč s polnim številom golov (in osmimi doseženimi zadetki) sami na vrhu lestvice, Vicenza pa ima samo točko manj in najboljšo obrambo v ligi, saj ni iz lastne mreže pobrala niti ene žoge. Ocenjujejo, da se bo na stopniščih stadina v Vicenzi zbralo veliko število gledalcev, ki bodo pripomogli k rekordnemu dobičku za blagajno domačega društva. Iz Trsta pa naj bi s posebnim vlakom prišlo okrog osemsto ultrasov, tako da bodo morale biti tudi sile javnega reda v stanju pripravljenosti. Kaže, da trenerja nimata težav s postavo. »Mister« Triestine Perotti bo spet lahko poslal na igrišče tudi kapetana Ceroneja, ki je prestal dvatedensko kazen. Prav obramba je doslej pri Triestini šepala, s Ceronejem pa naj bi spet pridobila na trdnosti. Vicenza ima nevarno garnituro napadalcev (Gasparini, Briaschi in Artistico), a paziti je treba tudi na odličnega izvajalca prostih strelov Civeriatija. VČERAJŠNJI IZID: Pro Šesto - Arezzo 1:1. DANAŠNJI SPORED: Vicenza - Triestina; Carrarese - Empoli; Chievo — Massese; Como - Pesaro; Palazzolo - Alessan-dria; Pro Šesto - Arezzo; Ravenna - Leffe; Sambenedette-se - Carpi; Siena - Spezia. KOPER — V anticipirani tekmi 6. kola slovenske nogometne lige je Ljubljana včeraj z 1:0 premagala celjski Publikum in pred jutrišnjim rednim kolom po točkah dohitela vodilno SČT Olimpijo. Preostale tekme, med katerimi bo najbolj vroče na koprski Bonifiki, bodo danes, s pričetkom ob 16. uri. V Kopru bo obalni derbi in Obala že nekaj dni živi in diha srečanje med domačim Koprom in Belvedur Izolo, na katerem v vseh dosedanjih tekmah ni bilo izrazitega favorita - če pa je že bil, je derbi po pravilu poskrbel za presenečenje. Z dobro igro proti Benfici so Izolani le še razgreli strasti in koprski blagajnik si že kar mane dlani, saj bo obisk gotovo rekorden - predvidoma bo prišlo na tekmo leta več kot 5000 gledalcev. Pred derbijem je veliko neznank. Domači trener prof. Klinčarovski načrtuje novo zmago, vendar pravi: »v slovenski ligi ni ekipe, ki bi nas znala nadigrati, čeprav ne rečem, da ne bomo tekem tudi izgubljali. Toda trenutno smo kljub dobri igri Izolanov v Lizboni boljše pripravljeni od sosedov in se nadejam zmage.« Nogometni praznik bo tudi v Novi Gorici, kjer gostuje SCT Olimpija, ki si kot pravi njen trener Lučo Pertič, Kopra ne sme več dovoliti in bo storila vse, da vknjiži novi točki in novogoriško občinstvo zadovolji s prikazano igro. Parj 6. kola: Nafta - Steklar, Mura - Železničar, Rudar - Elektroelement, Slovan - Živila Naklo, Koper -Belvedur Izola, Maribor - Svoboda, SAOP - SCT Olimpija in Potrošnik - Studio D. (Kreft) Uspeh Benettona v anticipirani tekni L kola košarkarske A-l lige Stefanel danes v Kukočev Benetton je prvenstvo lige začel s prepričljivim uspe-hom proti Kleenexu iz Pistoie. Zma-9al je s 84:74 (42:31). . Za Benetton so koše dosegli: ^ian 2, Iacopini 2, Kukoč 18, Pella-cani 9, Teagle 25, Vianini 13, Rusco-p1 15. Za Kleenex pa: Crippa 14, i;ampanaro 2, Lanza 4, Binion 22, UaY 14, Maguolo 2, Minto 16. Tržaški Stefanel bo drevi debiti-2*1 v Bologni proti Knorru, ki je I ®nda glavni favorit za osvojitev ,et-0šnjega naslova. Trener Tanj e vic n v četrtek zadovoljen s krstnim Vstopom novega Američana En-j sha, ki pa se mora še prilagoditi 9n moštva, zato bi bilo pravzaprav ehko presenečenje, če bi Tržačani 3lagali, posebno če vemo, da bo nanjkal poškodovani Pučka. DANAŠNJI SPORED: Messagge-? ' Team System; Scavolini - Scai-p Knorr - Stefanel; Clear - Robe di aPPa; Baker - Panasonic; Monteca-nJ " Phonola; Marr - Philips. Sinočnji izidi iz A-2 lige: Aresium ' lelemarket Forli 95:105 (53:48). MentaPiu sponzor Soriškega drugoligaša? nJeden pred pričetkom prvenstva bi prišlo pri goriškem drugoli-rri k.em košarkarskem klubu do za-n eniave sponzorja. Kot strela z jas-e9a je namreč prišlo sporočilo lan- skega sponzorja, veleblagovnic Bernardi, da ne namerava obnoviti pogodbe. Vodstvu kluba pa naj bi, pogojna oblika je v tem primeru obvezna, saj ni še nobenega uradnega sporočila, priskočila na pomoč go-riška industrija La Giulia, ki je že v lanskem prvenstvu bila kosponzor ekipe. Če bo to res držalo, kot kaže naj bi prišlo do podpisa sporazuma že v prvih dneh naslednjega tedna, bomo odslej videli na dresih goriške peterke ime MentaPiu. (mal) Poraza Jadrana TKB V 1. dnevu mednarodnega turnirju v Celovcu so Jadranovi košarkarji zadovoljivo igrali, a se niso mogli izgniti porazoma. Izidi: Croatia Line Reka - Jadran TKB 10:575 (46:37); Citroen Celovec - Jadran 69:62 (39:23). Danes bodo jadranovci igrali še proti novogoriški Iskri. Sokol in Kontovel v malem finalu Na košarkarskem turnirju za člane v priredbi ŠD Kontovel sta se v finale uvrstili peterki Intermuggie in Inter 1904. Polfinalna izida: Sokol - Intermug-gia 55:79 (25:43); Kontovel - Inter 1904 65:86 (22:39). Današnji spored: za 3. mesto 10.00 Sokol - Kontovel; za 1. mesto 11.45 Intermuggia - Inter. Bologni Na kolesarski dirki po Laciju Premoč Bugna RIM - Svetovni prvak Gianni Bugno (na cilju pri Koloseju) je po 55 km bega zmagal na dirki po Laciju, na kateri pa ni bilo večine tujih asov. Na drugo mesto se je z minuto 53 sekundami zaostanka uvrstil Fondriest, tretji pa je bil Rus Pulni-kov. English Language r Centre TRST - Ul. S. Francesco 11 - Tel. (040) 363878 Tečaji angleščine vseh stopenj Materin jezik učnega osebja Tečaji za otroke »Magic box« Posebni tečaji za mladino Priprava izpitov za Cambridge Intenzivni tečaji Omejeno število do 9 slušateljev Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441. Oglasili trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote. primorski M. dnevnik nedelja, 20. septembra 1992 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Rlstori 28 Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462 Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Danes popoldne na Opčinah Polet proslavlja uspešno sezono Popoldne, ob 16. uri, bo na Poleto-vem kotalkališču kratka slovesnost na kateri se bo domače društvo zahvalilo trenerju Petru Brlecu in kotalkarjem, ki so tako uspešno branili Poletove barve na državnem prvenstvu. Predviden je tudi kratek kotalkarski program, na katerem bodo nastopili Vesna Hrovatin, Maja Berzi, Chantal Tretjak, Tanja Romano, Cristiana Mer-lo in Samo Kokorovec. Vabljeni so člani in prijatelji Poleta. Borov gimanstični dosek začenja z delom Poleg ostalih Borovih sekcij, bo v tem tednu začel s svojo letošnjo dejavnostjo tudi gimnastični odsek tega društva. V društvenih prostorih se bodo v torek, 22. t.m., ob 15. uri, zbrali vsi telovadci, tako starejši, kot tudi tisti, ki se bodo letos prvič začeli ukvarjati s to panogo. Najprej bo na vrsti porazdelitev po skupinah, nato pa določitev urnikov vadbe. Ob tej priložnosti se lahko prijavijo tudi tisti, ki se doslej še niso utegnili prijaviti za to lepo in koristno disciplino, (-boj-) Tudi košarkarji Jadrana Farco na mladinskem državnem prvenstvu Italijanska košarkarska zveza je končno objavila seznam skupin glede džravnega mladinskega prvenstva, na katerem bo nastopila tudi ekipa Jadrana Farco (na sliki M. Magajne). Prvenstvo se bo pričelo 5. oktobra, skupno z našim predstavnikom pa so še naslednje ekipe: Steianel Trst, Benetton Trevi-so, APU Videm, MentaPiu (bivši Bernardi) Gorica, Prometheus San Dona in Reyer Benetke. Naj omenimo, da se je lani našim le za las izmuznila uvrstitev v drugo fazo, zanimivo pa bo ugotoviti, kakšna bo letošnja konkurenca, saj je vsaj po zvenečih imenih sodeč naloga Jadranovcev skoraj nemogoča. (VJ) Igrali so več tekem proti domačim ekipam in preživeli pet nepozabnih dni Mladi Borovi košarkarji v Pragi Pred kratkim so se Borovi naraščajniki mudili v Pragi skupaj z vrstniki tržaškega društva Latte Car-so. Tam so preživeli pet nepozabnih dni pri družinah. Borovci so takoj drugi dan imeli zelo naporen dan. Igrali so namreč kar tri tekme v istem dnevu. Na žalost pa se je takoj v začetku prve tekme Borov najboljši strelec Požar hudo poškodoval, ni mogel več stopiti na igrišče, saj je moral v bolnišnico po zdravniško pomoč. To je ostale soigralce sicer zmedlo, a kljub temu so naši fantje dobro reagirali. V vseh tekmah so nasprotniki uporabljali consko obrambo, katere naši fantje niso navajeni napadati in so verjetno zaradi tega večino tekem izgubili. Drugi dan so borovci v sedmih odigrali dve tekmi in so ju izgubili predvsem zaradi utrujenosti. Po mnenju večine trenerjev so bili naši tehnično močnejši od osta- lih ekip, a fizično slabši zaradi razlike v letih. Tudi ta turnir je dokazal, da je slovenska košarkarska šola na zadovoljivi ravni. Borovci so na turnirju v Pragi povsem zadovoljili, čeprav so igrali protiz dvema letoma starejšimi košarkarji. Uvrstili so se na četrto mesto, medtem ko je bil Latte Carso, sicer na drugem turnirju, zadnji. Borove košarkarje je v Pragi vodil Lucio Martini, spremljevalec pa je bil Cesare Uršič. Borove naraščajnike sedaj čaka zelo trdo delo z bivšim Jadranovim pomožnim trenerjem Juretom Krečičem za dobro uvrstitev v naraščajniškem prvenstvu, kjer imajo dobre možnosti za uspeh. IZIDI TEKEM BC PRIEVIDZA - BOR 91:86 (43:37) BOR: Jagodic 4, Colja 1 (1:2), Sancin 13 (4:10), Uršič 28 (8:9), Oberdan 25 (8:13), Požar 10 (3:5), Štokelj 2, Buda. TRI TOČKE: Požar 2, Sancin 1. PON: Colja (40), Štokelj (23). ČECHIE - BOR 82:78 (42:34) BOR: Jagodic 6 (2:2), Colja 4 (2:4), Sancin 4 (2:7), Uršič 27 (3:6), Oberdan 29 (7:14), Štokelj 6 (0:2), Buda. USK PRAGUE - BOR 68:102 (44:60) BOR: Jagodic, Colja 3 (1:4), Sancin 14 (14:7), Uršič 29 (5:5), Oberdan 21 (8:16), Štokelj 2, Buda. SLAVOJ VVŠEHRAD - BOR 72:66 (40:43) BOR: Jagodic, Colja 4, Sancin 12 (4:6) Uršič 29 (6:7), Oberdan 20 (7:9), Štokelj 2, Buda. POLDI KLADNO - BOR 100:68 (40:35) BOR: Jagodic, Colja 2 (10:1), Sancin 13 (1:2), Uršič 19 (3:4), Oberdan 26 (1:2), Štokelj 4 (2:4), Buda. TOM OBERDAN Standreška telovadnica bo skoraj pretesna... OK klub Val je na najboljši način proslavil povratek v prenovljeno domačo štandreško telovadnico, kjer bo lahko ponovno odigral prvenstvena srečanja. Za odbornike društva, ki so se lastnoročno, tudi s finančnega vidika, angažirali, da bi prišlo do potrebnih popravil v telovadnici, je bilo prav gotovo veliko zadoščenje množičen priliv gledalcev, ki so skoraj do zadnjega kotička napolnili tribune na prvih dveh prijateljskih tekmah, ki jih je članska postava odigrala proti mladinskim vrstam Sisleya iz Tre viša in Charra iz Padove. Izbira tako uglednih nasprotnikov ni bila naključna, saj so odborniki želeli na čimbolj primeren način proslaviti dogodek in so zato poklicali v goste mladinski šesterki dveh italijanskih prvoligašev, s katerima je štandreško briško društvo izpostavilo zelo tesno sodelovanje. S Sisleyem so valovci, kot smo sicer že poročali, osvojili gladko zmago, medtem ko so s Charrom potegnili krajši konec. Vsekakor je šlo za dve dobri prijateljski tekmi, kjer je trener Zamo lahko poskusil nekatere nove variante v igri, čeprav ni mogel razpolagati s še poškodovanima Lutmanom in Alešem Ferijem. Tudi številni gledalci so prišli na svoj račun, saj so lahko videli nekatere zelo perspektivne mlade odbojkarje, ki so že stopili na igrišče tudi v prvoligaških tekmah. Po tekmi s Charrom smo lahko razbrali v očeh tehničnega direktorja Vala Ivana Plesničarja veliko veselje, predvsem pa zadoščenje, da so se ljubitelji odbojke lahko ponovno zbrali v domači telovadnici. »Zares nismo pričakovali takega odziva gledalcev, saj je šlo v bistvu za dve trening tekmi. Morda pa je številne gledalce privabilo "ime" nasprotnikov, kot pa tudi radovednost, da vidijo nov pod, ki daje celotni telovadnici drugačno "luč", nam je v eni sapi dejal Plesničar. »Današnja prisotnost je zelo spodbudna, saj, če se je zbralo toliko ljudi na prijateljski tekmi, sem prepričan, da bo tudi odziv na prvenstvenih tekmah res izreden,« nam je potrdil predsednik kluba Sandro Corva. »Menim tudi, da bo v Štandrežu publika lahko še številnejša kot v Gorici, kar bo v veliko pomoč šesterki na igrišču, saj bo bodrenje več kot 200 navijačev vlilo samim igralcem več samozavesti.« Z Ivanom Plesničarjem smo nato spregovorili o obnovitvi telovadnice, ki je bila izvedena res v rekordnem času in za katero so najbolj zaslužni prav društveni odborniki. »Res je, da je štandreška telovadnica razmeroma nova (zgrajena je bila v drugi polovici sedemdesetih let), dejstvo pa je, da je bila že vrsto let zaradi izredno slabega poda skoraj neuporabna. Mladinska prvenstva so se sicer j še naprej odvijala v Štandrežu, obstajala pa je velika nevarnost poškodb, tako da je bil tudi potek samih treningov pod velikim vprašajem. Letos se je stanje celo poslabšalo, istočasno pa je prišlo do nekaterih zapletov zaradi varnosti v telovadnici Kulturnega doma v Gorici, kjer je članska vrsta odigrala domače prvenstvene nastope. Negotovost, kje bomo pravzaprav lahko nastopali, nas je prisilila, da smo navezali stik z občino in se začeli meniti za prenovitev poda. Pri tem gre povedati, da smo imeli j srečo, da smo skoraj naključno prejeli zelo ugodno ponudbo s strani podjetja iz Cunea, tako da smo si zavihali rokave in, ko so bila mimo še vsa birokratska vprašanja, smo lahko izpeljali i načrt. Investicija, ki jo je v celoti krilo naše društvo, z občino pa pripravljamo v tem smislu posebno konvencijo, da podlagi katere bi lahko brezplačno razpolagali s telovadnico, je terjala približno 40 milijonov. Odločili smo se za pod mondoflex, na katerem so letos prvič odigrali finalno srečanje za italijanski pokal v Trevisu. Ta pod je bil uradno »priznan« od mednarodne odbojkarske zveze 30. junija, zaradi odličnega optičnega učinka pa je baje postal obvezen za vse mednarodne tekme, ki jih prenaša televizija.« V štandreški telovadnici, ki se predstavlja v novi preobleki - pod je zelene barve, odbojkarsko polje pa oranžne - bodo trenirale in igrale prvenstvene tekme vse Valove šesterke. Prepričani smo zato, da bo vloženi trud štandreških delavcev povsem poplačan, saj bo domača telovadnica po več letih ponovno zaživela, (mal) VALPRAPOR IMSA - CHARRO PETRARCA PADOVA (mladinci) 1:3 (7:15, 6:15, 15:6, 13:15) VALPRAPOR IMSA: Berzacola, Rigo-nat, Buzzinelli, Paoletti, Prinčič, Slabile, Florenin, Petejan, Superga, Mitja Feri. Pred prepolno telovadnico je mladinsko moštvo iz Padove, ki je v mladinski kategoriji italijanski poprvak) in ki je zaradi težav s prometom dopotovalo v Štandrež z več kot eno uro zamude, po pričakovanju premagalo domačo ekipo. Naj omenimo, da igrata pri Charru tudi podajač Modica in odlični napadalec Ferrara, ki sta tudi člana prve padovan-ske ekipe. Naši niso pričeli najbolje, nakar so se zbrali in nudili nasprotniku dokaj dober odpor. Stalen in kontinuiran razvoj teh sektorjev so v mnogih primerih jamstvo za sigurno zaposlitev še pred koncem šolanja. - uporabne tehnologije - gledališki kostumi TAKOJ ZAPOSLITEV ALI POVRNITEV STROŠKOV* 1 JSTITUTI FTOFESSIOIMAU SUPBUORI UtODU lAŠ^0 / _ eleldroiiziološke tehnike uporabno kozmetičarstvo ■ komercialno zlatarstvo poklicni tečaji od 1 do 3 let kratki izpopolnjevalni in specialistični tečaji od 4 do 8 mesecev dnevni ali večerni pouk Vpisovanje je možno v TRSTU - Ul. Roma 20, tel. 040/365370 _________VIDMU - Ul. Cotonificio 8, tel 0432/42629_______________ Urnik tajništva: 9.00 - 12.30 in 14.00 - 19.00 (ob sobotah samo dopoldne) * najbolj uspešnim gojencem tečajev ZSŠDI obvešča, da bo v torek, 22. t.m., ob 20. uri na sedežu JK Čupa v Sesljanskem zalivu seja izvršnega odbora. ZSŠDI obvešča, da bo v sredo, 23. t.m., ob 21. uri na sedežu v Trstu seja smučarske komisije. PLAVALNI KLUB BOR obvešča, da se bo jutri pričela v bazenu pri Alturi vadba udeležencev poletnih priprav v Cerknem z naslednjim urnikom: 2. tekmovalna skupina ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16. do 17. ure; 1. tekmovalna skupina vsak dan od ponedeljka do petka od 17. do 18.30. KK BOR SEKCIJA MINIBASKET obvešča, da se nadaljujejo vpisovanja novih in »starejših« otrok za minibas-ket. Treningi so ob torkih in petkih na »1. maju«. Mlajši trenirajo ob 15.00: 3. razred do vrtca. Ob 16.00 pa vsi starejši 4., 5. in starejši. Vpis kar na igričšu. ŠD KONTOVEL - ODBOJKARSKA SEKCIJA obvešča, da bodo treningi za začetnice (letnik 1981 in mlajše) ob ponedeljkih in sredah od 17.00 do 18.30 v mali telovadnici ob odprtem igrišču na Konto-velu. ŠD POLET KOŠARKARSKA SEKCIJA sporoča, da bodo urniki vadbe v mini-basketu v telovadnici Pristaniških delavcev pri Briščikih, kot sledi: ob torkih od 14.30 do 15.30 za letnike 1984/85/80; od 15.30 do 16.30 za letnika 1982/83 in ob četrtkih od 15.30 do 16.30 za letnike 1984/85/80 in od 16.30 do 17.30 za letnika 1982/83. ŠZ DOM obvešča, da so treningi za minibasket (letniki 1982, 1983 in 1984) ob torkih od 15.45 do 16.45 in petkih od 14.45 do 15.45. Ekipa propaganda (letnika 1980 in 1981) pa trenira ob sredah od 16.45 do 18.00 in ob četrtkih od 16.45 do 18. ure. Informacije in vpisovanja ob urah treningov! ŠZ SLOGA obvešča, da se bo tudi letos odvijal v telovadnici openske srednje šole S. Ko- sovel tečaj otroške telovadbe in mini-odbojke za osnovnošolske otroke. Urnik: sreda 14.45-15.30 (I. in II. razred), 15.30-16.30 (III., IV. in V. razred), sobota 14.45-15.45 (I. in II. razred), 15.45-16.45 (III., IV. in V. razred). Tečaj vodi prof. Franko Drasič in se bo pričel v sredo, 23. t. m. Vpisovanje neposredno do začetka tečaja. ZDRUŽENJE ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA vabi člane in prijatelje na že tradicionalno društveno tekmovanje, lov na postrv, ki bo v nedeljo, 27. t.m., ob 8. uri. Tekmovanje bo v Vilešu. Poskrbljeno bo tudi za topli prigrizek. Prijave do 24. septembra na sedežu društva v gostilni Rubijski grad. ZDRUŽENJE ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA organizira enodnevni rekreativni izlet z motorno ladjo (Cristina) z možnostjo ribolova. Odhod iz Gradeža v nedeljo, 18. oktobra., ob 8. uri. Na ladji bo poskrbljeno za paštašnto in pijačo. Člani in prijatelji naj se čimprej prijavijo na sedežu društva v gostilni Rubijski grad, ker je na razpolago le 30 mest. NAMIZNOTENIŠKI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da poteka redna tedenska vadba najmlajših vsak torek in četrtek v društvenih prostorih od 17.15 do 18.45. Možen je tudi prevoz igralcev. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da bodo treningi za začetnike in začetnice (letnik 1982 in mlajši) ob torkih v telovadnici pedagoškega liceja pri Sv. Ivanu v Ul. Caravaggio od 15. do 16.30 in ob četrtkih na stadionu »1. maj« od 17. do 18. ure. Prvi trening bo v torek, 22. t.m. Vpisovanja neposredno na treningih. Treninge vodi usposobljena vaditeljica in prof. telesne vzgoje Silva Meulia. ŠZ GAJA organizira teniško šolo za otroke letnikov 1984-81. Za vse informacije in za prijave tel. na št. 212988 (Plesničar) ali na društvenem sedežu na Padričah vsak dan (razen v sobotah in nedeljah) od 18. do 19. ure. JK ČUPA vabi vse jadralce, člane Čupe, na društveno regato za kajutne jadrnice, ki bo danes, 20. t. m. s startom ob 11. uri v Sesljanskem zalivu. ZSŠDI obvešča, da tudi letos prireja plavalni tečaj za otroke v bazenu pri Alturi v sodelovanju s PK Bor. Prijave sprejema urad ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 635627. PLAVALNI KLUB BOR organizira od oktobra do maja v bazenu pri Alturi vadbo v plavanju za neplavalce, plavalce, tekmovalce in rekreacijo za odrasle. Vpisovanje od 18. do 20. ure po telefonu na št. 51377 do vključno petka, 25. t.m. SHINKAI K.K. obvešča, da se treningi pričnejo 21-t.m. v občinski telovadnici na Proseku (Naselje S. Nazario) s sledečimi urniki: karate za odrasle ( + 14 let): začetniki 19.00 - 20.00, torek in četrtek; barvani pasovi (ločeni po stopnjah) 19.30 - 22.00, ponedeljek in torek; skupni trening 19.30 - 21.00, sreda; tečaj z utežmi 20.00 - 21.30, torek in četrtek; karate za preagoniste (-14 let); začetniki 17.00 - 18.00, ponedeljek in petek; barvani pasovi 18.00 - 19.30, ponedeljek in petek. Vpisovanje v telovadnici ali po tel-327342 (v večernih urah). SHINKAI K.K. sporoča, da se bodo tečaji joge in poglabljanja pripravljalnih vaj pričeli s prvim ponedeljkom v oktobru s sledečimi urniki: telovadnica na Opčinah (Čampo Romano) ob ponedeljkih in petkih od 20.00 do 21.30; telovadnica O.Š. v Saiežu ob sredah od 20.00 do 22.00. Za morebitna pojasnila ali informacije tel. 327488. SPOROČILO ŠPORTNIM DRUŠTVOM Sporočamo vsem našim športnim društvom, da sprejemamo obvestila (na tel. št. 040-7796611) le od 8.30 do 12.30.