STALIŠČA IN NALOGE ŽELEZNIŠKEGA GOSPODARSTVA LJUBLJANA Vse delovne organizadje, vsi delovni Ijudje smo pred nadaljnjim uresničevanjem ustavnih določil in zakona o združenem delu. Do kod smo prišli? Kaj velja še storiti? V kaj naj usmerjamo našo pozornost? Itn— so vprašanja, na katera so premnogi že odgovorili, oziroma si zadali jasne smernice. Kako so to storili železničarji, povzemamo iz Informativnega biltena ŽG Ljubljana, št. 21. Njihov delavski svet je konec Koordinacijska komisija za julija na predlog posebne komi- sije in predsedstev konferenc OO sindikata železniškega tran-sportnega podjetja (ŽTT) in že-lezniškega gospodarstva (ŽG) Ljubljana sklenil posredovati v javno razpravo vsem delavcem v ZG Ljubljana naslednje doku-mente: — izhodišča za samoupravni sporazum o ureditvi razmerij pri ustvarjanju skupnega prihodka in udeležbe posameznih TOZD v njem v železniški prevozni de-javnosti, — osnove in merila za določi-tev internih cen, — osnove in izhodišča za ra-zvoj dohodkovnih odnosov po načelu svobodne menjave dela, — osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi banke ŽG Ljubljana, — osnutek sprememb in do-polnitev: — samoupravnega spora-zuma o skupnih osnovah in meri-lih za razporejanje čistega do-hodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v železniški de-javnosti, — samoupravnega dogovora (doslej sporazuma) o skupnih osnovah in enotnih merilihza de-litev sredstev za osebne dohodke delavcev združenega dela v ok-viru ŽG Ljubljana, — osnutek samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka. uresničevanje zakona o združe-nem delu je konec julija dala vsem OZD in delovnim skupno-stim skupnih služb osnutka vzorca za: — samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD in — samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v de-lovno skupnost skupnih služb. V celotnem ŽG Ljubljana pri-pravljajo tudi kar najširšo aktiv-nost za kvalitetno javno razpravo o štirih republiških zakonih; to so — zakon o delovnih razmer-jih, — zakon o referendumu in drugih oblikah osebnega izjav-ljanja, — zakon o organu samou-pravne delavske kontrole in — zakon o volitvah in odpo- klicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih orga-nov v organizacijah združenega dela. Glede vsega tega so sprejete naslednje naloge: — Nosilec javne razprave o osnutku dokumentov na ravni ŽG Ljubljana je konferenca OO sindikata ZG Ljubljana, ki mora po končani javni razpravi poli-tično oceniti opravljeno delo in pripraviti skupna stališča do obravnavanih dokumentov, skupne pripombe na osnutke vseh štirih republiških zakonov pa posredovati predlagatelju. — V temeljnih in delovnih organizacijah združenega dela v ŽG Ljubljana so nosilci javne razprave konference OO ozi-roma OO sindikata, ki morajo s polno odgovornostjo in družbe-nopolitično aktivnostjo zaintere-sirati vse delavce in jim omogoči-ti, da se z osnutki in materiali seznanijo in z izvirnimi predlogi pripomorejo k uspešnosti javne razprave in s tem k izpopolnje-vanju dohodkovnih in samou- pravnih odnosov v ŽG Ljubljana ter širši družbeni skupnosti. — V posameznih materialih postavljeni roki za javno raz-pravo so za uspešnost in pravoča-sno izvedbo nujni in neprekorač-Ijivi. Zato morajo OO oziroma konference OO sindikata v sode-lovanju z drugimi družbenopoli-tičnimi dejavniki, predvsem pa s poslovodnimi organi takoj pri-praviti načrt poteka javne raz-prave, ki ga morajo dosledno upoštevati. — Da bo akcija javne raz-prave vsebinsko uspešnejša, naj osnovne organizacije oziroma konference k delu pritegnejo člane delovnih komisij in skupin, ki so materiale pripravljale. — Vsebinske pripombe, do-polnitve ali spreminjevalne predloge je poslati v rokih in na naslove, ki so navedeni v posa-meznih materialih, pripombe na vse štiri osnutek republiških za-konov pa KOOS ŽG Ljubljana. Te ugotovitve in naloge sprejmejopredstavniki sindikata v okviru ZG Ljubljana kot te-melj za najširšo idejnopolitično aktivnost delavcev ŽG Ljubl jana v javni razpravi o osnutkih do-kumentov, s katerimi bodo de-lavci v ŽG Ljubljana v skladu z akcijskimi načrti in programi dela za uresničevanje zakona o združenem delu prilagajali do-hodkovne in samoupravne od-nose načelom novega družbe-noekonomskega položaja delav-cev v združenem delu.