Rihard Whittington
Bogat trgovec y Londonu se usmili uboaega in znpušOenega dečka t& ga sprejme v stojo hiSo.   Eer je bil dcčiik ie premlad, da bi ga bil mogd
151
rabiti za kako delo, tekal je okoli bjše nabirajoS ielezne odpadke in drago tako šaro. Kadar je mnogo taeega Dabral, prinesel jo vse to gospodn, ki mn je bil zaradi tega zel6 prijazen, videč, da bode dfiet svoje dni variSen in de-laven človek. Dal ga je \ šolo. Neepga dn« sfi prigodi. da vratar, oesoč mlade mačkevvodo, sreSa mladega WMttingtona, —tako je bil priimek ubo-zemn dečku. Deček si izprosi od rratarja jedno maeko, in gospod mn r»d privoli, da si jo izredi. Nekaj mesecev pozueje je trgoveo nakladal ljlago Da ladijo, ki je imela pluti v dalnjo Indijo. SorCevaje se pravi trgoveo dečku: nkaj pa ti, Kihard! ali nemaS ničesar, da bi poslal T Indijo naprodaj?" „„18-vzemSi maike, nemain nifesar,'"' odgovori de{ek, rnali ie do?olite, gospod, p(^ljem maiko po eTfsttt."" Pri teh Ijcscdali hitf po mačko, ki jo prineae in dene na ladijo k drngemn hlagu. Ladija odplnje ter piijadra po nekoliko me-sefinej vožnji erečno k bregovom dotlej neznane dežele.
Pripovednjo se, da je vladar te dežele prišedše tnjce k sebi poztal, ne-katere izmed Ejih Se ceU poTabil na kosilo. A obedniei » in celem kri-Ijevem poslopji je bilo toliko miii, <Ja so skoraj po jedžh skakale. Niti kralj niti gostje se jih niso mcgli ubraniti. Nobeiio sredstvo nij pomagalo; tem hitreje so se nuiožile, (?ini vež novcev je \iada,r ob]juboval tistemu. ki bi je pokončal. fiostje pošljejo po mačko na ladijo. katera z velikim veseljem pl&ne ua mišji zaiod. Kralj in njegovi dvorjani se temn zeW čudijo. V malo tre-notkih iiij bilo nili jedne miSi Te« viduti niti Slišati T oMdoici. Kralj s tfiiu zeH zadovoljen, poaudi za mličko uuiogo zlatfi, kar se jo, ae to da, prav raflo sprejelo. Tako se je mačka, ki je bila na ladiji najslabejSe blag6, najdraža prodala. Lehko si mislitp, kako se je Sudil T\*h.iltmgton. ko ao mu prinesli lepe novoe, ki so jo iztržili za njegovo maiko. Ti novei ao postali podlogg vsemu ujpgovemu premoženju, ki je iez nekaj let tako narastlo, da si je postavil v Londomi prekrasno poslopjs, v katercm je bila pozneje borza. LondonJSani so ga v šali imenovali Mjlord Kat, kar toliko pumeni kot VaSe blagorodje, gospod Muc, in njegovi potonici se po angleški še dandanes tako zov6.
I. V.