Pouk in zabava Modrost v pregovorih domačih in tujih. Norec Norec je, kdor na druge gleda, pa sebe ne vidi. Norec je, kdor ima sebe za najbolj modrega. Norec je, kdor na led zida. Norec je, kdor gre dvakrat v past. Norec je, kdor se dvakrat v isti kamen pobije. Norec je, kdor konju na ljubo peš hodi. Norec je, kdor dlako v jajcu išče. Norec je, kdor s pestjo žebelj zabija. Norec je, kdor vse pove, kar ve. Norec je, kdor pri norcih pameti išče. Norec je, kdor si nos odreže, če drugim ni všeč. Norec je, kdor tihim vodam zaupa. Norec ima srečo. Tudi norec včasih resnico pove. Norci in otroci govore resnico. Norec biti o pravem času je tudi mo- drost. Kar norec zaveže, sedem modrijanov ne razveže. Več norec lahko vpraša, ko deset mo- drijanov odgovori. Vač zna en norec tajiti, ko deset mo- drijanov dokazati. Norec ima v ustih, kar imajo drugi v glavi. Norec govori, kar modrijan razmišlja. Norec tam konča, kjer drugi začne. Norca lastna, modrijana tuja nesreča zmodri. Norci imajo veliko bratov. Niso vsi norci v norišnicah. Največji norci so učeni norci. Reki. Norca se delati. Za norca koga imeti. To ni po norcu. Norce briti, uganjati. V norcih kaj reči. Po prazne norce iti. Drobiž. Zakaj ljubimo svoj narod? Napisal Vitogoj Slavenko. Naša dolžnost je torej, da ljubimo celo slovensko domovino, ves slovenski narod. In čim bolj so oddaljeni od nas in čim bolj so zatirani oni deli sloven-skega naroda, ki živijo zunaj mej naše narodne države Jugoslavije, in čim bolj nam jih odtegujejo in potujčujejo, tem bolj nam morajo biti pri srcu, tem bol.j se moramo zanimati zanje, tem bolj jih moramo ljubiti. Ali ne niisli mati tudi najbolj na onega svojega otroka, ki je šel v tujino in se nahaja v tisočerih nevarnostih? Ta otrok jo najbolj skrbi, nanj največ misli in| premišljuje, kako bi mu pomagala. Lepo nam opisuje in izraža ljubezen do celokupne slovenske domovine, do vsega slovenskega naroda, pesnik Gre-gorčič v pesmi »Naš narodni dom« (Zedinjena Slovenija). Pesem se konča s pomenljivimi verzi: Bog živi vse Slovene pod streho hiše ene! III. Pa ne le naravna pamet, marveč tudi vera nam pravi, da moramo lju-biti svoj narod in svoj materinski je-zik. To dolžnost nam nalaga 4. božja zapoved: Spoštuj očeta in mater! Spo-štuj pa tudi jezik, ki si ga prejel od očeta in matere! Ohrani ljubezen in zvestobo narodnosti, ki si jo prejel od očeta in matere! Izneveriti se svojemu narodu, zata-jiti svoj materinski jezik, je greh zoper 4. božjo zapoved. Je pa greh tudi zo-per 8. božjo zapoved, ki nam prepove-duje lagati in po krivem pričati. Na-rodno odpadništvo je torej greh proti 4. in 8. božji zapovedi. Zato dober in dobro poučen katoličan ne bo nikdar zatajil svoje narodnosti in postal na-rodni odpadnik. (Konfc.l 111 Uganke, skrivalice in drugo. 1. Črkovnica. . 2. Črkovnica. (Miroljub.j (Miroljub.) I Posavje (2), Komarča (2), Sodoma (2), • n rt " d • Tomišelj (3). Kraljičin (3), Tinjan (2), a a a a _____ Vratislava (3), Albauija (2), Zaječar (2), a a a a TTI . Prokuplje (3), Topčider (2). Turjak (2). a a a a 1) 1) |___^ Vzemi iz gorenjih besed po toliko za- 1 I jj ]j c c č d I porednih črk, kolikor jih kaže poleg sto- • I ječa številka. Dobljene erke dajo pre-¦ • ¦ d e e e c e | govor. g g h li h i 1 * ] k k k 3. Križaljka »Orel«. k k 1 1 1 1 jn iii m iii n n '*^5*y~*B!^^^- [Jel telesa, kraetsko orodje. član druži- Vodoravno: 1. domača žival; 2. ne, ldapec. kovina, član družine, boginju gozdna ptica; 4. število; 5. prometno sred- srniti, gozdna žival, voznik, ameriška dr- stvo: 9. breme; 10. inoško krstno ime; žava, domača žival, moško krstno iine, 11. del hiše; 12. prerok; 13. kos obdelane drobno karuenje, ptica, sobna oprava, vas zemlje. — Navpično: 3. moško krstno na Gorenjskem. ime; 6. del hiše; 7. moško krstno irae; 8. povodna žival; 9. zmvzla voda; 14. žen- V pravilni rešitvi boš čital tam, kjer sko ime; 15. število; 16. del podvozi; 17. so debele črke, lcp pregovor. maščol)a. Rršilci in imcnn rešilcev — ki se spri'jemajo li- tekom 10 (lni po izidu lista in se objavljajo 1e imcna onih rršilcev, ki bodo rešili vse zagouetke — v prihodnji številki. • Rešitve 6. štev.: 1. Zvezda. 2. Zvon. K Začneš pri črki, ki je ob žvengeljnu, ° ° potem pa vzaineš črko na nasprotni strani, • POClTEK nato pa črko spodaj v vsaki vrsti in po • X e t r eno črko zgoraj v vsaki vrsti itd. vedno v , niže oziroma vedno više. Tako dobiš : 1 ' V N »Večerni zvon, o mili zvon!« E M I I. I ] A N C 3. Podobnica. I—2 Kočevje, 1—3 Kotlina, 2—3 Einilija, 4^-5 Počitek, 4—f> Pavlina, 5—6 Kiivica. »Ako sosedova hiša gori pazi na svojo«' 112