GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE Ob 8. marcu - dnevu žena Sedeminpetdeset let mineva, kar so socialistke sprejele predlog Klare, Zetkin o praznovanju mednarodnega ženskega dneva 8. marca, posvečenega predvsem boju za žensko' volilno pravico. Pri nas praznujemo letos 8. marec v znamenju volilne aktivnosti, ko izbiramo kandidate za odbornike oz. poslance občinskih in republiških skupščin, ter zvezne skupščine. Odstotek predlaganih žensk za omenjene skupščine je občutno prenizek na-pram odstotku zaposlenih žena. Se vedno ugotavljamo, da se marsikje pojavljajo mnenja, da je proizvodno delo za ženske le prehodno in da se bo število zaposlenih žena začelo manjšati, ko se bo zvišal standard. K obravnavi in reševanju problemov, ki najbolj pereče zadevajo družino in zaposleno ženo, bodo največ pripomogle prav ženske v skupščinah od občinske do zvezne. Proizvajalka naj najde mesto tudi v skupščini, saj je svojo dejavnost in zmožnost že krepko dokazala. Upravljanje v kakršnikoli obliki je tudi njena pravica. Seveda pa si moramo pri tem o-gledati še drugo stran. Vprašati se moramo, ali smo re,s vse storili, da bi pripomogli k možnemu sodelovanju žena na družbeno političnem Področju. AH je narejeno vse. da bi se delovno ženo — mater razbremenilo gospodinjskih del? Splošno znano je, da je, aktivnost žena na višku v letih predno se poroči, pozneje pa spet ko otroci enkrat odrastejo, kar je tudi razumljivo saj je ženi — materi, ki mora poleg upravljania svojih delovnih nalog v zaposlitvi, gospodinjstva in materinstva vsako javno delo dodaten napor. Mnogo se piše in govori o razbremenitvi žene z ustanavljanjem raznih institucij kot so pralnice, samopostrežne restavracije, čistilnice in podobno. Res se je v zadnjih letih tega precej ustanovilo, vendar pa nastaja zopet vprašanje, ali je to sleherni ženi dosegljivo? Ali so cene primerne dohodkom žena. katere so v večini primerov priučene in torej v, manjšimi osebnimi dohodki, kar je značilno predvsem za tekstilno industrijo. Vprašanje, ki se ponavlja vedno znova je tudi varstvo otrok. Res je„ da se je tudi na tem področju premaknila z odpiranjem novih varstvenih ustanov. Na našem področju smo pred kratkim dobili nov otroški vrtec. Toda vrtec namenjen 45 otrokom je skoraj prazen in to pri tolikih nerešenih vprašanjih otroškega varstva. Vprašati se moramo kaj je temu vzrok? Ali je v višini oskrbnine, ali je vzrok morda v neprimerni loka- ciji, ali je morda še kak drug element? Če se spomnimo ankete, ki je bila izvedena pred nekaj leti, je bilo veliko izraženih želja po ustanovitvi otroškega vrtca na Viru. Kup problemov je, na katere zadeva sodobna žena — delavka in upravljalka zato moramo vsi skrbeti, da se ti čim hitreje odpravljajo, kajti kolikor bolj se bo žena osvobodila vsakodnevnih skrbi toliko laže se bo posvečala poklicnemu in družbenemu delu. S to mislijo čestitam vsem delovnim ženam k 8. marcu. Zaključni račun za leto 1966 184.879,10 Delovne organizacije so bile dolžne sestaviti zaključni račun za leto 1966 in ga dostaviti Službi družbenega knjigovodstva do 15. februarja 1967. Z zaključnim računom se dokončno ugotovi in razdeli celotni dohodek in dohodek ter ugotovi stanje sredstev in njihovih virov. Delavski svet našega podjetja je na svojem zasedanju dne 8. 2. 1967 razpravljal o doseženem celotnem dohodku in izvršil dokončno delitev dohodka. Dohodek je bil razdeljen takole: N din 1. Prispevek v obvezni rezervni sklad podjetja.......... 2. Prispevek v skupne rezerve gospodarskih organizacij .... 3. Prispevek za obnovo in graditev Skopja . 4. Za osebne dohodke s prispevki . . . 5. Za poslovni sklad podjetja.......... 6. Za sklad skupne porabe ........... .Skupaj ... razporejena na podlagi veljavnih predpisov, ostalo pa na podlagi sklepa delavskega sveta. Znesek razporejen za osebne dohodke s prispevki krije že izplačane osebne dohodke, in ostane za delitev po zaključnem računu 300.000,00 novih dinarjev, kar predstavlja cca 40 % enomesečnih osebnih dohodkov. Sredstva razporejena v poslovni sklad bodo uporabljena za odplačilo posojil in za vlaganje v obratna ter nova osnovna sredstva. Sredstva razporejena v sklad skupne porabe so namenjena za nakup daril, tistim, ki so v podjetju več kot 15 oz. več kot 30 let, kot pomoč organizacijam v podjetju in izven podjetja, za tekoče in investicijsko vzdrževanje objektov v Novem gradu, Izoli in na Veliki planini, za stroške neobveznih preventivnih ukrepov, za pomoč upokojencem, za obdaritev otrok ob praznovanju »Dedka Mraza«, za ljubljansko bolnico in onkološki inštitut, za Krajevno skupnost Vir in Dob in za druge namene,. Največji znesek razporejenih sredstev v sklad skupne porabe pa je namenjen za pomoč pri koriščenju letnega dopusta v letu 1967 in sicer v višini 160.000.00 novih dinarjev. V letu 1967 bomo lahko koristili tudi sredstva namenjena za stanovanjsko izgradnjo, ki se oblikujejo iz 4 % stanovanjskega prispevka. V letu 1967 ostane podjetju iz tega naslova precej več sredstev kot v letu 1966. Pri sestavitvi zaključnega računa smo napravili tudi plan dohodkov in izdatkov za ta sredstva in vpošte, vali, da bomo dobili pri Kreditni banki in hranilnici Ljubljana, podružnica Domžale tudi kredit. Sredstva bodo porabljena za nakup 3 enosobnih stanovanj, za odplačilo posojil in za posojila pri individualni gradnji stanovanjskih hiš. Celotni zaključni račun je delavski svet potrdil dne 14. februarja 1967. Rezultati, ki smo jih dosegli v letu 1966 gledani skozi višino doseženega dohodka so v glavnem zadovoljivi. Zadovoljivi so tudi doseženi osebni dohodki in višina sredste/v namenjenih za sklade. Pripomniti pa je treba, da so boljši rezultati doseženi v rvem kot v drugem polletju, kar se v preteklih le,tih na splošno vzeto ni dogajalo. Na slabše rezultate drugega polletja so vplivali tudi nekateri objektivni momenti kot povečanje amortizacije, plačilo licenčne pristojbine, ki je bila znana šele v drugem polletju, povečanje cen surovin in drugo. Pri ocenjevanju rezultatov doseženih v letu 1966 moramo vpoštevati tudi pogoje gospodarenja, ki jih zajemamo pri enotnih kazalcih in druge pogoje pod katerimi smo poslovali v letu 1966. PROIZVODNJA V MESECU FEBRUARJU 1967 97.313,74 Oddelek Enota mere Planirana količina Proizvedena količina % 8,008.935,21 1. Trakotkalnica 000 vot. 79.640 82.515 104 4,383.317,72 2. Tkalnica širokih tkanin 000 vot. 411.004 412.403 100 3. Mikalnica kg 65.450 70.915 108 385.055,34 4. Konfekcija N din 2,878.282 3,021.844 105 13,302.910,43 Vložki pkt 522.302 542.100 104 in 3. so bila 5. Cigaretni fitri 000 kom 30,623.538 30,948.400 101 Kakor je že iz zgornje tabele razvidno, je proizvodnja v mesecu februarju v vseh oddelkih dobro potekala, Za surovine in pomožni material je dobro poskrbela komerciala-nabava, za proizvodnjo pa ostali so- delavci. V skupnosti je res moč in uspeh ne more izostati. Na proizvodne uspehe smo v mese.cu poročanja še posebno ponosni, ker so odras prizadevnosti naših delovnih ljudi. S. — M, Odsotnost v letu 1966 po oddelkih VRSTE ODSOTNOSTI v %: Oddelek "'a Ji bol. d op. por. •do p por. red. 4 urn dop. izred dop. uprav. odsot. If Na delu % Pripravljalnica 50.2 6.7 2.0 2.0 6.8 7.0 24.5 75.5 Tkalnica gaze 27.3 5.0 4.1 2.0 6.8 0.5 6.6 25.0 75.0 Tkalnica Zvezda 17.6 4.4 4.2 3.6 7.8 0.1 6.6 26.7 73.3 Avtomat, tkalnica 20.0 2.4 1.5 0.2 6.9 0.3 7.3 18.6 81.4 Tkalnica Studa 11.3 3.4 — — 8.4 0.1 7.1 19.0 81.0 Tkalnica ovojev 89.3 4.5 2.9 1.7 7.2 0.3 6.6 23.2 76.8 Belilnica 24.7 3.6 — — 6.3 0.3 7.9 18.1 81.9 Čistilnica 8.6 5.1 — — 4.0 0.2 22.8 32.1 67.9 Kardirnica 21.6 6.3 3.5 1.0 7.6 0.2 6.9 25.5 74.5 Konfekcija 172.5 5.2 4.8 3.3 6.7 0.1 6.6 26.7 73.3 Filtri 42.0 3.3 0.7 — 6.2 0.1 7.1 17.4 82.6 Pom. obrati 26.6 2.8 0.4 — 6.7 0.1 6.8 16.8 83.2 Uprava 53.1 2.0 2.1 1.0 6.1 0.2 6.6 18.0 82.0 Komerciala 37.5 1.3 2.0 1.3 4.1 — 7.1 15.8 84.2 Skupaj i 602.3 4.3 2.8 1,8 6.6 0.2 7.0 22.7 77.3 REPORTAŽA S kakšnimi problemi se dnevno srečuje vaša DE in kako jih poisku-šale reševati? Kakšne uspehe je pri svojem delu dosegla vaša DE? V DE tkalnic se dnevno srečujemo z najrazličnejšimi problemi. Problem št. 1 je zastarel strojni park in razkosanost tkalnic na 5 oddelkov: tkalnica gaze, zvezda, študa, avtomatska tkalnica in trakotkalniea. S tem, da niso tkalnice širokih Tkalka na stroju za tkanje tetra v tkal. zvezda tkanin skoncentrirane je manjše po-služevanje strojev in zaradi tega prepogosti zastoji zaradi pomanjkanja tkalk. 2elja sodelavcev in moja želja je, da bi po 20. letih prišli na rekonstrukcijo (nekaj strojev je že starih 50 let) tkalnic. Na vse oddelke se je, do sedaj polagalo več pozornosti in vlagalo več sredstev za modernizacijo, kot pa na DE tkalnic. Vse stare mehanične statve, bi bilo potrebno, zamenjati z novimi sodobnimi avtomati, podobno tudi del trakotkalskih strojev z avtomati ali vsaj polavtomati. Pripravljalnica ne odgovarja svojemu namenu, ne prostor, ne stroji, kvaliteti in tudi ne kvantiteti. Potrebno bi bilo nabaviti nov snovalni in škrobilni stroj, ter 2 križano pre-vijalna stroja. Posebno problematična je tretja izmena. (Nočno delo imamo v pripravljalnici in avtomatski tkalnici.) Kot sem že omenil, bi bilo potrebno nabaviti nove stroje in avtomate, s tem bi dvignili produktivnost in ukinili nočno delo, ter povečali posluževanje strojev. Rešili bi problem zastojev zaradi pomanjkanja tkalk in zmanjšali % bolezenskih izostankov. Dnevno se srečujemo s problemi slabe kvalitete, ne samo, da ima preja veliko pretrgov, temveč je tudi neenakomerno vita to je nopkasta. Pri taki preji trpi kvaliteta tkanin in je tudi manjša produktivnost. Omenim naj še problem pogostega menjavanja artiklov na strojih in prekratkih izdobavnih rokov. To ima za posledico manjša količinsko proizvodnjo, povečanje zastojev in stro- škov režije. Seveda moramo razumeti tudi to, da se je treba prilagoditi trgu in potrošniku. Moja želja je, da bi talcih problemov v bodoče ne bilo, ali vsaj čim manj. Kljub neštetim problemom s katerimi se dnevno srečujemo; zastarelosti strojnega parka, tehnološkega procesa, notranjega transporta, in pomanjkanju tkalk, dosegamo še kar zadovoljive uspehe. Kvaliteta tkanin je 88 % — 96 °/o, plan pa dosegamo povprečno 95 % — 100 %>. Omenil bi še eno od neštetih mojih želja, da bi v letu 1967 izboljšali kvaliteto naših polizdelkov na 95 % in dosegali operativni plan 100 %. Zarnik Ciril Ro roči 80 s 16. redne seje upravnega odbora Upravni odbor je imel v času od 31. 12. 1966 do 25. 1. 1967 eno redno sejo, na kateri je bila podana poleg izvršitve plana v decembru 1966 tudi problematika poslovanja podjetja v letu 1967. Tudi v letošnjem letu bodo problemi, ki jih bomo morali skupno reševati, med drugimi tudi vprašanje filtrov, kjer je v letošnjem letu svoboden uvoz tega artikla. Ker beraliziran uvoz tega artikla. Ker se vse več uporabljajo acetatni filtri, vodimo razgovore zaradi njihove proizvodnje v naši tovarni. Z Italijo imamo zelo dobre, poslovne odnose in ravno sedaj, ko bi morali poslati tja pošiljko gaze. so nastopile težave, ker je italijanska vlada prepovedala uvoz tekstila. Glede na to je upravni odbor odobril tov. Bajcu in tov. Babniku službeno potovanje v Italijo, kjer bi skušala to zadevo urediti z našimi kupci. Člani UO so bili seznanjeni tudi s sestankom Saveta tekstilne industrije v Beogradu in UO Saveta, ki je imel sestanek v Ljubljani. Sprejeti so bili tudi naslednji sklepi: — kupi se strojček za rezanje salame — nabavi se bunda za vratarje — z bagerjem se očisti jarek, po katerem odteka odpadna voda. S. S. NA KONCI LETA Ko sem po obilnem prigrizku spustil po grlu še kozarec povprečnega vina, da bi bil dobro pripravljen preživeti poslednjo noč leta, sem brez vsakega pristanka in dviganja rok izkoristil prazen kavč in ga samovoljno zasedel po vsej dolžini. To ugodje sem preživel podzavestno. Morda sem tudi zasmrčal kod ponavadi v podobnih prilikah. Pa sem v prvem snu zaslišal, kako so se zaprla vrata avtomobila pred hišo. Hip nato je že stal med vrati moj dobri prijatelj in me lepo nagovoril. Pripravi se, da bomo spoštljivo spremili Staro leto in pričakali Novo. Seveda sem brez komentarja sprejel ponudeno priložnost, obenem pa se zagledal v prijatelja, ker je bil kod vzorec za zahodni trg, v črno beli kombinaciji. Tudi jaz sem se potrudil, da bi zadostil družbi. Kmalu sem bil pripravljen tudi jaz. Ko sem stopal v avto sem na zadnjem sedežu opazil gmoto krzna, katero mi je prijatelj predstavil za svojo soprogo. Ko sem zadostil bontonu smo že hiteli po gladkem asfaltu proti Domžalam. Resnici na ljubo povedano sem bil precej presenečen, ko smo se, ustavili na velikem asfaltnem parkirnem prostoru pri Domu družbenih organizacij. Z vseh strani so prihajali ljudje v želji, da vidijo čudo zaradi katerega je bilo toliko kritike. Vhod v Dom je bil čudovito razsvetljen v vsgh mogočih barvah. Prednji prostor je bil namenjen za sprejem in garderobo obiskovalcev. Nekaj me je stisnilo ob taki vljudnosti, kaj pa bo pri samem vhodu v dvorano? Mislil sem na denarnico, kaj če doživi šok pri vstopnini. Pa sem bil krepko razočaran, kajti namesto vstopnine so nas sprejeli brhki fantje v rdečih oblekah z zlatimi gumbi in visokimi cilindri, ter nas spremili do prostega omizja. Posedli smo v pasteljne barve oblečene lahke fotelje. Nismo se še razgledali po dvorani in se načudili gostoljubnosti je bil že pri nas simpatičen strežaj s pladnjem na katerem se je iskrila steklenica penečega vina v družbi treh kristalnih kozarcev. Natočil nam je kozarce se vljudno priklonil in odhitel. Takoj smo nazdravili in si nato ogledali dvorano katera je bila kot v pravljici »Tisoč in ena noč«. Lepo so bile ob straneh razvrščene mizice s fotelji, prostor na sredini pa je bilo veliko vabljivo plesišče. Na nasprotni strani je bil v rdeč žamet odet in z zlatimi resami povdar-jen oder za orkester »Gllen Miiller«, kateri je prav ta čas zaigral za začetek prvi plesni komad. Od vseh strani so se pari podali na plesišče,, dame z globokimi izrezi in povdarje-nimi darovi narave v spremstvu partnerjev, ki so spominjali na pingvine v črno beli tehniki. Med tem opazovanjem so slovesnost še bolj povda-rili barvni reflektorji kateri so svoje barve združevali v mavrično lepoto prav na sredi plesišča. In tako so bliskovito minevale poslednje ure starega leta. Še se je pojavil strežaj z ukusnimi prigrizki in zopet je kipelo vino in teklo v privatne vodnjake. Vrstil se je ples za plesom in prišla je poslednja minuta preživelega leta. Še smo napolnili kozarce, ko so že svetlobna telesa z utripanjem najavljala prihod novega leta. Ura je udarila, vsi v dvorani smo vstali s polnimi kozarci in veselo nazdravili. Pa je morala biti ob veselju še smola, da sem ob nazdravljanju razbil kozarec in se ves nesrečen prebudil na kavču poleg tople peči, kjer sem malo prej zadremal. Kosirnik Ivan Ona - vedno drugačna Jutranje misli, ko ji je deset let. Ah. že jutro je. Čez pet minut bom sedla, sedaj pa bom še zaprla oči. Kako lepo toplo je pod to odejo. Danes imam pouk do dvanajstih in upam, da ne bom nič vprašana. Bi mama kaj rekla, če bi dobila slabo oceno? Morda bi jokala. Tako, pet minut je že najbrž minilo in vstala bom. Ko ji je 20 let. To je krasno jutro. Kako je bil včeraj prijazen ta moj zlati fant. Danez bom bolj ljubezniva in nič muhasta. Da bi mu vsaj ugajala v novi obleki. Ponoči, ko ji je 30 let. Kakšne skrbi mi dela moj zlati otročiček, da kar ne morem spati. Pri prvem nisem imela toliko težav, ta drugi sladki mamičin miškec, pa mi odvzame vse noči. In kaj bom naredila čez dan. Seveda zjutraj moram najprej zlikati očku hlače. Kaj naj jutri kuham? Aha že vem... Jutranje misli 40. letnice. Kaj je že šest? Zjutraj se človeku nič kaj noče. Le kaj bo iz mojega prvega sina. Bo naredil šolo. čeprav ima profesor nanj piko? Ta revež pa se cel dan uči. Tudi jaz sem še kar mlada, da bi le lasje toliko ne siveli. Tudi na očeta so pustila ta leta že, prve znake kašljanja, revme ... Ah, kakšen je bil, ko sva se poročila. No, spet je začel smrčati, preobrnila ga bom, tega res ne morem poslušati. In ko se prebudi šestdesetletna. Šele pet je ura. Spala ne bom več. Au, to koleno, spet bo dež. Presneta revma, le kje sem se jo nalezla. To vsakdanje delo me zelo utruja. Opazila sem, da ne naredim toliko, kot pri tridesetih letih. Seveda, ko sem bila mlada jej bilo drugače. Le kam je dal moj sin oči, da je vzel tole gizdalinko, saj nič nima, razen nekaj tistih zmedenih modernih nazorov. Pa še kako rad jo ima, jaz nisem nič. Da, da v prejšnih časih je bilo vse drugače ... G. V. AVTOMACIJA je drug izraz za avtomatizirano proizvodnjo, ki obsega avtomatsko kontrolo in signalizacijo, avtomatsko regulacijo, avtomatsko merjenje in upravljanje. V avtomaciji uporabljamo razne mehanične, kemične, optične, hidravlične, pnevmatične, električne in elektronske naprave, ki delujejo avtomatično. KDO NI GASILEC? Občni zbor sindikalne podružnice V nedeljo, dne, 12. februarja 1907 se je vršil ob 9. uri občni zbor sindikalne podružnice našega podjetja. Zbora se je udeležilo 54 delegatov in vsi povabljeni predstavniki družbe,no-političnih organizacij ter vodilni podjetja. Povabilu se je odzval tudi predsednik obč. sind, sveta Domžale — tov. Ivan Mrak. Na občnem zboru se je razpravljalo o raznih problemih v podjetju in na terenu. Zelo pere,če vprašanje je obstoj naše ambulante. Mnenje udeležencev je da se ambulanta po možnosti obdrži v podjetju, če pa to ni mogoče, naj vsak obiskuje zdravnika, katerega želi. Predlog, da se vrši nagrajevanje po delovnih enotah je dal tov. Bajec Slavko. Ker do sedaj niso dani pogoji za realno nagrajevanje delavcev po uspehu DE, kar je med ostalim odvisno od strojnega parka, od kvalitete surovin, ter artikla, ki ga delovna enota proizvaja, zaenkrat to1 še ni možno. V razpravi je bilo govora o problemih in uspehih, ki smo jih imeli v tem reformnem času, o samoupravljanju, o rekreaciji naših članov in o vseh ostalih trenutnih problemih. Med problemi, ki se tičejo tako terena kot naše tovarne je bilo govora o nezasedenosti otroškega vrtca na Viru. Ker smo tudi mi prispevali k izgradnji istega, nas je interesiralo zakaj kapacitete niso zasedene. Tov. Bajec je mnenja da ne odgovarja lokacija, kar jej on že preje povedal. Za sedaj še ni ugotovljena zakaj se matere ne poslužijo te varstvene ustanove. Tov. Mrak je nakazal nekaj stvari, ki bi bile lahko bolje izvedene, v celoti pa je bil zadovoljen z delom dosedanjega odbora sindikalne podružnice. Govoril je o bodočem delu novega sind. odbora in nakazal nekaj smernic za bodoče delo. B. P. Dne 29. I. 1967, je v jedilnici našega podjetja stari odbor društva gasilcev naše tovarne na občnem zboru prikazal in kritično ocenil uspeh svojega dela, ter v diskusiji prekaljenih diskutantov nakazal naloge, ki čakajo novi odbor. Seja je tekla po znanem ustval j Ornem dnevnem redu, s tajnim glasovanjem pa je bil izvoljen nov 13 članski odbor. Po besedah govornikov, ki so' obravnavali povsem določen© (konkretne) zadeve sklepamo, da materialnih težav ni bilo, saj so bile, nabavljene naslednje gasilske in požarno varnostne naprave in pripomočki: prikolica za gasilsko orodje, pločevinasti zaboji za shranjevanje olja in masti, 100 m C cevi, 100 m B cevi in 20 C02 ročnih gasilskih aparatov, povečan je bil tudi gasilski dom. Opravljenih je; bilo več uspelih praktičnih vaj, npr.: 7 tako imenovanih trodelnih napadov, teoretično-praktični prikaz gašenja z ročnimi gasilskimi aparati. Tega prikaza, ki je bil namenjen za celoten kolektiv se je udeležilo 273 članov naše, tovarne, med katerimi bi lahko pohvalili kolektive: tkalnice ovojev, ekspe-dita in uprave. Navzoči so z odobravanjem sprejeli mnenje poveljnika tov. Judeža, da bi pomnožili vrste ženske desetine, saj bi tako naraslo zanimanje za gasilske probleme v konfekciji. Nikakor pa stari odbor ni bil zadovoljen z udeležbo na sestankih. Vendar pa te izostanke ni pripisati splošnemu nezanimanju za gasilstvo, saj je pri dveh požarih, ki so nastali v tovarni — enega pogasil sam kolektiv v oddelku filtrov, drug večji požar v mikalnici pa so prav tako pogasili domači gasilci in delavci še pred prihodom poklicnih gasilcev iz Ljubljane. Domžal Stobain Vira. Škode zaradi požara v oddelku filtrov ni bilo v mikalnici pa je bila ocenjena na cca 8000,00 N din. Ker so si štirje člani ogledali tekmovanje gasilcev v Karlovcu, lahko rečemo, da članom našega gasilskega društva tudi najnovejši načini gašenja niso naznani. Obiski podobnih tekmovanj vsekakor ugodno vplivajo na člane društva in večajo zavzetost. Na koncu seje je član občinske gasilske zveze pozdravil vse navzoče in povdaril, da moramo zanimanje in zavzetost za požarno varnost pospeševati sami in tudi tekmovanja organizirati sami, ne pa da bi čakali na smernice iz občine. Vsem nam pa mora biti jasno, da res moramo večati zanmanje za gasilske probleme,, ki so posebej za našo tovarno življenskega pomena. V. D. DELO V MLADINSKI ORGANIZACIJI »TOSAMA« Moj namen je, da vam malo širše objasnim o delu mladinske organizacije v našem podjetju. Naše delo v mladinski organizaciji ne poteka posebno aktivno. Ne vem zakaj se v raznih primerih posveča samo odbor in ne tudi mladinke in mladinci izven odbora. Napri-mer kot so razne proslave za Dan republike in 8. marec — dan žena. Moja želja je, da pritegnem v naš odbor čimveč mladink in mladincev, ki bi bili pripravljeni sodelovati res z voljo in interesom. Upanje imam, da mi bo to vsaj delno uspelo, če ne popolnoma. Odbor ima v načrtu, da pripravi program za 8. marec — dan žena in da se organizirajo razne ekskurzije v sosednje tovarne ter izlet na Pohorje. Seveda, če bo mladina pokazala interes. Mislim, da bom s tem pritegnila največ mladink in mladincev, ker bodo videli, da jim posvečamo pozornost. Omenila bi Še to, da so nas danes, to je dne 20. 1. 1967, obiskali mladinci in mladinke iz tovarne »Trak« Mengeš. Zelo sem bila presenečena, ker so pokazali toliko zanimanja za naše delo. v naši mladinski organizaciji. Seveda jim na to vprašanje nisem mogla dati ne vem kako zadovoljiv odgovor. Zanimali so se tudi, če so mladinci vključeni v samoupravne organe, in družbeno politične organizacije; to je v DS, ZK in Svete DE. Želim si, da se pri letošnjih volitvah vključi v te posamezne organizacije vsaj po en mladinec ali mladinka, da bi bili tesnejše povezani s samim delom in problemi, ki teže naše podjetje. Želim si, da se naših sestankov udeležuje vsaj polovica mladink in mladincev. Upam, da bosta našemu naslednjemu masovnemu sestanku prisostvovala tudi tov. direktor in predsednik DS. da še onadva pojasnita nam mladim težave in probleme ter nas spodbudila k večji aktivnosti. Juhant Vanda Dinar do dinarja palača... Lahko rečem, v starih dobrih časih je bilo tako, da se je dobilo za dinar več kot sedaj. Za dinarje na primer si dobil surovine. In nobeden te ni vprašal: Ali imaš devize? No in v starih dobrih časih ko smo delali za petletko smo veliko bolj pazili na material pa čeprav odpadni. Spominjam se kako je bilo pred desetletjem. Tedanji direktor ni prišel pač pa priletel v oddelek, takratno belilnico. Pogledal naokoli sebe, pogledal po tleh in videl kosmič vate, ki je ležal na tleh te,r prijel najbližjo osebo za rokav rekoč: »►Tovarišica pripognite se in poberite milijonček. To so milijončki razumete.« In ker je bil v teh ozirih strog in nepopustljiv ni takrat nikoli in nikje.r ležalo toliko materiala, pa naj si bo takega ali drugačnega, kot je to sedaj. Tudi če ne veš kaj delajo v tem oddelku lahko po odpadkih ugotoviš s čim imaš opravka in kje si. Lahko trdim, da starejša ge- neracija veliko bolj upošteva in ceni ta težko pridobi j eni material, za devize, kot mlajša, seveda izvzemši nekatere. Toda težko je dobiti belo vrano med črnimi. In naj bi bil vsak član našega kolektiva toliko uvideven in bi pomislil, kako škoda je to zavreči, saj je še čisto dobro in, da izrek; da s starim novo hrani, le ni odveč. To velja tudi za košare, vozove in predvsem za vrata, ki jih tako malomarno butamo sem ter tja. kot da skoznje ne bomo nikoli več šli. To velja predvsem za vrata v pripravljalnici. Niti ena niso cela. Posebno delavci pri filtrih, ki vozijo svitke se z vozom tako zaletijo v vrata, da se od strahu ta sploh ne zaprejo. To velja tudi za tiste, ki vozijo valje in zaboje. Ali res ni pripravljalnica oddelek? In ali bomo res mogli prositi še za reditelja, ki bo povedal kaj je in kaj ni prav. L. K. Nasveti za Nahajamo se v dobi ko vse, kar rabimo, dobimo za denar. Denar, ki smo ga s težavo zaslužili, moramo čim bolj racionalno izkoristiti. Največ ga potrošimo v trgovinah, vendar moramo biti previdni, da ga ne damo za nevredne stvari, ali celo stvari, ki so škodljive za naše zdravje. Naša vsakdanja potreba je hrana. Zelo malo jo najdemo doma, če jo predhodno ne kupimo v trgovini. Trgovina nam nudi vse v najlepši luči, reklama je v samih superlativih toda največkrat ne moremo oceniti (prav v primerih hrane) kakšna je kvaliteta artiklov, ki nam jih nudijo. Zato bi želel opozoriti naše delavke, ki so po končanem delu tudi gospodinje, da pogledajo malo bolj tisto kar kupujejo. Mnoge stvari se dajo pri prehrambenih izdelkih ugotoviti s prostim očesom. Prav o teh ugotavljanjih bi napisal nekaj besed. Največkrat kupujemo poleg kruha še mleko in proizvode mleka (sir, maslo, jogurt itd.), mast, olje, jajca ter meso (zaradi visokih cen v manjših količinah) ali proizvode mesa. Eden od teh mesnih izdelkov so tudi konzerve, o katerih bi najprej pisal, ker jih v dobi raznih supermarketov tudi največ kupujemo. Najpogostejša nepravilnost ali pomanjkljivost je pri konzervah nepravilna ali nepopolna deklaracija in vzbočenost (napihnjenost) konzervne škatle. Deklaracija (teža, sestava, kvaliteta vsebine itd.) se običajno nahaja na omotu, medtem ko je gospodinje ime proizvajalca (začetne črke) in datum proizvodnje na pokrovu konzerve. Prav posebno moramo obračati pozornost na datum, ker konzerva, kateri je rok trajanja potekel ni več priporočljiva za jed, čeprav ne moremo trditi da je. niti da ni pokvarjena. To je odvisno od načina vskladiščenja konzerv. Rok trajanja je odvisen od vsebine. Običajno je. okrog 1 leta. Mnogo bolj previdni moramo biti kadar je konzervna škatla napihnjena. Za to so lahko trije razlogi: biološki, kemični in fizični. Biološki je najnevarnejši, ker je to posledica vsebine. Nastale bakterije ustvarjajo pline, ki napihuje konzervo. Vsebina konzerve je, pokvarjena, smrdi in povzroči zastrupitev, če bi jo zaužili. Kemični proces kvarjenja je pri mesnih konzervah bolj redek, zato pa pogostejši pri sadnih. Nastane vsled delovanja kislin na pločevino. Tudi v tem primeru se ustvarjajo v konzervi plini. Napihnjenost zaradi fizičnih vzrokov je posledica zmrznjenja vsebine (prostornina se pri tem poveča) ali pa nepravilnega pripravljanja. Vzbo-kline lahko nastanejo tudi pri nepravilnem zapiranju posode. Ker v trgovini ne moremo ugotoviti ali je konzerva zares pokvarjena ah ne, je najbolj pametno, da takšne konzerve ne kupimo. Imamo še en pojav — tresenje vsebine konzerve. To tresenje, je posledica toplenja želatine pri povečani temperaturi. To konzervo damo v hladilnik za nekaj ur. Ce se vsebina strdi, je to znak, da je konzerva dobra, če se ne, lahko sumimo, da je pokvarjena, zaradi ohranitve našega zdravja je bolje, da take konzerve ne zaužijemo. Drugi proizvodi mesa, ki se mnogo kupujejo so klobase, salame ipd. Tudi ti izdelki se zaradi specifičnosti izdelave radi kvarijo. O tem pa prihodnjič. Petkovič Vlado Pismo vojaka Upam, da uredniški odbor »Tosa-me« ne bo vrgel mojega pisma v koš kar tako in, da bo objavil moje vrstice v nekem kotu lista »Tosame«. Ze odkar sem odšel v Armijo ta časopis zelo pogrešam ker drugače nisem seznanjen z dogodki v kolektivu. V imenu štirih ključavničarjev, ki služimo vojaški rok, dva v Križevcih in dva v Beogradu, se toplo zahvaljujem tistemu, ki se je ob novem letu spomnil na nas vojake in nas z novoletno čestitko, »Tosamo« ter nekaj denarja zelo presenetil. Tako sem po dolgem času spet dobil v roke »Tosamo« in jo z veseljem obračal, dokler je nisem do poslednje besede prebral. Se sedaj, ko je že stara čez en mesec, jo rad berem kot kakšno pismo od dekleta, ki se navadno desetkrat prečita. Tako sva se s Tonetom seznanila z veliko novimi stvarmi, ki naju zanimajo, posebno po rekonstrukciji belilnice. V tem oddelku sva marsikaj doživela ob tistih črpalkah, ventilih in ... Sedaj ob dolgih zimskih popoldnevih, ko nimava kaj početi, še toliko bolj misliva na sodelavce in tovarno, kamor sva včasih ž veseljem zahajala na delo. Kakšno je naše vojaško življenje mislim, da je vsakomur znano, zato se v to ne bom spuščal. Lahko pa rečem, da sem kljub vsem težkočam, ki jih prenašamo, vesel, da sem pripadnik naše Armije. Ob mojem zaključku bi še pozdravil vse mladince in mladinke ter jim želim mnogo uspehov pri delu. Samoupravnim organom, predstavnikom družbenih organizacij ter ostalim članom kolektiva, pa čeprav malo pozno, srečno 1967. Moja želja pa je, da bi še kdaj dobil v roke »Tosamo« in se tako seznanil z dogodki v kolektivu. A. ARNUŠ V. P. 6892/13 Križevci SR Hrvatska PUSTNI Mati je mesila testo za krofe, ter bila že nejevoljna zaradi številnega dela za pustni dan. Ko je stopil še sin Peter k njej, da mu takoj pri-šije gumb na srajco ter je med šivanjem zavpil iz sosednjega prostora mož Janez, da potrebuje vodo za britje, je kot brez glave odgriznila nit šivanke ter hitela ustreči možu, obenem pa še odstavila prekipevajoče mleko. Tedaj se je spomnila na šivanko. Ni in ni se mogla spomniti, kje jo je odložila. Povedala je možu in sinu, ki sta jo pričela iskati. Oče se je plazil z magnetom po kotih in pri tem preklinjal, da bo sigurno on tisti siromak, ki jo bo dobil v jedeh, če se ne najde na tleh. Sin je precedil mleko, a šivanke ni bilo. Ostalo jim je še testo. Tu pa jim ni kazalo drugega, kot da so drug drugega potolažili, da bodo kar se da skrbno pazili, ko bodo jedli krofe. Popoldne, ko je mati postavila krožnik lepo zarumenelih, z belim venčkom obdanih krofov na mizo, je Peter z veliko opreznostjo prelomil prvi krof. Naslednjega je vzela mati, najbolj dolgo je okleval oče. Dva spomina starega zakonca Ko pridem zadnji večer pred poroko na njen dom, je bila vsa resna in zamišljena. Vprašal sem jo: "Kaj ti je ljubica? Menda nisi bolna?« "Ne. to ne,« mi je odvrnila, »le skrbi me, kako bo v zakonu.« Pa sem jo hitro potolažil: »Ne boj se, nič hudega ti ne bo. Vodo boš imela pod očmi, drva na hrbtu, Pa še pujska pri hiši.« Ko sva potem živela že, nekaj mesecev skupaj, se žena po kosilu spomni in reče: »Mož, jaz bom zdajle posodo pomila, ti jo boš pa pobrisal.« Rad sem jo ubogal in mi ni bilo treba dvakrat reči. Sel sem hitro v sobo, se lepo oblekel in jo — pobrisal. P. K. Kdor hoče, zna ... odnehati, če nima prav. ... odpustiti, ako kdo svojo krivdo prizna. ... prenesti, da ima drug prav in ne on. ... razumeti, da lahko vsak greši. KROFI Ko se je ojunačil in ga pojedel že polovico je nenadoma zastokal in se prijel za grlo. Mati je prebledela, saj je kar naprej stokal, da jo čuti v grlu. Ni ji preostalo drugega, kot da gre po zdravnika. Ko je strgala s sebe predpasnik, je prenehala hiteti. »To je zares čudno« je rekla zbadljivo možu Janezu »da te more ta šivanka tako bosti v grlu, saj jo imam na srečo zapičeno v predpasniku!« G. V. ... preprečiti, da drugi ne trpe zaradi ... njihove slabe volje. ... čakati, če ve, da nepotrpežljivost nič ne koristi. ... preprečiti, da se drugemu ne zgodi krivica. ... odreči se, kadar izdatek ni v skladu z dohodki. Lepote doživetja ostanejo Včasih drobna vsakdanja krivica, ki prizadene je vzrok, da je človeku hudo. Naj je še tako majhna, a bolečina premine čez dan, morda dva, lahko je cel mesec. Pa vendar je včasih dovolj, en sam topel žarek, da se v srcu prebudi radost, lahkotnost in vse postane tako kot prej. Čudno. Tolikokrat se nam zazdi, da je na svetu tako hudo, da smo v toliki meri nesrečni, zares še sami sebi odveč. Pa se utrne lep spomin iz preteklosti, iz včerajšnega dne in prinese radost. Tako nas prežari, da bi hoteli porušiti ozke meje svojega jaza, šli med ljudi in vsakemu Izmed njih rekli toplo besedo. Tako bogato je življenje. Toliko različnih doživetij, lepih in grenkih. Lepi ostanejo, grenki so pozabijo.,, Upokojenec, ki se poslavlja od svojih sodelavcev, se spominja le lepih trenutkov. Žena, ki ob večeru življenja prelistava družinski album, se najdalje pomudi ob slikah, ki so ji prinesle največjo srečo. Da lepote doživetja ostanejo. Vrezala so nam življensko vero in nam vedno znova dajejo moči. da si upamo pogledati tudi težavam naravnost v obraz, z zavestjo, s trdno voljo, da jih bomo premagali. Grlica Vida PREGLED NEZGOD ZA MESEC FEBRUAR V času od 28. januarja do 27. februarja sta se pripetili na delu dve nezgodi in sicer: DE Tkalnica: Modlic Hinko, škrobilec (11. 2. 1967). Pri zapiranju steklenega zaslona na sušilni komori pri škrobilnem stroju v pripravljalnici, si je, priprl prst leve roke. DE konfekcija: Juhant Ivanka, konfekcionarka (22. 2. 1967). Pri uvajanju tkanine na stroju za zlaganje gaze sta stisna valja stisnila ponesrečenki levo roko. F. V. ANALIZA pomeni po naše razčlenjevanje in je, poseben način znanstvenega proučevanja, ki ga uporabljamo na številnih področjih, med drugim tudi v gospodarstvu. Z analizo želimo ugotoviti iz kakšnih elementov se sestoji gradivo, ki ga proučujemo; višina in količina teh elementov, ter njihov medsebojni odnos. S takim proučevanjem prihajamo do sklepov, ki nam omogočajo kvalitetnejši, cenejši, hitrejši in lažji način proizvajanja. Analize na gospodarskem področju so zelo številne. Nekatere od njih so: Analiza (a.) amortizacije, a. bilance, a. dobaviteljev, a. ekonomičnosti poslovanja podjetja, a. hitrosti obračanja sredstev, a. iskoristka materiala, a. ispol-nitev plana, a. kreditiranja, a. kupcev, a- lastne cene, a. metod proizvodnje, a. osnovnih in obratnih sredstev, a. osebnih dohodkov, a. planiranja proizvodnih nalog, a. proizvodnje, a. prodaje, a. splošnih stroškov izdelave, a. sredstev za proizvodnjo, a. stroškov, a. upravno-pro-dajnih stroškov, a. trga. T. L. g Št. 3 — marec 1907 Kadrovske vesti v Času od 12. marca do 11. APRIUA PRAZNUJEJO SVOJ ROJSTNI DAN: Konfekcija: 23. 3. Nakrst Marija, 29. 3. Močnik Francka, 30. 3. Štrukelj Angelca in Kosar Marija, 31. 3. Križman Milica in Starbek Minka, 3. 4. Mav Francka, 6, 4. Pavli Ivica, 7. 4. Rogelj Marjana, 10, 4. Žebovec Pepca. Filtri: 25. 3. Avbelj Marija. Tkalnica ovojev: 14. 3. Klobčič Budinka, 16. 3. Kremič Jožica, 17. 3. Hriberšek Jožica, 9. 4. Pelc Toni, 11. 4. Oražem Marjan. Tkalnica gaze: 24. 3. Slapnik Stoja. Zvezda: 8. 4. Dole,nc Justi, 15. 3. Kos Fani. Avtomatska: 2. 4. Čebulj Dora, 8. 4. Volčini Stane. Studa: 25. 3. Meško Marica, 4. 4. Kerč Franc, 7. 4. Blaževič Marija. Pripravljalnica: 16. 3. Sedeljšak Stanka, 27. 3. Kasagič Lojzka, 29. 3. Pestotnik Jožefa. Belilnica: 15. 3. Cerar Ciril. Klopčič Srečo in Prašnikar Jože, 4. 4. Kokovec Francka. Mikalnica: 1. 4. Urbanija Anton. TajništVo: 16. 3. Cizerle Zefka, 22. 3. Cerar Majda, 27. 3. Štiftar Franc, 5. 4. Žmavc Anica. Računovodstvo: 31. 3. Kersnik Urška. Plan. analit. sektor: 1. 4. Merkužič V MESECU FEBRUARJU SO SE RODILI: Strehar Karlu — sin. Andrejka Antonu — hči, Mihelič Heleni — hči. Čestitamo staršem, otrokom pa želimo zdravo in krepko rast. V MESECU FEBRUARJU JE VSTOPIL V PODJETJE: Juhant Franc, v pomožne obrate. C. Z. Danica. jgt! Komerciala: 12. 3. Narat Jože, 5. 4. Hrovat Franc. Pomožni obrati: 19. 3. Sever Ljuba, 30. 3. Tič Jože, 6. 4. Bokal Franc. V MESECU FEBRUARJU SE JE POROČILA: ZAHVALA Dovolite mi, da se v glasilu »To-same« iskreno zahvalim staremu odboru sindikata, ker ste mi nudili brezplačno 12-dnevno okrevanje v planinski koči na Veliki planini. Poleg boljšega počutja ste mi dali tudi zadovoljstvo, da nisem osamljena v svoji bolezni, temveč sc lahko zanesem na pomoč sodelavcev in vodstva sindikata. Orel Tončka KALNI •iVf 'S A e> E N A pfi N I V E A V T O R S K I A M •”-|LL tSb el I o k v a r a^S:« 11*1*1’ fes: A G Sfiu A n +T O S A M A D I N K R A N -ji. A N O Dj!TA|6 V I Ap“- O O M ŽAL IZID ŽREBANJA NAGRADNE KRIŽANKE V obeh nabiralnikih se je nabralo več kot' štirideset rešitev skandinavske križanke iz prejšnje številke. Med reševalci, ki so pravilno rešili križanko sta bili izžrebani Rozi Orehek, ki dobi prvo nagrado in Helena Žcbovec, ki prejme drugo nagrado. Nagrajenkama čestitamo, vsem ostalim reševalcem pa se za sodelovanje zahvaljujemo. Izdaja Tovarna sanitetnega materiala Domžale. Urejuje uredniški odbor: Dušan Borštnar, Vida Grlica, Vilijem Dolenc ing.. Miro Pavlič, Franc Perše, Franc Roglič. Lojzka Rojc, Janez Rozman, Franc Rožič dipl. ing., Feliks Vodlan Mirko Požek (odgovorni urednik). Tel. 72-313 int. 01 Tiska Papirkonf ekci j a Krško, obrat Valvasorjeva tiskarna Naklada 800 izvodov Markuš Fani — por. Miklavčič Iskrene čestitke! VATKA VOTIEK SEM FILTER F8LIF ur r I M PRED N Mil JE TOREJ ODGOVORNA HALOGA, tl ROT člani OS SE MORATE Z GLfcSOVANJEtl Določiti za ali proti ooRAVNAVMlet predlogu..... 2 ovijanjem rok.prosim; KDO OE ZA......1 NmCE * lilir!7 ■iirirfc. 4 -J rkdo je piloti.....£ tudi nihče! Ni / TODA P14KUSIJA JE ElLA ZEi.0 C,IASNA.' |