JANKO LEBAN:
Štruklji.
fjedilnici trjjovca Zormana je stenska ura udarila dvanajst. Takoj so prihaj&li otroci drug za dtugim v sobo. Lačni so poželjivo gledali na že pogrnjeno mizo. Nič čudnega! Otroci se h kosilu ne dajo pro> siti, posebno še, če vedo, da dnVie kaj dobrejja za pod zob. Danes je bila posebno Marica vsa srečna in vesela, saj jej je bila zaupala mati, da pridc na mizo Maričina najpriljubljenejša jed — štruklji! Kmalu dospeta v sobo tudi oče in mati ter se-
deta za mizo. Otroci pa so sedli za drugo malo mizo, ki je stala v kotu. Sklenili so že roke k molitvi. zakaj pri Zormanovih niso nikoli pozabili molitve pred jedjo.
Po molitvi so se vsi veselo lotili jedi. Zorman<ivi otroci sicer niso ^meli med obedom biti nevljudno pre^lasni, tiidi so morali molčati, ko so starejši govorili, vendar jim je bilo dovoljeno med obcdom očeta ali mater časih kaj vprašati. Tudi so smeli kaj povedati, po= sebno iz šolskega življenja. In tako se je zgodilo, da so si tudi dancs sladili obed z živahnimi pogovori s starši. Govorica je nancsla na prislovice.
Mali Stanko vpraša: »Atek, kaj se pa to pravi: Imata se kakor pes in mačka?«
»Jaz vem, jaz vem!« mu seže Marica v besedo. »To se pravi: Ne moreta se! Ne trpita drug drugcga! Jaz bi vam znala povedati lepo zgodbico o tem!«
Vseh oči se obrnejo k Marici, ki prične govoriti takole: »Vsi veste, da ima stric Janko lepega kodra. Srčkana živalca je res ta pes! Včeraj mi je ugrabil klobčič. Vrgel ga je najprej kvišku, a ga potem zopet ujel. Stričev koder zna tudi plesati, igrati berača, kaditi smodko. Casih gre k peku po žemlje ali pa mora stricu iskati tobačrvico. Kes lepo ga je gledati!«
»Že prav,« reče oče; »ali kaj si hotela pcvedati pravzaprav?« »No, vidite, ta koder je pred kratkim dobil nekaj kosti, ki se jih je držalo še nekaj mesa. To mu je seveda prav dobro dišalo in krepko se je lotil kosti. Nedaleč od njega je čepela mačka. Zdelo se je, da se jčj kar sline cedijn po dobrem grižljaju, zakaj sutnljivo se je srmu kala okolo kodra ter poželjivo gledala. Toda kodru ni kar nič bilc <io njene družbe, neprenehoma je renčal ter muciki kazal zobe. Aiu-
75
uke pa to ni motilo, predla je dalje in dalje ter se laskavo privijala h kodru, tako da je ta naposled menda res zaupal njeni prijaznosti. Mimo pride sosedov kužek, ki ga pa koder ne more trpeti. Ko kodcr ugleda kužka, se besno vanj zakadi, pustivši za hipec kosti. To priliko mačka uporabi, popade najlepšo kost in kot blisk šine odtod. Raz= Ijučen se koder vrne ter jo udari za mačko. Toda še hitreje skoči mačka na visok zid na dvorišču, kjer prične zložno obirati kost. Tu bi bili slišali kodra, kak dirindaj je uprizoril! Toda najsi se je še bolj repenčil in se spenjal ob zidu, mačke le ni preplašil. Jaz nisem kodru zamerila... Ti grda muca ti! Verjemite, prav jezna sem bila nanjo!«
Tako je pripovedovala Marica. Mati je v tem položila otrokoro še nekaj štrukljev na krožnike in obcdovali so dalje.
Zdajci Stanko zakriči: »Atek. atek, poglej, Marica mi je vzela kos štruklja! Kajneda, to ni prav, saj je ona tudi dobila svoj delež!«
2e bi se bil razvnel prepirček, toda cče pozove Marico, naj takoj stopi k njegovi mizi na odgovor. »Kdo je prej pravil zgddbo o psu in mački?« povpraša oče resno.
Marica ni zinila besedice, !e rdečica jej je šinila v lice. Nato stopi k svoji mizici ter Stanku vrne vzeti košček štruklja. Oče pa nadaljuje: j-Da, človek ne sme grajati pregreška drugih, dokler lastne napake ne opustil Le pomislite pri tem na svetopisemsko primero o pezdirju in brunu, o čemer sem vam pravil oni dan!«