Offic« *f pufcUoatloui t IS87 U* UwiOil« »v*. , TaUpSoast Lawudate 4SJÖ. I»kaj* delj ia dmlljr «uept B ud Holidays. ■ * , 5 IJWIKH U «IU»« WWW ' j__. ....... ^ (ft l Wy Act w Q«a»Wr j, ISlf, — IS»S» Past OfWaa at CMaagst IU—k- If wda» V jU PtasMs«!, Enrisaa», P-t»a»i»> Oa»aeal je KONG VOLJEN S POSLANICO H ßAj BURNI APLAVZ PEIPO VE DUJE TAKO. ( Kakšna bo politika administracije "'^naprsni Enaiji? p' \ I Washington, D. 0. (Paul Hau ua, Fed. Press). — Če bodo evro-pejake velesile pristale, da Zdru lene države sprejmejo vereailldko »irovno ipogodlbo.Tne da bi jim bilo treba sprejeti ligo narodov, tedaj l)odo Združene države sprejele mirovno pogodbo, ne bodo se pa zavezale, da jo pomagajo izvesti. To jc na kratko povedano, kar j,, predsednik Harding rekel svoji poslanici, ki odklanja ligo narodov in ¡proglaša, da je A meri ka krenila na pot fenoročnega imperializma. Ta roka bo pojačaua po izjavi predsednika HaiUiuga * vsemi sredstvi, ki jih potrebuje imperi jalizem. Ta sredstvs so: Najmočnejša vojna mornarica ua svetu. Največja trgovska mornarica na »vetu. Kufbli in radioaistemi, ki jih la-Htujejo Amerika in ao razširjeni po vsem svetu. Rezerviranje ameriškega trga za ameriške kapitaliste. Subvencionirana kampanja a-meriških «kapitalistov za pridobitev tujih trgov. "Naznanjam, da nameravajo Združene države ustanoviti in vzdržavati veliko trgovsko mornarico," je relkel predsednik "Naša dotranja tranaportacija in plovba morata imeti Podporo vlade ,.. Da inercija!_ bani." Vladna PdMHBnfBSardati kablom In rSdioriatemom, ki jih laetujejo in Obratujejo Američani. V svetovni trgovini je malo čutsjvavaujs. Trgovina je lah-iko in bi morala biti i poštena, toda simpatije ne pozfla . . . zdrava pamet nam pripoveduje, da sami ne razoborožime." Vsi ti vziiki novega ipredsedni-ka «o izzvali v kongresu hipne aplavze. Semintje je mogoče po-sameznik realiziral, da porduša staro nacijowalfcitkfno pesem, ki se jc vedno pela pri gradnji in raz-riftitvi ogromnih drŽav. Bili so popolnoma tihi, ko jo predsednik rekel, da bo "Amerika vodno soglašala z vsakim gibanjem, ki stremi za mirom." Harding je povedal najbolje, ko i< rekel, da jc bila liga narodov spremenjena "v Izsiljevalno agencijo zmagovalcev," da se nofoen načrt za ugotovljenje miru ne more zvezati "z jezo od včeraj" ali <1h postane "politično orodji* o-svojevalcev," S temi besedami je rcpubUkannka stranka, ki je v začetku le zaradi tega nasprotovala lijti narodov, ker jo jc prinesel Woodrow Wilson iz Pariza, na Pravila pokloii tisti maH skupini senatorjev, 1c| so obsodili ligo narodov takoj v aačetku in so jo Že pred dve leti imenovali hipokrit-»ko "sveto alcanco" modernih imperijallstov. - Predsednik Harding je tako na «topil, kot da ne vo, če bo Ara« riki dovoljeno aprejeti versaill-sko mirovno pogoicn" (toroča na temelju braojav-MBjP . JW ^ ke z Dunaja, da jo ustavotvorua Parizu se boja, da Amerika komisija avstrijsko narodne skup-mogoCe zabrani novo inva. ^ne «prejela nrfrodb.», ki dol »ča zijo Nemčija. KaiKirno kasen od enega do pet l«'t au vsakega HabblMirlana, ki stopi V LONDONU VLADA MOLK. un teritorij republik« Avatrije Pariz, 14. apr. ei»^ strah, si slepilo kapitali Washlngton, D. 0. — Kuozova mirovna rezolurija je bilk pred-ožena senatu s popravki po želji predsednika. Hir i Nemčijo je zdaj mogoč v treh tednih. Resolucija izjavlja dalje, da je vojno stanje med Avstfo-Ogrsko in Združenimi državami končano. Mirovna resolucija govori, da jc v Washingtonu zapihal drug veter, da se no love za fraoc, ampak da so posuli praktični. Kdor ni slep in vidi znamenja, spoznava, da sedanji predalnik ne bo podvzel nobenih korakov ka delno ratifikacijo versaillakc mirovne pogodbe, če aavesnikt no bodo znova uvaievali podarjenj« otoka Japa Japonski in ne bodo znali- Ameriki pravice, dar ima tudi ona headdo pri rgadelfevi teri tariia i-cntralrtik^ V delavnem ; deparimmtu ao prepričani, d* bedo afcveenikl vpo-Itevali željo Amerike- ; t Seveda se zgodi lahko ^Udt narobe. V tem slučaju bo administracija smatrala tako zadržanje za oviro za ratificiranje versaillakc mirovne pogodbe , od »trani Amerike. Če se taka ovira pojavi, se samoposefci razume, da se bo Amerika aama pogajala s Nemči-v vseh zadevah. V političnih krogik govore, tla smatrajo v državnem departmeu-tn vprašanje otoka Japa za splošno in da bodo vsako pogajanie v tej zadevi edino z Japonsko od klonili. Če bodo zavezniki v tej zadevi istega mišljena kot v državnem departmentu, tedaj bodo sledile kmalu konference, ki reši-, o ta vprašanja. Slišijo se glasovi, da je Italija že odgovorila in da se strinja t Ameriko. Francija je pa eugesti-rala, da vprašanje otoka Japa režijo Združene drŽave in Japonca. ————— pv/ • Chieago in okolica: V soboto oblačno in mrzlo, iieverni vetrovi. Tftmperatura v zadnjih 24. u rab: najvišja 56.' najnižja 45. Soince izide ob 6:11, znidc ob 7:30. Jp» i -— B je predsednik zapisal. sijo v svojih mislih, "«o so delegat je narodov, Id so gMid.flrfUl vojne, debarirali o mirovnih poljih v Parizu, in ko m*o kasneje debatirali, da ae mir završi, ao ko-mercijalni aaentje drugih naro dov (Klprli pota in ustanovili »v-jc zunanja postojanke z izgledom na bodočo trgovino. Wlo je to le ■Bn dobičkanoano sanje." Velik* množinr ameriških produktov ao na potu proti Rje»* akori države, ki «o pričele tvžiti z Kuaijo, med katerimi je največja konkurent,nja Velika BttolK Pri varil teh tranadkrijah IsgiAe ameriški trgovci veliko na£rov. rijsh če bi hotel prsderiinlk po-vedsti. bi bil lebko «overil, kak« nekatere velike .1 vidk# komaj |gj kajo. da imajo direkteo vstop Rusijo. Vse to > pa v rokah dr-«amega tajnika Hngkeaa, v kate rega pogajanja z Maafcvo »e n<- u-neaava p»vd«edi»ik. visi nad Anglijo. Nekateri vladni uradniki so sc privatno izr da ep zadovoljni z izjavo leiie osnovanja nova"! v namesto sedanj« ligo narodov. stov ne drzl ved. PREDSEDNIKA PA-DEUŽBE V PEAVI LUÖI. TI države morda preprečijo izvršitev r najnovejšega programa Francijo napram Nemčiji v zadevi reparajj cij. Francija se pripravlja na novo vojaško invazijo sa 1. maja. IEJfAVA Hardingovo stališče; izraženo v njegovi poalaniei kongreau, je naredilo alab vtiak 'na francoake im-pcrialUte, toda tolažijo se s tem, Pristanišdai duvaji «o sastavkali da so že v naprej pričakovali, da bo Harding savrifcl ligo narodov Washington, D, 0. — Ptullp de in priporočil tehničen mir s Nem- Kondc, predsednik Orljentalske čijo in Avstrijo potom resolucije udrigacij^ke drulbe, je podal iz-■kongresu. jsvo, v kateri pravi, da so Pbratnl Odstavek v mirovni resoluciji, stroški za ameriško trgovako lad-ki je bila predložena v ameriškem ki n(»ai 7,500 ton in rabi olje kongresu, glaseč se, da Združene kot kurivo, za $2.29« višji meseč-države priznavajo krivdo Neroči- «e kot za ibritako ladjo iste vrate. je za povzročitev vojne in da pri- § ^ «iavi je še dodal, da štiri znavajo pravicc zaveznikov do ameriških mornarjev rav popolne odškodnino, je druga v«s [«>» ^ trideset lika tolažba za Francoze. Izgubili Wfkjh. pa so upanje, da bi Amerika spre- Alid'7 *redsedmk jela pakt s Francijo za skupni mit «javlja, da so oborožen nastop proti Nemčiji v slučaju, daje Francija Wpet W ^ ta^ft^'no £ moitvo na arae- SÄ W"'0,l b" POdPiMl 'mil>- v nui
  • ui„, ltdJo. nthaj. •ploina^ iiuliiKlrijelim kri», kl v vlnlMn dHkUiiu. Kew York, S. T. — V prfctta-okoli trt tbo« pri- Miljoni v delavski vojni na Angleškem. Rudarji »o pretrgali nadaljna pogajanja i vlado in aa na-slonili na druga delaveke organizacija, da jim pomagajo ¡svojavati bitko na odprtam polju. Velika generalna stavka pride danea t večer, ako kapltaliatl prej ne kapitulirajo. Transportni delavci in mornarji v Holandiji ao priskočili na pomoč. LLOYD OEOEOEVE INTRIGE jja^jprift© oj^iijcsieis, London, 14, apr. — Lloyd George je daaes poskusil zabiti klin razdora med rudarje in ostali dve organizaciji delavske trozveee, ps ni uspel. George ja dane- zjutraj poklical voditelj« železničarjev in transportnih delavcev k sebi v ministrsko palačo ln ilh navijal tri are, da naj prskličejo gsneramo stuvlco, Končno jih ie pričal huj-sktvti proti rudarjem, češ da rs* darji rojijo as nvolueijo proti državi. VoditelH želesničartev in transportnih delavcev so pa odgo vorill, da poinsio rudarje in jih t odo podpirali do kcnco. — En-darji so organizmu "čnječne odbore," ki imajo skrbeti ta mir. RUDARJI STOPAJO V I MAD0 London, lik spr- ••• SUvkujoči rudarji m Uumili dober načrt, ds izkoriatijo nsjmočrejlo oroito vlade v svojo korist. Ns tisoče ru-dtrjev js stopilo v nujnostno ar-madb, kj 10 as poziv «Kralja Oeor ga rslcrutira is prostovoljoev Ms ta min doH'imm °ro|i« ▼ po SOVJETSKA EUSUA ZAPETA AMERIŠKIM BBQORANTOM. Msjs ostane zaprta po 90, aprila, dokler ne oride v Ameriko gs-stopnik, Id bo vidirsl potne : ^ liste. New York, N. Y. — Ruska sov-jetska vlada v Moakvi ja dne 9. aprila izdala naredbo, a katero je začaano ustavljeno Izseljevanja iz Amerike v Rusijo. Brzojavka, katero je prejel te dni dr. D. H. Dubrowsky od sovjotakega konzula v Libavi, se glasi, da od 20. aprila bo moja sovjetske Rusije zaprta emigrantom iz Amerike toliko čass, dokler ne pride v Združene države saatopnik ruske sov-etake vlade, ki bo imel oblast vidi rs t i potne liste. Letski konzul v New Yorku je )rejci obvestilo od svoje vlade, da ne srne več vidirati polnil liatov osebam, ki Žele potovati čez Let-sko v Rusijo. To velja tudi za deportirance, ki jih ameriške oblasti od časa do časa pošiljajo Rusijo. Uprav zdaj čaka okrog 30 oseb — ruakjh komunistov — na parnik, ki jih ima odvesti v Rusijo, toda našeljeniški uradniki so vpričo naredbe sovjetske vlade primorani počakati s deportlra-njem, ker drugem jih ne morejo poslsti. SILEN VIHAR V TEXASU Pet mrtvih ia pet ia trideset rs-njenih. Tez. - Prek Me jo divjal strašen toraad. ki je ubil pet oseb. pet in trideset o-aeb je pa zadobilo precej težke poškodbe. Vihar ji odnesel streho a šole. ko je bilo v nji «40 otrok Na vzhodni al rani je porušena tudi atana. Ravnatelji«* je videla prihajajoči t orna d ki je hitro od vedla otroke v klet. Od ftofcak« mladine ni nlkče poškodovan 2e leznlška proga tekasnske central ne železniee je porušena v resda Iji pol milje Ustavljen je Iriez ntfki promet. Največ ao trpele bi •Sv trgnvak*to del« meala. Na poti, po kai^ri je dr ril rilnl vrtinec, i so same podrtine. tam 17,121. Vsrok ao seveda agem ijc, ki hočejo čuvajem znižati mesdo sa vsako ceno. Po iijavi Frank White, predsednika jšrgsnizai-ijc, so čuvaji prejemali po štiri do-ar je mesde na dsn. Agencija« ki jc nastavila čuvsje, je pa od ps robrodnih druSb prejemala po pet dolarjev za vsakega čuvaja na dan. Agencije ao znižale dnevno mesdo na $8.50, češ, Ida cene za Uvljenske potrriiičlne padajo. Or-gsnisaeija je iskala Informacije, če so agencije tudi znižale svoj račun napram parobrodnlm družbam. Pri tem so htvedell, da agencije še vedno prejemajo po pet dolarjev na dan sa vsakega čuvaja. Dokaz je bil dopriiw*s* da so agencije izgolj profitastva znižale mezdo čuvajem In sledila je stavka. ___ IE VlAj» DEUtAENIH KEOOOV. Slika kspHslističas dražbe. Han Fraueoaeo, Osi. — HTs. Keen le Haye je zmagala na eodi-šču v tožbi za ločitev od svojega soproga, Sodišče ji je prisodilo tisoč dolarjev alimcntor, njenemu ločenemu soprogu je ps dovolilo, da ama včssl oblsksti njeno devetletno mačko, katero oba zelo lju-blial Mačka mora bivati z njo v Kaliforniji. ,, " J , CERKEV JE EAPBOATEMA Keaosks, Wis. - Nadškof ja p kszal, da se eerkev sv. Rožnega veru* zapečati, tako da ne bodo vanjo imeli vstopa "puoUrriri" f a rani in tudi ne župnik Peter Pe-rsndi, zaradi katerega je pnnt. ker noč« od feea - Drogi duhovni v Keneaki prerijo, da je sdaj Persrdi avtoma-t u no odstavljen, in da ne l>odo d. lili zakramentov faraaom itali-janake fare, dokloe si tsstlsaj« preklicano. Za Unne je to dober nauk Do* kl-r bodo gradiU eetkv« In jih pr«iikiavali na Mtofa. bo škof Imel vedno glavno basedo. Kadar I k». do farani gradili cerkve in jih prepisali na fare, bodo pa «srni UpMPi. kdo bo paari over io tudi škofje jlkm ne bodo mogli zapečatili cerkve. Well, vsaka šola nskaj kritična volilna kampanja v italiji. lahko «^HirsJo ss delavsko stvsr med tovsriši-prostovo!.le», ki s njimi vred nosijo oro|(S, železničarji n transportni delavci nameravalo storiti isto, kadsr otopijo v itav-ko Jtstrl svsčsr. ^ t London, 14. apr. — Z«irušeno delavstvo v Angliji jo pričelo res lasatl zoIk*. Notranja kriza/ kakršne Velika Britanija ne pomni več atoletij, poateja vsako uro Imiijbf- «peratna stavka, ki ma ustaviti kolosa tranaportaeije in industrij po vsont otoku jutri zvečer, bo po najnovejših znamenjih v resnici splošna. Danes ss vrši konferenca zastopnikov vseh unij v federaciji splošnih delavcev, ki vključuj« nejnavailtiejše mezdne delavca, V >Miaši Miweata M vr4i ,udl skupna konferenea ekni-kutlve Labor Party, parlamentarnih od-jorov in IzvrŠevalnlli odbornikov kongress strokovnih unij. Vse delavske sile, at roko v lic ln politične, se sbirsjo solidarno na svoji "'v- Zveza rmlarjcv Je snoči izdala manifest, v katerem pravi, da so vsa nadaljna pogajanja z lastniki rudnikov pretrgana. , Uoyd Oeorge je nekaj čaaa po-zueje dejal v nižji zbornici, tla je položaj Milno risb, smpak vla«la upe,bdii "prevladajo tresnejše Stavek «ada se čntl srečno, ker ime še 4tt ur časa; v tem času se lahko ne marsikaj apremenl in stavka preloži kakor se je zgodilo v torek. Amateidam, 14. spr. — Organi-sacija transportnih delavcev in mornarjev i> na Hoiandakcm j« sklenila, da pozove vse svoj« člane, da se ne «mejo «lotekniti bls* gs, ki j« namenjeno v Anglijo kakor hitro bo generalna stavka v teku -A' & v, ••^•jj London, 14, apr. —— Na Akot-skem in v Walesu so MU včoraj resni nemiri, tk4o v l^osdoos, v središču masla, v bližini White balla, kjer j« sedež vlad«, ao bile d#monstrs<'ije tisočerih dclaveev, ki «M» ixralali aimpatlje do rudar j«v in prir«jali Intme everije da. lavakl t r oz vazi. f V Markioehu Mlso K«llnliurghs na ftkotikem so daasomrtrirsli re-|ts|i jg West Ufa. Dvatisoč rs-(Daljo sa 1 strsal) Volitve ss vrže 15. baržvasns stts so sdražajsjo proti deUvoeai; agitacija INVALIDI SASEDLI ;"^ISARNE. . Milan, Italija, 14. apr. ~~ Vsa Italija se vročično pripravlja na aplošne volitv« sa parlament, ki se vrše 10. maja. RurŽvasne stranke se sdružujejo proti delsveem, ka tore je teroristična kampanja tu-Plir Msblls, T] .. .■ \ . V Milanu so soeUllsti In komunisti postavili svoje ksndklste. Tako je tudi v drugih krajih. Vroča voliltta agitacija se vrši ns Primorskem. Jugoslovanska stranka je objavila msnifest, po-šivajoč ljudstvo, da voli Blovenec ln Hrvate ln s tem pokaže svoj ls Rima jsvi italiianakl Invalidi r.i .iu.»] Ike pisarne v Rimu, MIlanu, Tu. rimi, Bolognl, Osnovi, IJpsplu, Bariju, Pslermu hp v Trstu. OkU-pseij« ims snsčsj protesta proti vpoale vanju ite IIN!^f iiititllt m leo pohsbljenci, bivši vojski, postopajo bres dels Moški ualužlienei v pisarnah podpirajo invalide ln vlada bo najbrž odslovila ženske ter jih nadomestila s pohabljenci. DUHOVEN V POLICIJSKI SLUŽEL • v f 4 mtmmmmti • > ¡M S pašlco v roki le groril tujin (k-■j rsnom i,smrtjo, Kenosha, Wis. V ttAajftnjl Italijanski koloniji jo revolucija proti Župniku Petru Perardlju, ksteregs bi ss Itslljanl radi isne-bili. Perardl sa nahaja že od sad-nje nWie pod vsrstrom pelld-je, V sredo svočer ss je raznesle vest, da nameravajo Italijanski verniki nsskočiti eeikev Tskoj nato js J.'t, Couwsy, Irski ks-plan v fari Kt. Jamesa, obiskal še-rlfa in se dal za«)risečl kot dcputl-šerif. Dobil je puško ln revolver In potem je maksl s puško na rs» mi k italijanski eerieri In nago vorll petsto glav brojeČo množtoo takole: "Vas j« petsto, jas sem ssm. Ne-kateri Izmed vsa sta oboroženi In tudi jez Imam puško, poglejte jo I Ako bomo atreljall, me goto+o u-bljeto, to«la prodno padem jas, bo tudi med vsml neksj mrtvih KdorV prvi pokaž«* na eerkvsnih atopnlcah. ga tddjem na mesto." J Poročilo nadaljuj«, da ss js /ntiožiea ''ustrašili. I.rri»rega duhovna" In se počasi raešU. "Junaški" duhoven, ki je vaskskor Uit vzgbd kršč«nake IjUbwwi do ^llžnjog« In nedvomno spoAtnja iM t« božjo zsiHivod, W »oral dobiti Cernegijevo kolajne. KEIXA VA OEiKm Kralj je lepafl ps Issspisjt. Atene, 14. spr. — Parlament js na sakUvo kralja Konštantina a-vedel ««tro eensnro sa Čaaepiee, ki u«pa«lajo vla«lo saradl katastrofe v Mall AsUi V Atenah je okllaano obsedi« stanj« in preld aod. Dvmonotraelja In protivlsdld isgredl s« nadaljujejo f mnogih krajih (Irške. P R O S V E GLAS1 LO ILOVEII3KS MAAOPNE POPTOM« ■ „ g^j^^g™ gu>vg>w»w'mí£obk8 'popfoine jbjnotz Ceas e^tee»v pe NmbiM! ZeÄüs Mmn (IW> vaalajo- pMlt* tm $1.26 m tri »IÜ mi tri —see. la - i; Chicago M M p) UM m Uta. $tM sa aa leta. SS.SS * ** «I» 4« PR0SVETA »» L Foster. Pira ral J. Z, Copyright. 1»21. bv Tke Peda». (Nadaljevanje.) DZVZT0 POOUML i j i v o in dam* jc U unija v o-spre«!ju britakegs dclsvskcgs kanjs Ona je vdihnila del indu-mi«Hii.f flrijenja. o kakrfcu-iu sc stare unije že niso drznile sanjati. Z Narodno unijo železničarjev je napočil nov dan sa britske železničar j«- Narodi* unija železničarjev j« X3S i: United ferelga • t ' DELAVSKA PRODUKTIVNA ZADRUGA. n leni* NAČET ZA ZDRU£WS. Kadar se Ma| ničarji podali na pot ki vodi do združenja vseh strokovnih organizacij v e no industrijslno unijo, tedaj uf bode delali poti k* pijonirji skozi nepoznano divjino. Vprav na-I I "bo, kajti stopili bodo poznano pot, I železničarji Francije. K »J3 vsi želeobčir^ v eni organizaciji, [kaVedaHBHI^I ■M so ^države ■vaina dežela nasvetu, v teti niso železničarji le orgs ■Industrijslno. Tukajjj solidarnosti bolj li kot kje drigje, jejH| S rokoma organizacija uvašujemo sredstva za zidru-tedaj ke smemo pozabiti akutfnji železničarjev L«» deželah. Velika ns pr. dajo dober nauk. v tej doželi niso oi eo popolnoma indkatHj kot v kontinentalni Bi Ida spložna^nnijske razmere narodov ao tako podobne drugI, in Jbtitske napredovale v ameri pi Delavska produkti zadruga je podjetje, ki dijo inlastujejo delavci,' kateri tudi obenem delajo v StfSSSJi drugo, ltrproizvaja jenio. jeuarmi u» j® parklje na vse airovine, ki ao potrebne za jekla. Komur trust ne dovoli sirovin, ki sO ____v produkciji jekla, ne more Trust pa gotovo ne bo dovolil sirovin delavaki in zaradi tega je delavcem nemogoče za proizvajanje jekla. - Steklarski delavci imajo svojo Ijal stane malo, večji troiki pa pčufc delavski steklarski pro d* lahko konkurira s kapitalističnim podjetjem, Najlepša bodočnost se pa od| tivnim zadrugam v mizarstvu. Tvrdka Mayer Comi ^ v Washingtonu pripoveduje v svoji reklami,* pri Ude- Jg^njffi pohištva odpade dva in devetdeset odstotkov nah» i€J ™ in le osem odstotkov na materija!. Rr"-^-malo ljudi ve, da prt izdelovanju bolj _ . le osem odstotkov na materijal — les, usnje itd., nadaljnih dva in devetdeset odstotkov pa na delo. Iz tega sledi, da privatni eov kapitala k produktu, dva in HMjPl»dar privatni seveda malo večjo vsoto, delavci pa manjio. znajo delavci izdelati pohištvo hr dva in devetdeset odstotkov kapitala, da je 4 , ali ni pametno, če delavci dajo še ostal ov kapitala ln so sami goepodarji v Da prcduktivna zadruga uipeva, vodstva; Mizarji, tapetnild.to pri plodukciji pohištva, imajo HXLJ0VI V DBLAV8KI NA arjev z godbo na čelu je prikd-rakalo v mesto in od tam ao Iii ua bližnjo železnižko postajo, ki«rl su ustavili vlak. Londonaki Industrijalne unija v pravem po* ^ «»"bili boji s poinor- tpeoa, tefcedeTZa vse ŽclesničorAe stroke, ki so organizirane v nji, laia samo en glavni stan, en glavni odbor, en finančni sistem in e-no sodbo Njenajv. organizacijska uia*inetW ki je dkaff*te»e modrina. je važno orodje zaradi njenega saglanja in načina, po kate rem brani interese svojega raz lVnega ¿kuMtVa. Da se kaj take giizvrfi pravilno, je vedno ve-problem za obširne unije, ki ao industrijah!«, ker so izraz raz ntfi strok m -s*? morajo tako valovati brhkih prepirov, kakrfni v navadi med unijami, dokler se nghsfcjo le -v stadiju izolacije ■ federacije. Industrijalne unije poklicane, da režijo ta problem pravilno. Njih vrednost se pa ce ni po etopoji. ki so jo dosegli pri rčietanjn tega problema. V Narodna unija železničarjev | stvari a pomočjo department-jc, tako kot industrijalne u Narodni ekaekutivni odbor vi jen iz štirih sekcij, ki naravno delitev in-lokomotivsko, čaki in med konfliktom ao bile I razbite Hipe na postaji in vlaku. nili. Nemiri so bili $udi trig n padel 2. aa zgled. '■V- Olat deli M* I Railwsymen — N. U. H,^ jscfgi vaef{gtroke žal« polne industrtfaiizaeije pa tno, .i skladiščno in od-4 inženirsko, delavnično vndržaranje proAge Vsaka hná Sest odbornikov, vez ■it ...kkií-ílvajset Uspeh* te raodelitve je da aa > vae atroke enako za-tako da so njtti interesi zastopani. MIH se Melujejo mezdne ali zakteve, tedaj v»aka sekd-oje zahteve po svoji in inicijativi, po tem áe^a^te zahteve predlože vsemu Odboru v potrdilo, prodno sc v spločne zahteve, ka-zopet potrditi lce orgsnizaciji nsstopa* triuke le\etna%fie% organiaii 1 ^^^^'."^«^WNarodai uniji železničar jo v] DVA unij, k JM • » »o »»rej» Prtdukt evolucij., M taMq« - « .l li:1®^^ M «l.j Pijejo «Butrlikr ÍL.Íf^ KJ» ú i "f*"« " «•nk. unij,. Tudi on« i» Oá .ko- ' "u*1 ^ ' T IH ruvoja. .lopnj.: UoImIJ» W 1)H*V,•, kpr »«*'»»*> • to I dt xiilo, če bi štrajkujOči delavec bi bil tudi on proel, Če bi reke) To ao vprašanja, ki jih zastavljajo delavci. Tako ravnanje • atavkokad na sodišču, ki eo euaiH štrajkujoče delavce s noži, ne bo prepričalo delavcev, da a* sodniki nepristranski. Ampak «godilo ae bo nekaj dni. gega. tako ravnanje mora odpreti delavcem odi, da ee volitve sodnikov in občinskih zastopnikov ravno , tako reč kot volitve predsednika Združenih držav. lo. V aačetku so ae razvijale rsz-lične unije vsaka rese ne da b| man. fanaar is tukaj&nje okolice prodal dva in dvajset telečjih Funt kože so mu plačali po oentotv. Za kože'je prejel dva- admleitje v ano t* ^X^iajnujnejlih komaj zadostuje HHB^patrtAh Min. Torej uganjajo profttarstv^ dosegle zádoVoljlve uspehe Ä^iü : so s federacijo, toda doli. ^ t vojnem čaau..,Go- trice p< nearečbe kot tukaj. m% m* nMdM|. biznis, ki spravijo prof it e. delav gif prepirale med f| „ ti m Člfto navadni oderuhi, čeprav ra . di ai' seboj in libo imele moči. kakHkia daje pravo sdroženje Konči ae sdnMle trt organhaeijet A* wmgfmä So,iety af Ballwar Hefranu, (leneral Hailwav Work-em' r rio« in UaHad «fckUmsd and Pointsmen. Tako je Mia ustanovljena Narodna unija žčlezni. čarjev. Hila jev letu lili HÜik M Imele v«e trt organiza-l.M.ODO Članov wr v- * * . i t**? v T. Poljaka baržvaaija ja spooula, da aa raaki eov jati aalčttiiki ae. Oazeta poljnkih Varžtva, Poljaka. -IVsfsarfhrska", glasil.. bil ogromen. Takoj je Mlo rac v «»kelonitjev. priznava v članku ämäik fe ae je UvHlilo zdm- « naslkVom "Orenks resnics da vsaka ttmgh vlada v Rusiji, hI bila nevarna neodvisnosti Poljake, list pitf! "Kakor Jfvlzftoi In rithkc novjete, tnorsmo prisnaH, da je sedanji sovjetski aakteve la pokazati skupaijüst«sn v Rusiji ertins garancija pre»c-'aa Halo vzhodno mejo." ' / * v. F * i» svajo BMČ. Napredovali ao lil ne V1 jim' podtika vladi. ,Ako rudarji zdaj izgube avo je pravice, jih kmalu za njimi izgubi vae ostalo organizirana delavatvo. ^ ^ Manifest zaldjačttje:^"^aasi mora biti nala. Strokovni unioni zem na Anglcžkem mora triumfi-rati nad združenimi «Sami orga- čigar namenja! uničil J?pl bit ve delavatvk, pridobitve, ki ao bile izvojevana «koal leta tMiega P dela in z nežtetimi žrtvami Bbä sama bcscdica lastnikov rodni kav "ne" zadostuje, da vlada govbrt o 4,nepraktiČnost|P natih zahtev. Zvest- nažlm ženam ii^ družinam f. «n zvesti delavcem dirtigih indn- ¥ atrij nimamo dragega izhoda»^ da zavržemo vlak poaknz, ki " naie pridobitve W niaK peha nazaj v mizerne življepake razmere.M London, 13. apr. (Kablo-Kram "Daily Heralda" Fed. Pr.) f- Laatniki premogovnikov ao klonili pogoje rudarjev ia pogajanja so se razbila. Stavka železničarjev in traaaportnik delavcev, ki bi bila imela pričeti sneli, je preložena n| petek zvečer. Vieri; je Lloyd George konfcriraJ z rm* darji, U pa ao kategorično zaeiH njegov kompromisni predlog. ' y -i ''.fši; Ä I ; Berlin^ I vkjemu a katero radt^amrtl- deljka. t>oornu JU» Dnbuqae, Ia. - Dva oborožena i mudita sta odpeljala žcleaniikega uradnika in polt no vročo, Žcjeznižki uradnik C. K. Dodge na postaji v Indcpendencu. je ho-lel odnesti polt o ? sobo, ki jo je ripcljsl polnočni vlak, ko stil predenj stopila dva oborožena handita in mu ukacala, da nsj dvigne roki kvttko. Dodge se je obotavljal, aH krogla, ki mu j* žvižgala mimo glave, ga ja kmalu prepričala, di tolovaja ne poaaa-ta šale Vstopiti je moral v avto-m«»Ml, na kar sta tolovaja vir vanj že poltno vrečo. Peljala eta ga tri milje daleč in portaril* Iz avtomobila sredi e«t# In aa samoti. Ko je IMge kloapel do prre farmarake hite, je telefonira! t mcato. kaJ ji doUveL I . iT Lotti, volllccm je'btto gs Zl tako sijajna, dr ja ognjegaieev, m It sr. v waa da pre« 11 oli judstvu aa kjer j# mageŠa pr^lloá; LjndatVn iT semurni------ pojor dani SDK T Jshnstovftiu fvT vl' P|. <» iWram i» ¿i1«® Sedečih [£3* M it L 2, 3. 45 in j t. d* pHjPTlte, koliko delegatov lih k o *>rei«Kt« stanovanje *a JT; vrti v Jcfooatow»u, Pa., »n a* n^s^ni I- SO. LAWND ALK AV&» Imimlni hD8town, Fn., lahko pa to tudi >rijo-ai prihodn ji aeju kTne vr-24. sprifcfSkv. delavskem larie f gora j omtnjMitti RL vpočtevajo in da jo kakof hitro jO mo- tudi* brgte delegate. erTMfcl ali časopis, beleinioo (note K»k) ln Antio*ko-aleveai*i be. dnjak, U «g jo Mrfkfll dr. im.- -Vsako nesfesne besedo f* kaj smsioegs. Proglss veli. ds bo* snane bessds r betsfcfc» i» jih večkrat psseiUs* V parsieseeib i boste iaielMsF'SSklad'egglslklh I besed, katerih M ns dsli s» sls-tint' 'dolarjev. Vaška slovenska hiša hI morala imeti ta beOO^ljik. ¡Naročite gs ns sledeH naslovi i ttJ.il« Korlns sli Fetrs. ** »f Narod ss mora W so t* t4fj» ►rlna in njihove pod-ps posUl v rudnike in ts*o jih bo takoj Je delavstvo In koli- jo 4simsm isFUHU r sthri domovini ln oprsvtji FRANK SAKSER STATE VANK !» / ^ ijSRJ ■ P' ■ i ' ;•*» • 7 • ^ A. poslnftujt* si v «rti |»«*f»ti*t> itov%nslt rivrn»* ^ jvim&oocm* s* i«Mk f; :, p | , & «* Z» FRANK lAICf ER STATI BANK . J . CsQ*t#sdnjskn joHoi**tni. ® W4d. Istotam lshko naročite r H » eormsnovs pesmi, ki M i^Ia nnhU. ¿«Tir - - -...... f'Jtasto s sijim-imkoK« m^stUm vosi, v kstore >a imate ima; In tedaj so bo hrvat- fifoa, t odg i* o »smrtjo V1CTORIA SUPPLT CO, Jjs-lfcr bil jtifiP«» is rsvns tshs h^Ae evob ¡nufc: Ss^sEl» • tHfcftM sopst asniSisn. u 600 lAakfiTML uU 1«« •• "«""rj1" i normalne rssmere po ssdnjo» « »00 iHmlircflaCfllK ierr ^ **w ran*, *. r, PROSVETA FARME IN ZEMLJIŠČA lahko kupit« tekom tega meaeca po znižani ceni In n« lahke odpla iU Lepa in obljudena okolico, rodoviH •vet, dobra voda, ugodno j.odnebfcJ Tu raatejo vsakorratoi pol »k i pn(1,. ki, tako ramo vratno sadje in zm Parma in semljo ae nahaja blizu me-ata in trga kjer ae pridelki prav lahko prodajo. Banke, trgovine, iel?zni*ka' postaja, šole, mlekarne, stran« m ^ industrije. Dobro pota ¡n ugodnosti ki ao farmarju po. trebne za popolen in dober uapeh. Pojasnila dobite brezplačno in to*, no oko ao obrnete osebno oll pismeno no: /'^tjžis»..»' . i¥ UtricenJit oslarije. SANBORN COMPANY, 363 Firat Ave., ^ Milwaukee, Wis. POOBLASTILA dela MATIJA 8KKVDKK ia 12 tST " rojake po oeU Ameriki. On ia mora vedeti, kako se po-oblaatila izdelujejo. PUi mu in razloži groj^MRvo, pa ti bo naredil na pravilno, da tt aa bt »ogoča grunt prodan 1 aepravil. ^■»JjfiL AMERICAN UNION ' SKh'niAlfflP P^il* -i ULOGE vara po 4* lovno^ Botuftfo, ^Froskrblm AMERICAN UNION Y#rkp No Te-' e. T« ao doka^koko"točno se dota • a lipdii aa «trs potovonjo potal čitojto to pismo in so preprttojtel rm I0VATK0 MKI BAfOCAMB ZAVOO HENRY C ZARO, Banker % \TMBZARO BANK BUILDING/ ^ <3* COOPER SQUARE), .<#p»**ciM».n«r, NEW YOR* K Y. Drugo jutro je tile oodnijoka dvorana napol-ujaaf. Hodnik je eveteno oddel na svojem atolu 1 in grdo gledal dkozl ofala. ko j« odvetnik Norwood v ognjevitem govoru branil temeljno ame-rili» pravieo avofcode govora. Bil je aijajn! zagovor in Jimmie ae je kemoj premagal, da nI zaplo-tU tvajeara odvetniku. Nato je vstal dr. .Servi-' pritol kot ndravnik. da je noe Divjega Vil j. t&a zdrobljen in lablti ao mu trije «prednji «ob-K tako da mora teleti v MniftnieL Nfcrweod ,, pOkHe«! po vrati voe ostale jetnike za prtfe. ki *|rpo vedele, da Vil J W ni zaaluiil telke uaode. Mleta. ki ga Ja ndarli, ae jo izgovarjal, (ia ae jr Oivjl VHjto vphal aretiranju. In drugi polleUt je daiaV J« VHJie prvi udaril mola pootavo. Jet-hlki so.ee sgrooM vpričo te laii In Mabel Hmit ho-Jo rekla na ve« glas: "O ti nesramni laftnikl!" Konce Obravnave Je bil. da ao bili vid ohu>-ieeai «dmojeni na denarno kazen po M dolar-iev. Gerritj Ja takoj iajavil indimantno. da ne plača kazni, kar eo ao aaveda nobene krivde — lu r4 dragi rimojtnal eo mu «eved« sledili s Smitho-va vrni Sodnik Je Idi v «adreai. Smltbova • ovojimi rdeHad ilel in ponoanim klobukom Ja fcila več kot navadna ftrnako. in eelo sodniki so WM mnenja, da amovMke ječe nloo sezidane aa •make. VpraAanJe Je Wlo refteno. ko je odvetnik Norwood pialal fcaean eam~to Hmitkov«. daoi-rteao Ja Ofceojenka peoteotiiala in zahtevala, da • • • jUa Obnojoari 00 bili o*eljani po "mootu vadi-bOv* kakor 00 aa ton eno vs II — v meet m» k*« Tam 00 aopot motali povedati svojo Imena in 00 jHi fotografirali in jim odtisnili prote. To Jo dale Jetrni kora prvi vtk. do m» nevarni «ločlnel. Vze II ao Jim obloko In jim dali ponolene arajeo in klate obledele «edrr borve. Zdelo «e je da barva pv#f«tavlja mlzerljo prejknjlb nmrfleev to oblo-ko. Vodili 00 jib eknoi vrata, ki a», or zopiralo r debelim, Sileanha aereij« m. ,H, ozkvil. hodniku HENRY C. ZARO, 3, COOPER SQUARE, o*c&5£jj. NEW YORK. N. T