Poštnina v državi SHS
Za celo za r
-e   v Kv starem ,.eje, levo. se ne vrnejo.
Politično gospodarsi
jiik.*
IV. letnik

Papež Benedikt XV. t
]
V nedeljo, 22. t. in. zjutraj je umrl papež Benedikt XV.
Občutno se je prehladil 27. decembra, ko ]e vstal ob 4. zjutraj in šel maševat v cerkev ISanta Maria. Začel je močno kašljati in od tedaj se ni več opomogel. Izprva ni bilo misliti, da je preblajenje toli nevarno. Papež je redno opravljal svoja navadna dnevna dela. Šele v četrtek 12. januarja še je bolezen občutno poslabšala in so se začeli kazati prvi znaki intluence. Ker je bil papež slabotnega telesa, mu je zdravnik svetoval, naj ostane v postelji. Papež pa je mislil, da ni tako hudo, in je bil prihodnje dni pokonci.
V    pondeljek pa se je bokzen obrnila na slabše ; vročina je opoldne poskočila že na 39 9 C. V noči od pondeljka na torek se jo papeževa bolezen tako poslabšala, da je bilo le še malo upanja na okrevauje. Vnela so se pljuča, 'pljučni katar se je tako razširil, da  je   preprečeval  prehod. Brce je oslabelo.
V  noči od petka na soboto se jo papež onesvestil, smrti je bilo pričakovati vsak trenotek. Vendar se je predpoldnem še prebudil in zahteval juho. Zavžil je tudi nekaj vina, na kar je zopet zadremal. Po Rimu so se razširile vesti, da papež umira. Vendar je življenska sila papeževa vzdržala še soboto in naslednje jutro v nedeljo do 6, ko so ugotovili, da je srce prenehalo za stalno utripati. Njegova smrt se je razglasila brzojavno po širnem svetu. V Ptuj je dospela vest v pondeljek in so   j apna   poslopja   razobesila   črne zastave.
Papež Benedikt XV. je bil rojen 1. 1854 v Genovi kot Jakob della Chiesa. Določen za cerkveno dipiomatično službo je dovršil pravoslovne in bogoslovne nauke. Pod kardinalom Rampollo je vstopil v dipiomatično službo, ktero je opravljal nekaj časa v Madridu (1883—1887), potem pa v Vatikanu, dokler ni 1.  1907 postal nadškof v Boiogni. Kardinal
je postal 1. 1914, štiri mesece pred smrtjo papeža Pij a X.
Po smtti papeža Pija X. jo 3. septembra 1914 Jakob della Chiesa, čeprav kanonično najmlajši kardinal, izvoljen za rimskega papeža in si je nadl ime Benedikt XV. Katoliška cerkev je potrebovala politično spretnega papeža, Jakob della Chiesa pa je slovel za spretuega politika in diplomata.
Svetovna vojska se je bila takrat začela, klanje med evropskimi narodi. Papež je poskusil nekolikokrat, da posreduje med vojskujočimi se silami, ali njegovega glasu niso poslušali. Več uspeha je imel pri trudu, da olajša bedo prebivalstva, ki je bilo neposredno prizadeto po vojni, zlasti pa se je zavzel za gladno deco in vojne ujetnike.
Kot politik bi bil rad dosegel {spravo z italijansko državo in poroča se, da je bila šo njegova zadnja želja, naj bi.njegov naslednik dognal to spravo. *
Za nas Slovence in Hrvate ta papeževa želja po spravi z italijansko vlado ni bila ugodna. Italijan sovraži naše prebivalstvo v zasedenem ozemlju in oi ga najrajši uničil. Močna opora so in bi morali biti baš narodno pravični duhovniki. Toda gorje duhovniku, ki bi ščitil slovansko ljudstvo. Izročen je na milost italijanskim fašistom, s katerimi drži tudi višja duhovščina, ker se papež ni hotel zameriti italijanski vladi. Tržaški škof Karlin je moral takoj po italijanski zasedbi iz Trsta, ker je Slovenec. Tudi njegov naslednik Italijan je že moral oditi, ker ni mogel odobravati vsega italijanskega nasilstva proti slov. duhovnikom. Benediktovo srce je tudi na pa-peškem prestolu utripalo v prvi vrsti za Italijane, za Jugoslavijo in jugoslovansko ljud-i stvo se ni moglo ogreti.