240, številka:
Ljibliaia, * četrtek 19. oktobra 1905
XXXVIII. leto
f staja vsak iiu svečar, iaimlt nadalje in prasnike, tar velja po po iti »rajama* aa niratro-ograka dežele um iiU ti K, u pil liU II K, u Satrt lata f K 60 h, as aa mam t K SO k.   Za LJubljano ■ pošiljanj©« na dan aa STSX M pol lata IS K, aa eatrt lota 0 K, aa an maoao S K. Kdor hodi um ponj, plaoa aa oaa lata ti K, aa pol lata 11 K, aa Satrt lota 6 K 60 h, aa an ataaaa 1 K 90 k. — Za tuja dažala toliko toS, kolikor .anaSa poštnina. | m straSb« bron istodobna vpoSUjatre naročnina aa na osira. — Za oznanila aa pladnja ad potaroatopna potlt-vrato po II k, So aa aa aaaaatto tlaka  enkrat, po 10 k, So ao dvakrat, in po 8 k, So ao  tlaka trikrat ali   ▼oSkrat. — Doptoi ■aj ta brvaU *ranko*att — Rokopisi ao no mSaja, - Uradnlitvo hi upravnlitvo jo o KoafloTih alloab It 6, ra aloor arednišbre w L nadstropja, apravnistve pa o pritličja. — Upravniitra naj aa blagovolijo pošiljati naročnino, roklamaaija,
oanamla, t J. administrativne stvari
„Slovenski Narod" telefon it. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon st. 85.
Vzgoja v škofovskih zavodih v Št. Vidu.
Šzof je z letošnjim Šolskim letom otvoril avoj znanstveni »Kasperl-teater« na šentviškem polju in ta tova?na aa produciranje krščansko niisUčh mož kremeniiih značajev že deloje v blagor slovenskega naroda. Cez dobrih osem let bodo hodili fabrikati tega zavoda Že med nami ter bodo 9 svojo svetostjo in omejenostjo obujali občno pozornost. Oglejmo si torej že naprej vpliv teh zavodov na znanstveno in et.čno izobrazbo g-jenoev.
Znanstveni pomisleki proti ljubljanskim sredinim šolam pri škofa, ki je zagrešil brošuro »Ali Bog* stvarnika res ni treba«, pad niso bili mercdajni pri ustanovljanju njegovih zavodov. Na naših srednj h šolah se uči dijak popolnoma dosti, veliko potrebnega, mnogo nepotreb nega. Na zavodih se gotovo ne bede učil še več, preje manj, ker se morajo uč.telji na zavodih vsaj cfioijalno ravnati po istem sporedu, ki je predpisan za droge srednje šole, in drugič sierikaloi teko ne morejo rabiti precm:kan:h !,udi;, ker bi jim ti pozneje, ko pridejo iz zavodov, gotovo pokazali hrbet. Toda tu pridejo klerikalne znanstvene korifeje in kriče: »Na naših zavodih se bode učila znanost s katoliškega stališča. Na posvetnih srednjih šolah poučujejo učitelji - brezverci in dijaki zgube tekom Bvojih stadij vso vero«. Toda ta izgovor ne velja, vsaj za naše srednje šole ne. Djak na naših srednjih šolah stoji glede religioznosti povprečno na nekem srednjem stališču, ni pobožen, ni brezverec, in tak zapusti navadno tuđi srednje šole. Kar se pa tiče katoliške znanosti, se je o tej že toliko pisalo, da je ni treba natančneje kvalificirati in analizirati. K sreči se je ta znanost, kakor kaka bolezen dosedaj prijela samo goto-
vih otrok pred vsem zgodovine in naravoslovja in tu je ta znanost identična z zavijanjem resnice in prikri vanjem dokazanih dejstev. Morebiti so učitelji na škofovih zavodih tako visoko znanstveno cementirani, da bodo tudi latinsko slovnico in geo metrijo pr&d&vali s katoliškega stališča' Kar se pa gori omenjenih dveh strok tiče, je že preskrbljeno na srednjih š^lah, da dijak ne zve preveč. Zgodovina za srednje šole je tako pristrižena in zasukana, da dijak ne zve nič o nesrečah s katerim' je obkladala katoliška cerkev narede, nič o vojnah, s katerimi je cerkev preganjala drugoverce. O milijonih ijudij. ki so bili ubiti, ali sežgani v večjo slavo božjo, ali o ne katerih papežih in njihovem razutda-nem ž vljenju molči srednješolska zgodovin*. Ravno tako je v naravoslovju. Celo naravoslovje je tako se stavljeno in omejeno, da se nič ne zve o modernih teorijah, ki tako rade narede katoliško cerkev nervozno. Osmršolec, ki naredi maturo, vedno še lahko veruje basen o štorklji, ne da bi prišel s tem, česar se je nauSil, navzkriž Ča S9 pa drzne kak profesor v šoli pri zgcdovioi ali naravoslovju kaj več povedat?, padejo takoj klerikalni časopisi po njem. Tu torej ni nebene nevarnosti za kato liško mišl|enje dijakov, za to Že skrbi klerikalna vlada sama in zato ni treba škofovih zavodov. Će se torej poudarja, da se bode na zavodih učila znanoBt s katoliškega stališča, se ne pravi drugega, kakor da se bode reso ca Še bolj zatajevala in zgodovinska dejstva še bolj pačila v prid naukom katoliške cerkve in pač pomilovanja vredni so oni d-jafci, ki bodo za drag denar s takim suroga tem pitani. Dijak, ki bode pr s 1 iz teh zavodov, bod- za vsakim drevesom videl moč katoliške cerkve in njen blagodejen vpliv ni vse člove štvo ter se bode odlikoval po omejenosti in brezstrpncs'-i nasproti dru
g misltčim. Poleg tega bode tudi klas fizac ja na teh zavodih gotovo, da se milo iarazim, jako dobrohotna. Sk f smatra dijake v zavodu za seme, is katerega vaklije nov katoliški rod, in neumestno bi bilo, to seme po razredih zadržavati, tudi če bi njegova usposobljenost ne bila zadostna. »To bode enkrat naš mož«, ta misel se bode pri klas.fiiaciji gotovo upoštevala. T k. k a je torej znanstvena kval.fikaoi^a dijaka iz Škofovih zavodov.
Toda tudi v drugem oziiu se bodo odlikovali dijaki, ko zi. puste zavod. PcmisLti je treba, da pridejo v zavod večinoma dijaki kmetskih staršev, čepeli bodo vsako leto osem mesecev v zavodu, se učili ali drgnili različne molitve, prostosti bode pa jako malo. O svetu in o obnašanju med boljšo družbo ne bodo imeli nobenega pojma, ker ne bodo prišli z nikomer v dotiko, ki bi jim to pokazal. Naši profesorji - kaplani so pač zadnji, da bi koga naučili vedenja v boljši družbi, kako se mora obnašati v em ali onem slučaja, ker tega sami ne znajo. Popolnoma drugače je v tem ozira n. pr. pri benedtktr z h *. To so večinoma ljudje svetovne izobrazbe in tolerantnega mišljenja. Na njihovih zavodih se dovoljuje dijakom precejšnja prostost, omogoči se jim vstop v boljšo družbo. Ti najamejo dijakom posebne učitelje, da jih uČe stvari, katere dandanes olikan Čiovek v družbi neobhodno potrebuje. Ab turijeLt škofovskih zavodov se bode že od da-| leč v vsaki družbi lahko spoznal po svoji okornoBti in nerodnosti, pri vsaki prilik: bodo stal kot lipov bog in te svoje nerodnosti se ne bode otresel celo življenja. Na drugi strani bode pa prostoBt, katero bodo na zavodu osem let tlačili, zahtevala svojo veljavo. Znana resnica je, da čim manjša ,e prostost v dijaških letih, toliko bolj skuša dotičnik, ko postane   kot  uradnik  ali visokošoleo
prost, to zgubljeno prostost hitro nadomestiti. Ž 3 na srednjih Šolah nima dijak, če ni ravno nadarjen, mnogo časa za prosto razpolago, v zavodih bode imel še manj, ker ga bodo povrhu še morili z različnimi litanijami, eksercioijami itd. Prehod iz zavodov v prosto življenje bede prehiter, posledica tega pa bo razuzdano življenje, brezmejno uživanje itd.
Tudi kar se tiče etične izobrazbe, zavedi niso priporočljivi. Dijak v gimnazijskih letih je vse prej nego pobožen. To je resnica in naj oporekajo vsi veroučitelji, kakor hočejo. On sicer ni brezverec, toda v njem se razvija mlado življenje in on misli na vse prej nego na smrt, pekel, vice, nebesa. Će se od njega zahteva pobožnost, uči se ga hinavšČine. Že na posvetnih srednjih šolah pretrpi dijak vse iste spovedi, ekaeroicije in Buhoparne ekshorte z neko nemo re-eignacijo, misli si, to mora biti, kakor n. pr. vsak mesec ena latinska naloga; o kaki pobožnosti z malimi izjemami tu ni govora. Na zavodih bode pa to vse strožje. Tam se bode pobožnost zahtevala in kdor je ne bode imel, jo bode hlinil, ker se bode bal ovaduštva. Ganili jih bodo vsako jutro k maši, ekaeroicije se bodo vrstile druga za drugo. S pust mi pridigami in premišljevanjem poslednjih stvari jim bodo mučiii zdravo pamet in jim jemali veselje do življenja. Ovaduštvo, hinavstvo ali pretirana pobožnost so posledica tega sistema. Več nego dve uri na teden tudi na teh zavodih gotovo ne bode verouka; skrbelo se bode torej gotovo izven šolskih ur za to, da bodo gojenci sveti, čisti itd. kakor se je zadnjič škof izrazil. Seveda se bode to »godilo na škodo še tistih par prostih ur, ki bodo oficijalno go jenou dovoljene.
Take eksemplare bode vzgajala ta anahronistična zgradba na šent-vidskem polju. Janičarji, ki pridejo iz teh zavodov, so is gubljeni za naš
narod. Uaičili bodo v njih vsako prosto mišljenje in kot ponižni hlapci brezdomovinakega klerikalizma borili se bodo proti prosveti lastnega naroda. Ns.
Deželni zbori.
Gradec, 18. oktobra. Danes ae je otvorilo zasedanje štajerskega deželnega zbora. Prišli ao vsi nemški in vsi slovenski poslanci. Prazen je bil samo sedež poslanca ZiČkarja. Deželni glavar je v svojem govoru poudarjal, da čaka toliko dela, da ga v dobi, ki je določena za zborovanje deželnega zbora, skoraj ne bo mogoče rešiti. Potem je go« voril pesmrtneo rajnemu poslancu Ž ič k ar ju, nagl&šajcč, da je zelo marljivo deloval za svoje volilce ne samo v zbornici, temuč tudi v odsekih. Končno je deželni glavar prečital gradivo, ki Čaka zbornic ). M d tem je več predlogov za spremembo deželnega i n d e ž e 1 n o z b or s k e g a volilnega reda, prošnja za podporo si o v e n s k i d i j al k i kuhinji v Celju, prošnja mestne občine radgonske, naj bi se ondotna meščanska šola spremenila v nižjo gimnazijo itd. — Socialna demokrata Resel in dr. Sohacberltta predlagala uvedbo splošne, enake in direktne volilne pravice za državni zbor; pesi dr. Dečko je interpeliral zaradi državne podpore za gradnjo neke ceste na Spodnjem Štajerskem.
Celovec, 18 oktobra. Poslaneo Weiss je utemeljeval svoj predlog glede spremembe lovskega zakona. Poglavitna sprememba bi bila v tem, da občine ne bi bile več primorane oddajati Jova v najem, temuč naj bi občina sama smela izvrševati lov na svojih tleh. Puškars a zadruga v Borovljah je proBiia za deželno podporo. Deželni predsednik je teplo priporočal dovolitev podpore. Večina pa je bila za odklonitev prošnje, češ, da finančni položaj dežele ne pripusti tega. — Posl. Grafenauer je prav
G"
Na devinski skali.
Zgodovinaka povest. Drugi del. (Dalje J V.
Na mestnem trgu v Čedadu je bila zbrana mnogoštevilna množica. Krik in vik te množice je prebudil Katarino in Jurja iz ljubezenskih sanj, katerim sta 8e bila vdala, vozeč se z gradiča grofa Majnharda domov. Gneča je bila tolika, da se je voz moral ustaviti. Jari se je prerinil skozi množico in poslušal na vse strani, kaj da pomeni ta razburjenost.
„Kdo bi si bil kaj takega mislil,u je vzdihoval tolst mestjan. „Katarina je sicer res preveč lepa in preveč bogata, t« vsled tega zelo ponosna, ali da skriva v svoji hiši krivoverce in Žide, tega bi vendar ne bil mislil. Oh, kaj je neki zapeljalo to dekle, da tako žali aaiega Zveličarja."
„Galengs.no vendar ni več krivo-▼erec," se je oglasil drag mož. „Saj Je vender storil pokoro in še kudo pokoro."
,Da, ali prelomil je svojo prisego in prelomil naloženo mu pokoro,u je opomnil zopet prejšnji govornik in po tem med občnim šumom na dolgo in na široko pripovedoval, kar se je bilo zgodilo na razbojniškem gradu, ko je Galengano kot jetnik črnega Petra prelomil prisego in pokoro.
Juri je šel dalje in poslušal še na drugih mestih, kaj govore ljudje. Le malokdo je Katarino branil z besedami — nihče pa ni kazal, da bi imel voljo, jo braniti tudi z dejanji.
„Meni se smili  Katarina," je go voril star možiček. „Galengano je ven dar njen stric. Ali naj bi ga bila pustila bolnega na cesti ? Ko bi se ga ne bila usmilila — gotovo bi jo bilo zadelo nebeško prokletje."
„Ne! Samo tistega zadene nebeško prekletje, kdor ni pokoren cerkvenim ukazom. S krivovercem ne sme imeti kristjan usmiljenja."
Juri se je zganil, ko je slišal ta ostri glas in se je naglo obrnil. Nedaleč od njega je stal menih Dominik. Čim ga je Juri zagledal, ga je prešinila misel, da je menih že začel izpolnjevati tisto grožnjo, ki jo je izrekel pri odhoda z razbojniškega grada in ta misel mu je razgrela kri.
„ Ali si morda ti, umazani menih
izrekel prokletje nad to hišo in naščuval proti nji ljudstvo?"
„Da, jaz," je ošabno odgovoril Dominik. „V tej hiši se skriva krivo-verec, ki je zapadel posebnemu pro-kletju svete cerkve in jaz sem na vrata obesil rdeči križ — znamenje, da je hiša prokleta."
Juri ni mogel premagovati svoje jeze. Minila ga je vsa prevdarnost. Iztrgal je bodalo izza pasa in srdito zakričal na meniha:
„Lopov, ali hočeš, da te tu pohodim ? Kake pravice si lastiš ti hiriČ rimskega papeža v tem mestu. Ali je mar Čedad papežev?"
„Papežev ni, a tudi tvoj ni, Juri Devinski! Toda v tej hiši biva krivo -verec, ki je zapadel sveti cerkvi; njegov lastni vladar ga je izročil sveti cerkvi in roka svete cerkve ga doseže, naj se skriva kjerkoli, in naj se skriva celo v starodavnem gradu v Devinu."
„In kar je storil devinski vladar tu, storil bi tudi kjerkoli drugje/ je z neizprosno odločnostjo zaklical Jari in je planil k vratom, strgal rdeči križ in ga vrgel Dominika pred noge.
Za trenotek je nastala grobna tišina, tak vtisk je napravilo Jurjevo dejanje na zbrano množico, koj na to pa se jc šum začel iznova« Eni ao
zdaj imeli pogum, da so J ur ju pritrjevali, drugi pa so se stisnili okrog meniha Dominika in kriČaje dvigali pesti. Morda bi se bil vnel na mestnem trgu boj, da se ni naenkrat pojavilo med množico več bosonogih in razoglavih, v črne halje oblečenih mož, ki so se, držeč goreče sveče v rokah, prepevaje bližali hiši. Bili so to krivoverski maš-niki, katerim je bil dal grof Majnhard vzlic ostrim ugovorom oglejskega patrijarha zavetišče v Čedadu, a vodil jih je krivoverski Škof Angelik. „Jaz pokažem duši umirajočega Galengana pravo pot v nebeško kraljestvo," je z veliko slovesnostjo, a obenem z izrazom velikega fanatizma zaklical škof Angelik, ko je prišel do vrat in je tam zagledal starega svojega sovražnika, meniha Dominika.
Ta bi bil pač rad zabranil Ange-liku vstop v hišo, ali videč Jurja pri vratih, se ni upal nastopiti s silo. Juri je hotel na vsak način preprečiti le eno, da bi se začela Angelik in Dominik ob Galengano vi smrtni postelji prepirati in pravdati, kdo da oznanja pravo vero. Zato je stopil med krivo-verskega škofa in med Dominika — a to priliko je porabil Angelik, da je s svojimi spremljevalci vstopil v hišo.
Zdaj jc mkazal Jari vrata zakle-
niti in je po ovinkih spravil Katarino na vrt in odtod v hišo, potem pa šel hitro v sobo, kjer se je Galengano boril s smrtjo.
Naletel   je  na nenavaden prizor. Krivoverski menihi so bili položili Galengana na gola tla in ga do cela po krili z rjuho. 8tali so okrog njega in peli mrtvaške pesmi.
Zid Natan, ki je prišel z Jurjem v sobo, je takoj priskočil in prekinil Škofa Angelika.
„Bolnika zdaj ne smete trpinčiti; treba mu je zdravniške pomoči, ne dušne."
Angelik je srdito zaklical: „Kaj ni dovolj nesreč, ki so zadele Galengana? Najprej so mu dušo premotili služabniki babilonske vlačuge, zdaj je pa padlo njegovo telo v kremplje nečistega Žida. Odstrani se Žid iz te poštene hiše in spremlja naj te moje prokletje na vseh potih."
Ko bi bil to prokletje izrekel kak mašnik rimske cerkve, bi se bil Žid gotovo molče odstranil, zakaj rimsfca cerkev je bila mogoČua. Mašnika kri-voverske sekte pa ni bilo treba slušati. Natan je vedel, da sovražijo rimski duhovniki svoje konkurente, ki so odpadli od rimske cerkve, še veliko bolj, kakor  Žide.  Sovraštvo   med sinovi
umestno predlagal, naj se sa eno leto celovški godbi in telovadnemu društvu odtegne podpora ter se nakloni imenovani ladrugi. Prošnja se je odklonila, ker bo pri aadrugi — Slovenci.
Zader, 18. oktobra. V današnji aeji je posl. B i a n k i n i predlagal, naj se juridičnim študijam na zagrebškem vseučilišču priina popolna veljava v Dalmaciji.
Brno, 18 oktobra. Današnja seja je bila selo viharna. Na vrsto ■o namreč prišli brnski iigredi. Poslanec Novak (Čeh) je interpeltral zaradi postopanja brnske policije in vojaštva ter stavil nujni predlog, naj vodijo vojaštvo le starejši častniki. Posl. Jellinek (Nemec) je nujno predlagal varstvo nemški manjšini, dočim je posl. dr. S i len j zahteval podržavljenje brnske polisi je. O vseh treh predlogih se je skupno razpravljalo. Posl. Novak je T utemeljevanju svojega predloga dokazoval, da brnski župan dr. vitez W i e s e r ščuva proti Čehom ter namignil vladi, naj išče prave krivde krvavih dogodkov v mestni hiši. Nemški poslanci so hrupno ugovarjali. — O stvari se bo razprava jutri nadaljevala.
Kriza na Ogrskem.
Budimpešta, 18 oktobra. C e-sarjevo lastnoročno pismo, s katerim je imenovan baron Fejer-varv zopet za ministrskega predsed nika, napoveduje takorekoč vojno koaliciji, razpust državnega zbora in nove volitve. Seveda je to izraženo prikrito Pismo je nekak manifest na narod ter se glasi: »Ljubi baron Fejervary! Ker se ni posrečilo sestaviti vlade iz koaliranih strank, ki tvorijo večino v ogrskem državnem ib)ru, treba je poskrbeti za drugo tako ustavno in odgovorno poslovanje v državnih opravkih, ki more zagotoviti usta'.«i o skupno delovanje v 5 e h zakonodajnih činitelje v. Prav razumev »ni imisel moje nedavne izjave voditeljem združenih strank priča jssn^, da vlada med nositeljem svete krone in naro dom glede ustavno zajamčene samostojnosti Ogrske popolno sporazumljenje. Vsled tega vas imenujem zopet za svoj'g* ministrskega predsednika na Odrskem ter pričakujem, da si bodete prizadejali na podlagi programa, ki ste mi ga predložili in ki sem ga sprejel, kmalu uresničiti ustavno rešitev sedanjega kritičnega položaja« — Pri koaliciji niso zadovoljni s kraljevim pismom, dočim je v liberalni stranki napravilo pismo ugoden vtis.
Z novega srbskega vseučilišča.
Belgrad, 18. oktobra. Med dijaki ravnokar otvorjenega vseučilišča
iste dežele ali istega veroizpovedanje je vedno hujše, kakor sovraštvo napram tujcem. Natan je vedel, da bi ga katoliški duhovniki še ščitili pred kri-voverskim Škofom in njegovimi pristaši in zato je kljuboval Angelikovemu ukazu in prekletju.
„Ta človek umira," je zaklical Natan. „Vi ga umorite, Če ga ne pustite v miru."
Angelik in njegovi spremljevalci se več niso menili za Natana. Obstopili so Galengana. Angelik je razprostrl nad njim svoje roke in začel moliti, drugi mašniki pa so se zdaj metali ob tla in bili z glavami ob tlak, da jim je cur Ijala kri s čela zdaj zopet skakali kvišku in skoro kričaje odgovarjali na škofovo molitev. Angelik sam se ni premaknil. Krivoverci so to ceremonijo imenovali klicanje sv. Duha na pomoč.
Ko je končal Angelik svojo molitev, je padel na kolena. Mašniki so zdaj strgali s sebe svoje halje in se z novim kričanjem začeli bičati, da jim je kri curkoma tekla po hrbtih. Jurja je ta prizor tako razburil, da je botel planiti med te fanatike, ali Natan ga je zadržal in ga posvaril, češ, da je polovica čedadskega prebivalstva v taboru krivovercev in bi se lahko zgodila velika nesreča, Če bi kdo motil te mašnike pri njih opravilu,   tDaJje prin.)
vlada velika nezadovoljnost, ker imajo pravila prestroge določbe, na primer, da morajo biti slušatelji pri vseh predavanjih. Dijaki so sklenilr, izročiti aksdemičnemu senata spomenico, da se itatuti spremene, siser sapuste ssvod.
Dogodki v Macedoniji.
Solun, 17. oktobra. Blisn Gev-gelija so turiki vojaki po večurnem boju porasili grško četo, ki jo je vodil zloglasni Nikolas Neseo. Turki so ujeli poveljnika in 11 vštsšev, ki so bili oblečeni v grške vojaške uniforme. Zato pa so se grški vstaši maščevali ter v neposredni bližini Soluna v gorovju obkolili oddelek turškega vojaštva 20 mol ter vojake prisilili, da bo jim isročili orožje. Nato so jim dovolili oditi, češ, da se Grki bojujejo le proti Bolgarom, ne pa proti Turkom.
Carigrad, 17 oktobra. Finančni odposlanei Anglije, Francije, Italije in Nemčije so prišli v Skoplje, kjer so bo sestali s civilnima agentoma Av-stro-Ogrske in Rusije. Hilmi psšs, ki bi morsl predsedovsti novi finančni komisiji, še nima iz Carigrada nikakih navtdil, zaradi tega je prosil za cdstop. Turško prebivalstvo je mirno, ker je začelo spoznavati pra ktične koristi finančne reforme.
Novi kurz na Francoskem.
Pariz, 18. oktobra. Čimdalje bolj jasno se kaže, da se ministrstvo Rouvier hoče prikupiti socialistom. Zadnje čase sta dobila dva socialista važne upravne službe v državi, a sedaj bo imenovan aocialistiški župan mesta Lyona, Angagneur, za vrhovnega gubernatorja na otoku Madagaskarju, kjer je odstopil dose danji gubernator Gallieni. Auga gneur je obenem poslanec ter je kot tak predlagal v zbornici, naj Be pri ločitvi cerkve od drž&ve podarijo oerkve novoustanovljenim cerkvenim družbam. Ta predlog pa je bil odklonjen. A sedaj taka koncesija predlagatelju!
Norveška kraljevina?
London, 18. oktobra. V poli-tičnih krogih smatrajo izvolitev danskega princa Karla za norveškega kralja kot nekaj povsem zanesljivega. Načelnik vojnega pristanišča v Ko danju ima že naročilo, naj ima za odhod pripravljano vojno ladjo »Danebrog« in eno križar k o, kar je brezivomno priprtja za slovesni prihod princa Karla ra Norveško. — Kralj Oskar je v pre-stolnern govoru, s katerim je zaključil izredno zasedanje državnega zbora, obžaloval, da je priš!o do ločitve obeh držav, vendar je izrekel upanje, da se bo ohranil stalni mir med narodi Švedske in Norveške.
Zopet nemiri na Kitajskem.
London, 18 oktobra. V Pekingu se boje, da se pripravlja sovražno gibanje proti i r. o z e ničem, kakršno je bilo leta 1900. Položaj v notranjih delih države in v okolici Pekinga je skrajno kritičen. Sovražno gibanje pa je naperjeno tudi zoper dinastijo ter se zelo naglo širi. Vlads nsglo zbira vojaštvo v bližino Pekinga. V varstvo poslaništev so se sklenila obsežna varstvena sredstva.
Dopisi.
Iz Mošenj. »Slovenec" je v št. 234. z dne 14. oktobra pisal, da je edino le mošenska mlekarna izvan zveze, in ker daje le ta mestni prodajalni mleka v Ljubljani mleko, jo napada kot izdajalko. Lepo bi se to slišalo iz „žegnanih" predalov „Slovenče-vih", ko bi ne dišalo nekaj po zavisti. Da naša mlekarna tako izvrstno napreduje, je gotovo zasluga vrlega gosp. nadučitelja Frana Korošca, kateri deluje nesebično in le v prid mlekarne, oziroma zadružnikov; ne oziraje se ali je to komu prav ali ne. Gotovo pa bi ne bila mlekarna nikdar to kar je, ako bi se gospodarilo po Želji nekaterih podrepnikov b Trpinom na čelu, kateri si nič drugega bolj ne žele kot skorajšnjega pogina po vzoru Krekovih konsumov. Da do tega ne pride, to nam oseba in vodstvo g. nadučitelja in pa tudi zavednost vrlih posestnikov, ki ne dajo besedo Trpinovemu konzorciju. Strmite \judje božji! Odkar daje naša
mlekarna tej grešni Ljubljani mleko, je far odstopil in ne daje več mleka,
ker on kot znani „obervičar" neČe in neče, da bi pili njegovo, morda »žeg-nenou mleko ljubljanski pohujšljivci, ki, o jej t z nago žensko pohujšuje kranjske fajmoštre. Ta muza ne da miru našemu Janezu; na kvaterno nedeljo se je zaradi nje tako razburil na prii-nici, da je po pridigi znova začel maševati, čeravno je prej že polovico zmaševal. Le sreča za fajmoštra, da ima svojega očeta pri sebi, da ga ob varje še večjih blamaž in ga primora, da je včasih abstinent. Primora ga s tem, da mu zapre klet. Da mu pa Ženska podoba nad Prešernom ne ugaja, to vemo, ker on je prijatelj živih deklet, in kdor ne verjame, naj vpraša njega, o gostilniški idili pri preštevanju kelnaričnih knofov, in pa ljubljanskega postreščka, ki čaka na obljubljeni goldinar za . . .! Gotovo bi se ne prepi rali b takim farjem javno, ko bi ne ve deli, da mu s tem priborimo kako prošnjo, ker naši napadi so najboljša protekcija za Trpina. Našega fajmoštra reši nas, o Škof!
Iz Banjaloke ob Kolpi. Sicer nas bode malokdo poznal, ker smo miroljubni tihi ljudje, toda vkljub naši miroljubnosti nam ni mogoče dalje molčati, godijo se nam prevelike in vnebovpijoče kriviee. Imamo župana rojenega Slovenec, koji nsm je postal neznosen v-led njegove visoke učenosti in modrosti. Ta revež je popolnoma pozabil svoj materni jezik in odgovarja vsekdar »tajč« v svojem uradu, slovenščina se mu zdi neumestna za te prevsvišene občin-bke uradne posle. Kako nemščino ume, je povedal sam pri neki sod-nijski obravnavi v Kočevju 8 tem, da je prosil sodnika, da mu slednjič le še zadevo slovensko oojasne, ktr nemško ne ume. Za danes rečemo le toliko: proč z onimi ovitki (tu vert ), ki imajo samo nerošti napis, ako nam pa dokažete, da imate v svoji občini le enega Nemci Vam dovolimo, da njemu na l)ubo še nekoliko tisoč takih ovitkov naročite. Prihodnjič več. Občani.
Nekaj o začetku države.
(Konec.)
Za to bojevito kasto pridejo čarovniki, preroki, zdravniki, (medizin manner) in ljudje, ki znajo delati dež, (regenmacher), ki pripadajo po večjem podvržencem. (Barotse). Le kmet ima take ljudi in jih redi. Ti ljudje so med podvrženimi kmeti jako vplivni, kmetje se jih boje. Ti ljudje se pečajo več s politiko nego s pripravljanjem dežja. Najbrže se je dogovorilo to duhovenstvo podvrženih kmetov Barotse z vladajočimi Makololo in s temi sklenilo kompromis, ki mu zagotovi njegovo previ-ligirano stališče. Zaveza vojaka z duhovnikom je navadno dejstvo v zgodovini vseh osvojitev. Vladarji ne jemljejo duhovnikom njih predpravic, s tem si pridobijo prijatelje med njimi in pridobijo ugled med podvrženimi. Duhovniki se pa prilagodijo novim razmeram ; s tem ne izgube nič, ker vojaki varujejo tudi njih stališča, njih kaste.
Vladano in izčrpano maso tvorijo kmetje, zovejo jih Makalaka. Tako imenujejo zmagovalci podjarmljene. Zmagovalci Makololo ravnajo precej lepo s podvrženimi. Ti morajo delati za svojo gospodo pod nadzorstvom makololskih žensk. Kmetje smejo po se d o vati nekaj zemlje in imajo nekaj prava. Naravne lastnosti teh kmetov so kakor povsod: lastnosti sužnjev. Makalolo je pogumen in odkritosrčen, Makalaka je prefrigan in strahopeten. To gospostvo se razteza tudi na druge bolj od središča oddaljene čete. Te dajejo le nekaj tributa; teh Makololo nimajo trdo v rokih. „Moč centralne vlade popušča na periferiji, kakor vsaka moč popušča, ako se oddalji do izvora eneržije." Te čete prinašajo Ma kololom žito, tobak, med, čolne, vesla, konjske oprave, nekateri prinašajo kovaške izdelke. Iz tega se vidi, kako državno življenje loči tudi ljudi po delu in razne rase opravljajo razna dela.
Sebituane in njegova četa je vedno vojaško organizirana. Vsakega strano petneža ubijejo. Četovodja sam je prvi v vseh nevarnostih. Sebituane zmaguje po hrabrosti.
Druga za socijalno razvijanje važna ustanova je, da Makololo v časih vojn, kužnih bolezni, ki tudi med njimi iščejo svojih Žrtev, boljše ljudi iz kmetske mase vzamejo med svoje, jih adop tirajo, četovodja potem reče: vsi so otroci Četovodje. Nevarnosti, bolezni zedinjajo te ljudi. Ko je začetkoma rop, sila vladala vse življenje, prihaja sčasom na mesto individualnega principa socijalen; čuti družbenega življenja nastajajo in vzajemne pomoči.
Ko se redno delo kmetije oživi, se vojaško organizira tako, da isto živi zase le v vojaških vajah pod vodstvom kakega sina četovodje. Ti oddelki bo jedro vojske. Zdaj postane četovodja kralj; ali on ni popolnoma neodvisen.
On je le prvi med enakimi, med dragimi makololskimi plemenitaši. Ti so njega svet, od njih je odvisno nasto panje kraljev. Kralj ima dosti svoje zemlje, (Krongut) Bi je pridržal neke dohodke (Regalien). Tudi ti zamorci imajo parlament. Kralj skliče svoje plemenitaše in duhovnike. Ti se posvetujejo, ljudstvo (in tudi ženske) pa sme okoli zborujočih stati in vpiti: živio.
Sociologični nauk je tedaj: „Iz podvrženja ene socialne vrste ljudi po drugi nastane politična organizacija, to je država." Tako, kakor ta država Ma kololov, ki je nastala ob Zambeziju tekom prošlega 19. stoletja, so nastale prej starejše naše države, kakor: Nemška, Francoska, Angleška, Rusija, Italija, Španija. Mi Slovenci, Jugoslovani, smo Makalaka vladajočih tujih ras in kat. duhovnik, izcimši se iz kmetske mase, se je 3.—4. stoletju po Kristu zvezal z vladajočimi in postal deležen vlade nad kmeti in bogastev, katera so proizvajale te kmetske mase. Ravno-tako so kat. duhovniki nastali in sedli na vladne sedeže, kakor mediciumani med Indijanci, regenmacherji, čarovniki med zamorci. In kralji, plemenitaši so ravnotako sebe in druge organizirali, kakor Makololo med zamorci.
To vse se da tedaj prav naravnim poiom razvozlati; ni treba nič vprašati čeznaravnih moči.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 19. oktjbra.
— Odlikovanje. C mm* je podelil ckr&n-mu glavarju g Viljemu Haas u vitežki križec Fran J. sipo-vega reda.
— Škof v Poljanski dolini. Pretečeni teden se je mudil škof v Poljanski dolini, kjer je delil zakrament sv. birme. Pri takih prilikah je navadno vsa pozornost obrnjena na birmance, dolžnosti botrov in sploh na pomen tega zakramenta. V prejšnjih časih je bilo tako in vsi cerkveni govori pri takih prilikah so se sukali okrog svečanosti same. Zdaj pa ni bilo tako. Vse je imelo nekako parado Marijinih družb. Vsi govori so se sukali okrog teh trhlenih devic, se jih poveličevalo v deveta nebesa. Tja in sem se je, kakor v Poljanah, z vso strastjo znesel nad plesom. Opisoval je to pošast kot največjo nevarnost v posameznostih. Primerjal je plesalca in plesalko z ognjem in slamo. Med govorom je v svoji furiji dostikrat zašel v protislovje. Drugod, kjer so ljudje Še bolj zaostali, kjer so docela slepo orodje Župnikovo, je hvalil njih kreposti, lepo, pobožno življenje, Če tudi je vse prej ko to. Vsled tega tudi ne zapusti nobenega vtisa za seboj, ko ljudje zvedo, kako je bilo tu in da je ravno nasprotno res. Taka je na primer v Javorjah. Da bi tu bilo ljudstvo krepostno, no, posuroveno, to prej, samo, da je slepo vdano svojemu zelotnemu župniku. Na Trati jih je zopet hvalil, da so opustili ples in da ne prihaja na ondotne ljudi nobeden prepovedan časopis. Tu se je pa pošteno vrezal. Ne samo na Trati, celo po Oslici se že dobe naši listi, koder je preobračal svoje kozolce in vpisaval ondotne dušne pastirje v družbo treznosti. Veliko zvonenja, grmenja, pa malo toče. Sprejemi, ko prej v teh krajih. Z lece se oznani in ljudje to smatrajo še tuintam za svete ukaze, povsod že ne več. Če ni zastave, tedaj jo plača Župnik ali kaplan in se razobesi raz zvonika. Vse tedaj cerkveno-ofici-jalno, brez vsakega pravega navdušenja. V Poljanah so celo štrajkali zvonarji, zato so imeli ta dan nekako mešano zvonenje. Zastave na nobeni hiši, izven, kjer imajo kakega „gospuda". Največja pridobitev za Škofa je, da je pridobil na svojo stran Rotschilda v Srednji vasi. Ta prej skozinskoz zgubljena duša se je toliko spreobrnil, da mu je celo izobesil zastavo, ko se je vozil mimo hiše. To je več vredno ko še tako častitljivo Število Marijinih devic. Kakor se je mogel prepričati in je tudi sam z največjo resignacijo priznal, te niso vsekdar stanovitne. Pa kaj se hoče, svet je bil posveten in ostane. In škof je zapustil dolino. Poljanci pa gredo svoja stara pota. Kvečjemu se sliši na škofov račun tuintam kak robat dovtip. čez pet let) zopet obišče dolino.
— Votli Belt bia zup Adria — in »lavno o. lat*, postno ravnateljatvo v Trotu, čujemo iz poštnih krogov, ds je izpraznjeno mesto poštnega upravitelja v Polju. Prosili so sa to alažbo eden Hrvat in dva Italijana, vsi vrli možjs in v
službi osiveli uredniki. A'i zadnja dva nists bila povšeš mornarici, kar jim« prav na laopi, prvi pa, kojega je mornarica podpirala, ravnateljstvu v Trstu ni bil po volji, ker je naše gore list. Zato bo Bi izmislili ti možakarji — Abderitje Be še smehljajo — nekaj čiato novega in so pričeli forsirati 35'etnega mladeniča, ki je češkega pokoljen a, v srcu Italijan, na jeziku pa hud Nemec in ima vrha tega še to vrlino, da je celo svoje službovanje pri rsvnsteljstvu akte prepisaval, o praktični službi pa seveda niti pojma nima. PraŠamo gremij si. ravnateljstva, jeli res nima mož, ki bi se stavili po robu gotovi kliki in preprečili imenovanje mladiča, ki nima niti toliko starostnih let, ko omenjeni kandidat Hrvat službenih? Prašamo pa tudi slavno našo vlado, jeli se zaveda, kaj je Pulj? Ali zna, koliko milijonov kron avstro ogrskih davkoplačevalcev je zazidanih v trdnjavi in koliko izdanih za vsa obrambena sredstva? Ali ve, koliko tisoč ljudi se noč in dao trudi, da bo trdnjava v kritičnem času kos svoji nalogi? In vodstvo poštnega in brzojavnega urada, tega tako važnega faktorja v prvi naši pomorski trdnjavi hoče na milost i nem lest izročiti neizkušenim rokam protežiranoga mladeniča? Zato — eaveant consuies, ne quid dttrimenti sapiat res dustriaea Polae.
— „Novoje Vremja" o reški resoluciji. Danes nam došlo »Novoje Vremja« piše o reški resoluciji med drugim: »Resolucija tega shoda je napravila silen vtis tako ni Ogrskem, kakor tudi na Dunsju zlasti vato, ker Be Hrvsti do zadnjega časi niso pridružili započeti borbi ogrske koalicije, dasi tudi niso kazali posebnih simpatij do Avstrije. Z« Dunaj je bila ta rt-Boluoija, kakor grom iz jasnega neba. Tam dooMa niso pričakovali tako jasnega in odločnega preobrata v hrvatskem iavnem mnenju «
— Sprememba pri povelj-nistvu ljubljanske brigade. Dosedanji poveljnik 56 brigade v Ljubljani, general in major Vitjem Waohsmann, je šel v pokoj. Na njegovo mesto je imenovan polkovnik G. Seibt, poveljnik 44 pes-polka.
— Šolske vesti. Absolvirana
učiteljska kandidatinja gdč. Amalija Poljanee je imenovana za provisorično učiteljico v Brusnioab. Učitelj in vodja šole v Spodnjem Logatcu g. Alojsij Pin je dobil dopust do maja 1906 za ta čas pa pride na njegovo mesto provitorična učiteljica na Jesenicah gdč. Marija Remžgar kot suplentinja Z i eu-plentinjo je imenovana gdč. Kavčič za Vrbovo pri Postojni, Mirt pa za Postojno. Provizorično so nameščene: Gdč Veselic za Bud&-nje, K u n a s z za Suborje, U r š i 6 za Pcdkraj, C igo j za Harije, Trampuš za Col. Premeščena sta provizorična učitelja F e g i e s Cola v KneŽak in K e n i č od tod v 0*tr6žao brdo. Enoletni dopust sta dobila: učitelj Tratnik v Postojni in učiteljica K o k a 1 j v Košani, polletni pa učiteljica Velepič v Postojni.
— Slovensko gledališče.
(„Pikova dama", opera v 3 dejanjih. Uglasbil Peter Iv. Čajkovski. — K premijeri dne 17. t. m.) — Kakor vsaka težka opera, tako tudi Čajkovskega „Pikova dama" ne more takoj prvič priti do popolne veljave ;šele ko jo čujemo večkrat, zaznamo vso omami ji v j krasoto Čajkovskega dramatiških etek tov polne glasbe. Za danes smo si stavili nalog, opozoriti ua najvažnejše momente te opere in na njene motive, da omogočimo tudi muzikalično manj izobraženemu poslušalcu, da ji sledi in da z razumevanjem uživa vse prelestje, ki veje skoraj iz vsakega stavka tega mojsterskega dela ruske glasbene umetnosti. — Mimogrede opozarjamo, da izvleček za klavir daleko ne dosega krasote operne partiture, da nasprotno naravnost razočara. — Vsebina libreta smo že podali. Razvideli smo, da je predmet tej operi muzikalično slikanje velikanskega duševnega boja, ki se bije v Hermanovi duši med ljubeznijo do lepe Lize in strastjo do kvart Povod temu konfliktu pa so tiste nsodepoloe tri začarane kvarte skrivnostne stare
Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 240, dne 19 oktobra 1905.
grofice. Vsakega teh 3 elementov naše opere izraža Čajkovski a svojim posebna.!, karakterističnim vodilnim motivom le da sta motiv treh kvart in motiv stare grofice kot  nerazdrnžljiva ozko spojena in  da bodita vedno paralelno. Iu kakor se razvija konflikt v Hermanov! dusi, tako se prepletajo in pobijajo ti motivi, dokler končno ne zmaga 'motiv   treh   kvart:   Herman podleže igralski strasti, ki ji Žrtvuje svojo ljubezen in svojo  ljubico. Ouvertura. Presrčen motiv ljubezni v boju z motivom treh kvart. Sredi med najlepšo ljubezensko arijo začne v orkestru trkati ^skrivnostna grofica se oglaša), pozavne se  prekopicajo v s/s   taktu in grotesknih  intervalih,  v  nižini pa se prepletajo  hreščeči in odurni glasovi: zdi se nam, da se nekdo plazi, da čujemo  počasno   in   grozotno coklanje starke,  sklepetanje  brezzobih Čeljusti in hreščanje  starih  bergel  vmes pa vedno po trije in trije udarci: starka 8 svojimi tremi kvartarni posega v Her-manovo dušo. — Boj teh motivov se vleče skozi vso opero, označujoč fiksno idejo, ki hrepeni z vso silo po oni sre-eonosni trojici. L dejanje. Herman i2ve za groficino tajnost in se bliža njeni varovanki lepi Lizi. Kakor vešča se kvartni motiv pokaže in zopet izginja. Velik ljubavni duet pola roman ticae očarljivosti, nežna in lirična Li-zina pesem, ob oknu; karakteristična romanca o začaranih kartah (zopet se pojavlja 8tarkiu motiv.) Melodijozen spev kneza Jeleckega in v | čistem ruskem šiiln pisana ruska pesem z zborom. — Nedosežno gracijozna in nežna, sveža in melodična pastirska medigra, pisana v čisto  Mozartovem načinu in njemu posvečena. — II. d ej a n j e. Herman se splazi v groficino spalnico: boj med ljubeznijo in kvartarni. Trije (!) udarci naznanjajo,   da  prihaja starka: zopet tisti plazeči se u dumi glasovi. Miloben Ženski zbor. Godba se povzpenja do vrhunca! Grozno  brenčeči basi, skrajno   odurni   mnzikaliČni monolog starke, ki v  naslonjača  čepeča obnja spomine na pretekle dni, ko je pred kraljem pela neki chanson. V orkestru se oglasi pri vsakem imenu, ki ga imenuje   starka,   poseben karakterističen glas,  kakor  iz  groba spominov, nato pretresljiva  godba nemira in zlih slu-tenj,  da doleti starko nekaj groznega. Kvartni motiv zmaguje, napade starko ; starka    umre.    Vrhunec glasbenega slikanja    bojev    in    stimunge. — Herman v svoji stanici v vojašnici ves obupan, ker ni izvedel starkine skrivnost. Godba riše vso grozoto njegove obupanosti, kako se mu oglaša vest, da je starko umoril (kakor furija ga zasleduje trkajoči in plazeči se starkin motiv), obenem pa tudi okolico, v kateri se Herman nahaja,  vojašnico (signali vojaške trombe, vmes pa zveni iz dalje cerkveni zbor, pokop umorjene Btarke). Rafinirana tebmka kontrastov! Notranjemu njegovemu viharju se naenkrat pridruži še resnična zunanja nevihta, ki jo z vso silo Čujemo divjati v orkestru. Herman blazni,   njegovo fiksno idejo izraža vedno se ponavljajoči starkin motiv.  Naenkrat strašni trije udarci, starkin duh se mu prikaže v svoji grozi in mu pove  zaželjene karte: vsako označa poseben udar v orkestru. Zopet se pobijata   poglavita motiva; kvartni zmaga. III. dejanje. Sestanek Hermana z Lizo. Milina mesečne noči v orkestru! Lizina razdivjanost. Hermanov nastop naznanja zopet oni omi-nožni kvartni motiv, napovedujoč, da ima Herman strast že v svoji oblasti. Duett Hermana inLize: boj ljubavnega in kvartnega motiva. Zadnji zmaguje. Lizina arija obupa polna dramatične sile. Liza skoči v vodo, Herman je zapadel strasti in jo ostavil.  Ia zopet pleše starkin motiv kakor vešča krog mrtveca in izgine. — Herman kvarta. Zopet se priplazi starka in trka. Her-men vrže prvo, drugo kvarto: vsaka ima v orkestru svoj poseben udar. Pri tretji kvarti,  ki ga vara, se prikaže Btarkin duh:  obup  Hermanov in porogljiv krohot starke v orkestru. Herman znori in se usmrti in zopet pleše tista  vešča   krog   njegovega trupla. Krasen mrtvaški moški zbor. — Omejiti smo se morali le na najpoglavit nejše momente, pa upamo, da bo v orjentacijo zadostovalo. Kakor je videti, je temeljna poteza groteskna, temna in groze polna.   Vendar pa ne manjka jasnih, celo razposajenih stavkov. Vedri motivi so spravljeni s turobnimi, z rafinirano   kontrastno   tehniko   v neko protive8Je. Libreto sam je nudil mojstru glasbeniku priliko, da je razvil vso ve likanako skalo čuvstev in notranje ter zunanje štimunge, od vesele mladinske prešernosti in lirične  nežnosti (krasne scene I. dejanja) do brezupnosti ponorelega samomorilca, od najbanalnejše vsakdanjosti    do    najvišjega patosa, Snjet je zgrabil skladatelja tako elementarno, da pogosto čisto pozabi na nsaoje osebe in da z vso svojo moj Btrako tehniko riše le milieu. Zato leži mestoma  vsa  sila  v  orkestru, ki je B&ozinskoz tolmač duševnega stanja nastopajoče in 8ceničnc stimunge, to je stimunge okolice, (veselica, pastirska Igra, vihar, mesečna noč, vojaŠniea etc.) Čajkovski tudi v tej operi ni zatajil
svojega ruskega značaja. Odtod vsa globoka otožuost, ki vibrira tudi tedaj v zraku, kadar mu pojo instrumenti v najjasnejši milini. Izkazal pa se je tudi to pot kot neprekosljiv mojster stimunge, kakršnega ga poznamo že izza znanega Matičnega koncerta. „Pikova duma" je nekaj tako krasnega, da mora z vso silo pretresti vsakega, ki je le malce mnzikaličen in ki se zatopi v njene finese. (Konec prih.)
— Knjižice „Slava Prešernu !" je naročil krajni šolski svet okoliške šole na L a š k e m 50 izvodov, krajni šol tki svet v Čatežu ob Savi pa 2 izvoda. — Mnogo krajnih šolskih svetov na Slovenskem je še, ki niso naročiti niti ene knjižice, kar je vcpriČo tega, da je knjižico odobril m priporočal deželni šolski svet, naravnost sramotno Preprostim selskim občinam nt toliko zameriti, da se pa onlo nekftter mestne občine in krajni š Uski sveti ne ganejo, to je vseka-tor čulno, zlasti ako se upošteva, a > s vi o v tth korporaoijab inteli gentni ljudje, ki vendar pojmijo ve* lik pom-n Prešernov za slovenski narod! Nadejamo se, da bodo te vrstice zadostovale, da se ibude oni, ki seiaj š-* s,e! Pripominjamo, da ie v zalogi samo še nekaj nad poldrugi t'«' č izvodov.
— 80letnioo obhaja 21. t. m. g. Fran K d 1 o i z , ustaoovoik tun-stike na Kranjskem Njegovi prijatelji hočejo ta veseli dan proslaviti io ljUbijenercu starčku pokazati svoje srone simpatije Tudi mi mu kličemo: Zdravstvu) Se na mnoga leta!
— Russki KruŽok. Vsi p. n. član'', k.it n imajo izposojene Bloa feldove koj'ge is »Kruikove« knjiŽ-n ce in jih ne potrebujejo več, ae vljadno prosijo, d* jih vrnejo vsaj do ponedel k*, ker { ;h nujno potrebujemo Dr. L. Jenko 1. r.
— Ljubljanske društvene godbe r^doi ob eni zbor se vrši utos dne 28 oktobra t L ob 8. uri zvečer v bole u »Ilirija«, na kar se Č6. člane ž-  S'1aj vl.uino opoiarja.
— Iz V ti mar je v/ se nam piše: Na Članek o našem vodovodu je gosp. J03. Arhar v „Slovencu1* od 14. t m odgovoril z izjavo, v kateri pozivlje dopisnika, naj se podpiše s polnim imenom ker sicer ga imenuje obieko-valca itd. To je navada vseh tistih, ki imajo slabo vest. Kaj Vam je na imenu dopisnika g. Arhar? Vi polo- j žite račune? Če bodo pravi, bodo vsi ljudje vedeli, da ite čist m e ž. Dokler pa ne položite pravih raču nov, si pa vsak lahko misli, kar si hoče, io mi n. pr. si mislimo še vedno, da ti računi niso v redu in zato ne upate ž njimi na dan. Druge obdol-žitve pa ovrzite s protidokazi, kakor io Vam svetovali v uredništvu „Slov. Naroda iu mi bomo veseli, če 10 bile naše informacije pretirane. Dokler pa tega ne storite in se samo po gostilnah perete, tako dolgo se resni ljudje le smejejo Vasi ogorčenosti.
— K poglavju o discipliniranju delegatov deželne učiteljske konference. Dae 12 t. m. je zborovalo iogašso učiteljsko društvo na Rakeku. Tu se je 3preje!a i velikim navdušenjem in enoglasno sledeča izjav*: »Učitelj j itvo logašiega okraja popolnoma odobrava možati in taktni korak, ki sta ga storila izvoljena delegata gg. Benedek in Sest pri letošuji IV deželni učiteljski konf crvovi. Delegata sta izvršila le ti, kar so jima naročili voliici. Ako hoče o. kr. deželni šolski svet koga disciplinirati, naj disoipli-nira vse u5 teljstvo logaškega okraja Sicer pa nas d sti disciplinirajo naše sramotne plače«. Vse neoavsoče gdč. učitelj cd in gg. učitelji so izjavili pismeno, da Be do pičioe strinjajo i nastopom svojih dveh delegatov.
— Mraz v Rakitni je letos že tako ončuten, kot drugekrati šele I mesec pozneje. Sicer je tudi drugod j precej nizko padla toplin«, a ▼ pri- i meri s Rakitno ni nikjer oiČ. Raki- I tenčani so pa prišli do tegale za kl|učka: B g se hotel pokazati svo|o I jezo nad Rakitno Vzrok te božje I |eze je ples in p r e k 1 i n j e v a n j e j družbe rožnega venca in sv Reš I njega telesa preteklo nedeljo, kajti 1 že med plesom je divjala zunaj I grozna nev hta, gost sneg je branil I vsak pog ed v daljavo in v kratkem I je nastopil trdovraten mraz, ki še I sdaj reže v kosti Rakitendane. Pa ne I da bi bilo na tej stvari kaj resnice? i Klerikalci vendar vidijo za vsako stvar, ki jo liberalec stori, božjo I kasen, zakaj bi se pa B g enkrat I tudi nad pobožnimi ne zbudil in jim poslal kasen v obliki ostrega mraza! I
— Gospodarako in poli- I tično društvo „Kora" v Kamniku priredi dne 21 t. m. ob 8 uri I a večer v dvorani »Narodne čitalnice« j v Kamniku shod volilcev, pri kojem bode poroSal o svojem delovanju I državno in deželnozborski poslaneo I g. dr. A. Ferjančič I
— Prostovoljno gasilno društvo v Starem trgu pri I Lozu priredi dne 12. novemora 11. I
. veselioo v korist pogoreloem v Ra-I deČah na Gorenjskem. Spored: Gle-I daliika predstava, žaljiva polke, ples. 1 Natančnejši spored objavi se pravo I časno.
I — Aretovan je bil na Jeseni-I cah tovarniški delavec J. Zupančič, I ker je bil na sumu, da je pred ka-I kimi itirnajstimi dnevi umoril svo-I jega lastnega otroka in sakopal truplo I pod podom svoje sobe. Zupančič je I trdi!, da mu je otroka odnašal orel. I Preiskava pa ni mogla potrditi suma, I sato so Zupančiča izpusili is preisko-I valnega aapora.
— Važno za k romarje in zasebnike, da je začelo delovati •Goriško vinarsko druitvo« ter da ima na razpolago rasna vina goriške slovenske dežele, kakor je razvidno v oplasu v našem listu. Zadruga ima že več podružnic na deželi in svoje večje saloge v Gorioi. Da je to društvo velikeg* pomena ia ti to rejca, kakor tuli sa k rčmarje in dru ga, ni nam treba na dolgo in široko opisovati. S tem si bode zadobilo goriško vino ono slovečo ime, katero v resnici zasluži. To druitvo je velikega pomena v vsakem cziru, v prvi vrsti pa sa krčmarje, prtč. duhovščino in zasebnike, torej vsem onim, koji ljubijo svoje pravo na ravno in pristnj vino svojega tr;o-rejct; ker, ako kupiš od svojih, b t im veliko podpreš trtorejoe in neposredno tudi samega sebe. Torej, ador ljubi svojega bližnjega, bi moral onega podpirati, in tudi kdor ne 1,1101 svojega bližnjega, bi ga moral podpirati vseeno pa radi samega sebe, ker bi s tem dosegel splošni blagor. Torej vsi brez izjeme kupujte vino le pri »Goriškem vinarskem društvu«. V zalogah ima samo najboljša vina, kakor aem se sam prepričal. S?etajem pa. da naj bi ae vsak lahko prepričal 8 tem, da gre osebno pokus't ali pa vzorcih, kar pa je najb-l;e: naroči naj si malo posodo sa poskus, da, če ugaja, si potem lahko naroči večjo množino ena kega vina. Ker je edina ta zadruga na G irskem, da ima vsa tukajšnja vina, torej ni izgovora, da bi Vas Le poslužili v vsakem oziru najbolje; zatorej kličem: 2 vela »Gjriska vinarska sadrnora«!
— Enakopravnost pri na« meatnistvu v Gradcu. Te dni
so se razpošiljale srečke efektne loterije v prid štajerskega fjnda ia od ujm prizadete, društva is oskrbovanje ubožcev in otrok ter društva ia nstaoovitev zdravilišč za jet.cne na Štajerskem. Ta efektna loterija stoji pod pretektoratom štajerskega cesarskega namestnika, ki je pri tej priliki sopet pokazal, da mu za enakopravnost ni prav nič, ker so orne njene srečke simo nemške, prav ka kor bi na Štajerskem ne bilo nobenega Slovenoa. Državne srečke imajo besedilo v vseh jezikib, ki se govore v državi, srčke kake dežele pa v vseh, ki se govore v dotični deželi. Za Štajersko seveda ne veljajo te točke enakopravnosti
— Sodni tolmači za Pol« akavo. Polsksva na Štajerskem je tisti kraj, ki se je odločno uprl sprejemati vsako nemško pismo, pa naj si bo že od sodnije sli Kake kakršne koli si bodi oblasti. Vsled tega energičnega nastopa Polskavoev je rogo-viiil in kvasil nekaj Student Wastian v državnem zboru OiloČnost zaved nih Slovencev Polskave pa dela tuli silne preglavioe sodnemu pristavu Ntubergerju v Ormožu. Ta mež pošilja nemška vabila polskavskim pri sam, ki jih pi vračajo s opombo: »Ne razumem, prosim slovensko« j Neubsrger je pa revež ki ne sna slovenski, sato pošilja v Polskavo ista vabila, s njimi pa tolmača, ki rastolmaČi strankam nemško besedilo vabila. Vprašanje je, če b > Neuberger kaj dosegel s svojimi germanizato-ričnimi e»Ui!
— „Miti pri Jedi nima človek minul11 Ta to je vzkliknil posestnik F »no Bračič v Št. J rneju pri Konuoah, ko je kosil s svojo Dolišo polovico, ki |e o*l čas regljala nad njegovim bratom K*r klepetanja ni bilo konca, vrgel je BračiČ jesen žiioo ob mizo, ta je pa odletela in sadela ž?no v glavo in ji odprla ar terijo, da ji je sdravnik še le po dolgem trudu ustavil kri. Brač Č je hil obsojen na teden dni zapora. I Žana je s solzami v očeh prosi a sodnika, naj ga ne obsodi, ker je ■ama v«»ffa kriva. I
— čuvstvo ljubezni v Nem- I oih.   Nemisi  listi   kot   »D utsobe I W«oht«, »Graver Ttgblatt« in drogi lažejo vedno, kaki divjaki smo Sio I venci in da pri nas  ni nobenega čuvstva ljubezni med brati in sestrami, med starci in otroci. Ne bomo trdili, I da smo brez vseh grehov, * surovost', ki jih ugaCij*jo Nemci po svojih ro J dovinah, ne dosežemo in si jih tudi I ne upsmo doseči Ponižen sgled sa I to trditev:  Nemka Risa Klement v I E^gersdorfu pri  Gadcu  je delala pred kratkim Dliiu biče, pred katero se je igral njen 21etni otrok. Ta pa I
. je vstal in hotel iti v hišo. Tu pa I skoči mati k njemu, vzame palico in I toliko časa tolče po otroku, da se je I palioa razbila. Otrok je vpil in kričal, I a bestijalni materi to Če ni bilo sa-I dosti; vrgla je otroka ob tla in 1 ga potem s golo roko tepla po sad I ojici, dokler ni omagala. Otrok I se vsled prisadetih udaroev ni nič ganil. Kruta mati je bila I obsojena na tri  dni sapora. Priporočamo nemškim listom ta lepi zgled vroče ljubezni nemške matere do   lastnega otroka   v blagohoten ponatis!
—Zgubljeno bančno pismo.
V Galovcu oddano pismo ondotoe filijalke dunajskega h»nčnega društva s vrednostio 20000 kron se je * i/u bilo in ni dospelo ns svoj eili. D >8edania poizvedovanj t so 09tala brezuspešna.
— VVrboko jezero j a sto čila is nesrečne liuoezni ltt t ia M -rijs Tauber. Potegnili so jo mrtvo is vode.
— Katehet oproščen radi nenravnih dejanj. V ponedeljek
se je vrš.ia v G r c» dru*a razprava proti katehetu Josipu Colloga-risu iz Gradišča ob Siči. Obtožen je bil nenravmn dejanj na učenkah in pri prvi razpravi obsojen v pet mesečno ječe. Kaaacjski dvor je pa odredil novo razpravo. Pri tj je bi Callogar>s obtožbe — oproščen! Klerikalna »L Ec « je radi tega vsa ii sebe- Ioaenuje Ctllogariea »qiesto zelante saoerdote« (ta vnet goreč duhovnik), mu čest ta in vzklika: •Siamo in Austria, non in Russia!« Da, res «mo — v Avstriii!!
— Zgoden aad. 14letna M« rija Pagauei v Gorici je ukradla 100 kron ter potem živela prijetno nekaj uric a svojim Ifabčkom, kateremu ie dala denar. Ta ji je kupil uro za 10 kron, sebi pa kupil novo obleko. t\-ganelovo so prijeli, f.ntiča pa še iščejo. R*s, tgodni in lepi sadovi dobre vigojt!
— Nevednost ali nagaji-vost? Tvrdka J. Pipan & Co. v Trstu je poslala na nekega trgovca v Polzeli na Štajerskem blago in naslovila vozni list na postajo Polzela Braslovče, a železnica ni poznala tega imena in ni vedela kam blago poslati, dokler ni spremenila tvrdka slovenskega imena postajnega v Heilenstein-Frasslau. Ne vemo, ali vlada pri južni železnici večja nevednost ali večja nagajivost, ali pa morda na zadnje oboje skupaj. Naj bo to ali ono: škandal je, da se take reči dogajajo še vedno pri nas v Avstriji, ko na primer dospe popolnoma slovensko naslovljeno pismo iz Amerike vselej v roke adresata, pa naj bo v zadnji gorski vasi slovenskih dežel. —
— Nsznano kam ja izginila 22;etna Jjsipioa Tur k ii L ubijana. Stanovala je sadnji čas v Trstu s svojim nezakonskim 14mesečnim otrokom, pred tremi dnevi pa je odšla nenadoma. Turk se je pogosto izrazila, da si vzame življenje.
— MPodporno društvo za alovenake visokošolce v Pragi" razpošilja ravno svoje četrto letno poročilo, iz katerega posnemamo: Društvo je imelo preteklega leta (1904 5) 21 ustanovnikov, 33 rednih članov in jako lepo število dobrotnikov in podpornikov, od katerih je dobilo 2705 K dohodka Podpiranih dijakov je bilo 8 do 14, povprek 12 v mesecu, ki so prejeli podpore: v gotovini 115580 K in 1783 obedov, v denarni ceni 944 36 K, tako, da pride povprek na vsakega podpiranega visokošolca na mesec 16 82 K. Imetek društva obnaša na koncu leta 2266* 16 K, za 471*23 K več, nego lanskega leta. — Odbor si smatra za prijetno dolžnost, vsem članom in dobrotnikom izreči za njihovo požrtvovalnost iskreno zahvalo, ter jih prosi še nadalje podpore in naklonjenosti.
— Zagonetka. Kakor smo že včeraj poruC.li, so našli predveeraj-Šnj m zvečer v veži hiše štev. 36 na Miklošičevi cesti nekega nep >suanega človeka, ki je bil ves moker, za vratom je pa imel zadrgnjen prs D -goato se je, da ie navedenec samski urarskt onmnfinik Juri Mirtinelli, ro jen leta 1869 v Gradcu pristojen v Ljubljano. Marti elli sploh ne ve, kako je prišel v bolnišnico in tudi ne ve, na kak način se ie zmočil m dobil pas za vrat. N*v*d-iu c je bud alkohohbt, postopač m tat o priliki, je bil že v prisilni delavnici in 17krat zaradi postopanja in malih tatvin predkaznovan. Pripeljal se je v L ubijano že tudi večkrat s »zelenim vozom«.
— „Dobrota  je sirota".
Kakor s>»>o poročali, je prišel neko gospo v Krakovskem predmestju obiskat bivši prisiljeoec Mati a A*ohauer, ji ukradel 26 K denarja, potem se je pa s kolesom odpeljal v Sjlnograd, kjer ga je aretovala tamošnja policija Navedenee je ukradel pred prihodom v L ubijtno tudi v Lakirohau 440 K denarja in sanj potem kupil kolo. Upati je, da se zopet vidi s svojimi starimi bratoi-prisiljenoi.
I       — Odpeljano kolo. Pri raz
posojevalcu koles Joa. Pieškotu na Glincah si je v nedeljo isposodil neki debeli In rejeni človek kolo, ki ga pa še dosedaj ni vrnil. Kolo ima spredaj in sadaj zavor ln gibljivo balanso. Kdor bi vedel kaj o tem kolesu in o Človeku, ki ga je odpeljal, naj to sporoči Jos. Plešku na Glineab, ki je na ta način letos že isgubil % koles.
— Mlad roditelj. Dne 11. t.
m. sta sabredla v GradašČioo 6 etni Janko J*ghč in 5letni Fran Njvak, ki bi bila skoraj gotovo utonila, ako bi ju ne bil is vode potegnil lOletni šolski u4»nf>c M«tiia Aodlovic.
— Surovost. Ki se je dne 16. t. m. s kolesom neljal kavsrnar m. Fran Krapeš po Tržaški sesti is Vičs, ga je bres vsakega povoda neki surovež tsko sunil, da je padel s kolesa in se na rokah, nogah in po obrasu lahko tMl*sno poškodoval
— Izgubljeno in najdena reči« Dijaz Fran R*movš je »vtfuoil siv površnik, vreden 10 K — Trgovski potnik g. Elvard |e izguOli zlat gumb, vreden 6 K. — Neka gosps je isgubiia rjavo os -j jat) denarnico, v kateri sta bila dva bankovca po 20 K.
— Neki ornsood je 'Zgubil slat prstan, »reden 30 K. — Vdova gospa Ana Teranova je našla deuarniso s srednjo vsoto deoaria.
— Jugoslovansko novice. »Slovenec« in etiod proti reiki resoluciji v Zagrebu. Z ozirom na poročilo, ki je je prioesel »Slovenec« o protestnem shodu v Z* gr- bu proti reški resoluciji, p Še aa-grebški »Njvi Srbobrao«: »L ubljan-ski klerikalno kamartlski list »Slovenec« priobčuje is »čistega« vira popolnoma lažnjivo poročilo o nedalj-siem shodu. M.d d'uorim zatrjuje, 4a je bilo na shodu 2o<)0 irankovo*v, 300 socialistov in 200 rea istov in srbskih dijakov. Ce ljudje U ko nesramno lažejo, p- t.m se upravičeno mora dvomiti o moralni njihovi razsodnosti.«
— Rektor zagrebškega vseučilišča pri kralju Petru. Kakor smo že poročali, je zastopal zagrebško vseučilišče pri otvoritvi srbske univerze v Belgradu sam rektor dr. Aot. Heinz. T ponedeljek ob petih popoldne je kralj Peter sprejel rektorja kot prvega v posebni avdijenoi. Dr. Hdinz je kralju čestital, da Be je baš pod njegovo vlado otvorilo srbsko vseučilišče. Kralj ie je zahvaljeval, da je brvsttko vic učUišde poslalo na slavnost svojega rektorja ter nsglažal, da se bo čutil sričnegs, ako bo hrv. vseučilišče kot starejši brst podpiralo s svojim is skustvom svojega mlajšega brata — srbsko vseučilišče. Obenem se je kralj informiral o rszmersh na sat« verzi in na konou avdijenee osebno izročil rektorju dr. Heinzu red sv. Save IL vrste. Kralj se je poslovil od rektorja dr. Heinsa s be* Bedami: »Ostanite mi zdravi, potujte srečno in pozdravite brate Hrvate.«
— Za rektorjem Heimem je bi kskor poročajo, sprejet t posebni avdijenoi tudi zastopnik »Slovenske Matioe«, A Trstenjak.
— Novibrvstskiknjiževni list, ki ga bo isdsjalo »Druitvo hrv. književnika«, se bo imenoval »Savremenik«. Ctaui društva bodo dobivali list bresplačoo, sa nečlane pa bo stal 14 kron na leto.
— Hrvatski židovski časnikar Ofion Kraus, nečak vod|a čiste stranke prava dr Franka io bivši član uredništva »A^ramer T-g blatta«, je sedaj, kakor poročajo list', urednik časopisa »Julisshes Tolki blatt«.
— Jugoslovanski večer, ki so ga priredili na sagrebškem gledališču v torek, je, kak ir posns mami iz listov, rasm»rrmt dobro uspel. E lodejaoka Zofke Jelov-Škove »Tu jo oči« |e po sodbi brv. kritikov čuvstvena ps>hologična stadija, ki je napisana s presenetljivim razumevanjem tehnike Mlada gonpi Vanda je iz?ob>la svojaga Ijobli*-nega sinka. M ž ji prizna, da ima nezakonskega dečka in jo prosi, n»j bi tega sprejela za svojega Vanda je sprva zadovoljna, ko pa sliši, da deček nima krasnih oči njenega umrlega ljubljenca, neče o njem ni česar več slišati in se sopet ulopi v svojo bresnadno togo. Tej čtuiiji nedostaja dramatičnosti — rešila at« to z izborno 'gro predatavljalca gospa RuŽiČka Strozii in gosp. Štefan a o.
— »Malo gledališče«. N-davno tega se je v U  g*adu osso-valo   »malo   gledaliŠ6e«   sa otroke. Nahaja se v poslopju stare b^fpaliv nioe, kjer ima svojo telovadil C3 tuči »Dušan S ln:», srbsko telovadno dru štvo.   V »malem gledališču« ss igra ob nedeljah in četrtkih popoldne N« odru nastopajo otrosi in gledalci d tudi o rooi.
— P e t i n d v a j s e 11 e t n i c a srbskega umetnika. Proži? •> boto je slavil 25lstnioo svojega uael-
niSkega delovanja priljubljeni srbski kom-k G tor g je Babic
— Ger ma n i s a ei j a v B os n r, »Srbska R ječ« poroča, da imajo v 3*rajevu uradniki od vlade nepo trjeno društvo, ki z«slvduje parger-manske 8*1 je. To društvo ima geslo: Dem deutsohen Wortt der d^utsohen Ari lasst uns sein ein treuer H >rt. Čiani tega društva pa so, kakor zatrjuj? imenovani list, tudi C*hi, Poljaki, Slovenci in Slovaki Ž tlostno. da imajo naobraieni ljudje tako malo narodnega ponosa in zavednosti!
* Najnovejše   novice. —
Prineezinja LujisaKoourška je naprosi* svojega zastopnika naj vloži pri kakem ogrskem sodišču tožbo za ločitev njenega zakona Soravno ponudbo (letna aonnsža 72 000 K, enkr&tna odškodnine 100 000 krin ic naslov »Lujiza, prioezinja belgijsku*) je odklonila.
— Beroln brez perila. V B?rolinu so začele žt ajkati vse peric?, in likariee in izielovatalpo* pb-riia. Vs*h štrajfeujoČ h je nad 12 000
— Dvojni umor. V Brun-šviku js 18'etni bančni uradnik Bruoko ustrelil svojo nevesto in lijeno sestro Dogovorili so se, da gredo vsi trije skupno v smrt. Ko pa je videl pred seboj ustreljeni dekliei, zapustil ga j* pogum, da je vrgel revolver v slran ter zbežal.
— Policijski   uradnik — roparski morilec  V Sosnovicah so zaprli policijskega uradnika M: ronsk", ki ima na vesti več roparskih ujtorcv.
— Nad pol milijona kron carine plača hči ameriškega pred-Bednika Roosevelta od spominkov in daril, ki jih prinese s seboj s svo iega potovanja po Vthodnji Aziji. Predsedntk sam je odred 1, da plača nj'g.va hči enako c?rino kot diu^i
državljani.
* Veliki fenez Ciril, ki je
ravnokar črtan iz ruska armade, je carjev st--.cn;k in 29 let star. Slu žbotsl je pri raorusr.o', kjer je dosegel dostojanstvo kapitana Ko je iibruhnilfe lus^o-japonska vojna, je bil prideljen admiralu Makerovu ter odrinil v Port Arlur.   Pri katastrofi
na aPetropavlo^eku« 8a je neki mer car r šil smrti.   Bobu se je vrni] I domovino t*r s* še! zdrav t r>t* N m š*o.   Pr a p t pa mu je bila v K -burg, Kjer živi od svrje^a meis lo cena vHik* vojvodinja Melita H*:-«ensk&.   Zialjubil se je bil v lepo Meiito še pred odhodom na vojsko. M sces maja  t 1 pa se je  Ž njo tajno zaročil.   Ni ca»skem dvoru fo bili prav neprijetQG presenečeti Posebno neprijetas jo b^la zaroka ca rici Aleksandri F^odorovni, ki je se Btra hesenekega vel. vojvode, prvega soproga Melite.   Z dvora so napeli vsled  tega  vse  sile,  da bi poroko preprečili, a  vse zaman.   Pred dobrim? 14 dnevi  sta se veliki knez Ciril in vel. vojvodinja Melita v ne kem monakovsktm hotela tajno poročila.   Veliki knez Ciril je že tretji Član carske rodbine, ki je bil v z d njih letih isključen iz  armade, ker se je brez carjeve volje poročil. Prvi je hi vel knez Mihael, ki se je poročil   z   grofijo Merenberg. drugi pa je bil vel knei Pavel, ki se |e poreč 1 z gospo Pistelkors. Bivši vel. vojvodinja Melita je nečakinja a-ari- škecra kralja E Ivarda.
* IYIož| Ki ga ne morejo obesiti. V Cikagu jd neki Robert G^rdiner umoril mlado deklico ter bil zaradi tega obsojen na visl>ce. Sedaj pa se je izkazalo, da moža sploh ne morejo obesit', ker se njegov vrat ne da zlomiti in tudi ne stisniti. Gardiner iona namreč bolezen, ki je dosedaj v medicinskih krogih znana le v štirih slučajih. Ta bolezen namreč provzroči, da vrate-niča z mišičevjem vred okosteni. Ako hočejo izvršiti na njem izrečeno sodbo, morajo ga puatiti toliko časa viseti, da od lakote umre. Pri tem pa bi ves čas kričal, ako hi mu bila tudi vrv zadrgnjena okoli vratu.
* Praznoverje v katoliški cerkvi. Kako nesramno kupčijo je od nekdaj uganjala katoliška duhov ščma z relikvijami, dokazuje inventar, ki ga je sestavil list »Fortechritt«. Potemtakem hr&nijo v katoliških ctr kvah celega sveta sv. Andreja 5 trupa!, 6 glav, 17 rok in nog; sv. An tona 4 trupla in Še eno glavo pose bej; sv. Ano 2 trupli, 8 glav, 6 rok; sv. B*rbar<=> 3 trupla, 2 glavi; sv. Ba-silija 4 trupi?, 5 g-a?; sv. Blaža 1 truplr, 5 g*«*; sv. KUmena 3 trupla, 5 g»»vj sv. Etigija 2 trupi*, 3 glave; sv. Štefana 4 trupla. 8 glav; sv. Jurija 30 trepet; sv. H-lene 4 trupla, 5 glav; sv. Hilariia 8 trupel; sv. Jama* K'Stmka 10 g'av. bv Julijane 20 trupel, 26 glav; sv. L^odegarja 5 trupe«, 10 glav, 12 rok; sv. Pankra-cija 30 trupe ; s?. Lukeia 8 trupel, 9 glav;  sv. Filipa 3 trupla, 18 glav,
12 rok; sv. B .šli&na 4 trupla, 5 glav,
13 rek ;td S/. Dicnizija sta popolni trupli v S nt L> ..-.:ru in S , Emme-ranUj  a vrha tega  kažejo njegovo
g'avo v Pragi in B^mbergu In ljudstvo je taka satelebano, da pri tem prav nič ne misli, temuč slepo ve ruje.  V Moguoeu kažejo srajco de vise M »rije, ki jo je imela na sebi, ko je rodila Jdsuea. Pa Če večje ne verjetnosti se hranijo  v katoliških c-rkvah, kakor: perutnica nadangela G ib/iiel   meč in ščit nadangela Mi haela; nekoliko Kristusovega diha v škatljioi, žarek zvezde, ki je svetila trem modrim v Betlehem; malo be-*f-ue, ki je meso postala; par sdih Ijajev sv Jožtfa, kadar je stiuiil grčav les itd.
* Kracaneka ljubezen do bližnjega- Pred enim dun»|s*ib sodišč ie stala pred nekaj* dnevi vdova Ana Z lesk*, obtožen«, da je beračila. V cerkvi Sv Roka je baje ti- o sumljivo m"lilej da so ji ljudje dajali darove. Obtoženka trdi, da ie nedolžna, da ima tri msihne otn ke in da se silno ttžko preživi. V svoji obupnosti gre večkrat v cerkev in moli tam in pri neki priliki ji je neka gospodična dala 10 vioariev, sicer pa še ni nikoli nič dobila. Kot priča zaslišan csrkovaik L»ykam je pa povedal, da je ženska tako sum Ijivo molila, da jo je on, kakor tudi župnik zapodil is cerkve. Na vpra sanje sodnikovo, Če jo je videl, da je beračila, je zanikal cerkovnik in ko ga sodnik vpraša, kako jo je mo gei potem poditi iz cerkve, odvrnil je cerkveni «Juiabnik, da je ravnal po ukazu Ž *nska je bila kajpada oproščena. Duhovnik prepoveduje torej ubogi vdovi, ki išče tolažbe v cerkvi, da bi smela biti v božjem hramu in to edino zaradi tega, ker se boji, da bi dobila par vinarjev, katere naj bi zgubila kat-. 1 Ška malha Vera peša in mora p*, š iti. Vprašanje, zakaj da ptša> je že zdavno rešeno ia trezno mislečim zoru tozadevni odgovor.
* Orel odnesel otroka. Iz Ženeve se poroča, da je blizu vasi Cjurmcvcur napidel velik orel neko kmet oo, ki je nesla 2 stnega otroka ter ji hotel iztrgati otroka. Ž?na je obupno odbijala oris, ki pa se je vedno vrača*, dokler ji ni končno res otroka iztrgal ter odi« tel ž njim v gorovje. M t je prtb>-žala dorsov ■sa opraskan« iu raztrgana, nakar se |e takoj nad 50 mož odpravilo v gore ;skat orla iu otrota, a vse iskanje je Oilo z&man.
* Odgovori pri krščanskem naukui Katehet: »K*j je note: reci David z b sedam*, da jo rajfi vratar pri hiši gospodovi?« — U4antc: »Kot vratar je lahko suoaj postopa*, ko se je v cerkvi pridigo <7alo!« — Dekan: »Kater« glavna po-\ ja navaja katekizem za z*ter*«:©nt
sv. krsta?« — Deklic : »Ve4»l« — D kan: »Popolno prav] A ktteri je •Irugi pogoj?« — Deklica: »0;rok v povoiČku!«
* Kaznjenec zaprl sodnika. Pri okrajnem sodišču v Tešinu so imeli zaprtega zloglasnega tata Vendelina Hinketa. Nedavno ga je za-slišaval sodnik v svoji pisarni. Ko bi bil moral kaznjenec podpisati zapisnik, skočil je hipoma po koncu, planil skozi vrata, jih od zunaj zaklenil ter stekel po stopnicah na prosto. Sodn k in oba pisarja so bili tako presenečeni, da so šele čez nekaj časa začeli razbijati na vrata, kar pa je zopet dolgo trajalo, preden so jih s hodnika slišali. Med tem časom je seveda kaznjenec že bil daleč iz mesta.
* Drag poljub. Londoakim oisoptBom se poroča iz Baltimora: Te dni je bil tukaj obsojen neki natakar, zamoreo J jho, na dve leti sa pora, ker je pred vsemi gosti poljubil natakarico. Zamorcu je neki gost rekel, da si ne upa poljubiti natakarice. John je izjavil, da si jo upa poljubiti in položil na mizo stavo, katero je gost akceptiral in zamorec je brez vseh ovinkov izvršil svoje dejanje. Kazen je zato tako velika, ker je John zamor- o.
* Kaj je zakon? To vprašanje je stavil zaonjo učno uro pred b rmo neki irBki Župnik mlado de klico. Učenka je bila sicer v vseh verskih resnicah dobro podkovana, a navzočnost škcfa jo je tako zmedla, da je začela citirati napačni oddelek v kaUkzmu, in sicer mesto: »Z*kon j - zakrament« i. t. d. — »Zakon je kraj groznih muk, ki jih morajo prenašati duše nekaj časa za pokoro svojih grehov, da se očistijo in pripravijo za boljše življenje« Ia sicer j* deki c* brbrala tako naglo, da je mogel priti župnik z besedo na vrsto, ko je že bilo v*e iigovorjeno. J.zno >e zakticil župnik: »Vs^j to ni zakon, to so vioe!« Si f pa je mirno pripomnil: »La pustite otroka. Kdo ve, morda pa ima prav. Kaj veva niidva o 19111?«
* Kob v noau. Na vseučiliščno kliniko prof. Chiarija na Dunaju je prišel 291etni mož ter tožil, da ne more skozi nos dihati. Pri preiskovanju z Rontgenovimi žarki se je našlo, da je imel mož zob, ki je mesto z zgornje čeljusti navzdol, rasel navzgor v nos ter je končno popolnoma razvit tičal v
nosiini dnplini. Operacija je bila zelo težavna, a se je končno vendar popolnoma posrečila.
* Pikantan dogodok v moškem samostanu. V Rimu pri • Paiaaso Barberini« je poljski moški samostan. V sosedstvu je bilo že zdavno znano, da pobožni kutarji ob iskuj&jo v mraku »Magdalene«, ki jih po par ur pripravljajo na pokoro To »bngoljubno« delo so opravljali na) brže mlajši patri brez prednikove vednosti Nedavno pa so sli pomotoma ali v skrajni sili zaklenili dve taki spokorjenki v rtfcktorij. Magdaleni sta zaman čak*li, da jih izpuste, priti jutru pa sta začele obupno kli oati na pomoč. V bližini patruljujoči stražnik je slišal klice ter misleč, da se gre sa kdove kako hudodelstvo, je zbud<l prijorja, ki ni o tem ničesar vedel. Skupno sta preiskala samostan ter našla koncem samostana zaprti pt c . D gode* bi se bil še zamolčal, toda »Magdaleni« tožite samostan za odškodnino, ker sta celo noč zamudni.
• Premočna ljubezen. Far
mer Jason Chumblev v Kentucki se je nedavno vrnil domov s potovanja ter vzdignil s tal svojo tj letno hčerko, da jo poljubi. Pri tem je nagnil otroku glavo premočno nazaj, a ko je hotel otroka zopet postaviti na tla, zgrudil se je mu je v rokah mrtev. Zdravnik je dognal, da je oče otroku pri polju-bovanju zlomil tilnik.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnava pred okrajnim sodiščem.
Počasi vozite! Tako se glasi starodavni napis na Št. Jakobskem mestu v Ljubljani. Tega napisa pa ni videl mesarski hlapec Aot. Berčič, ki je pred dobrim mesecem v naj-več-em diru pridirjal čez orntnieni most in podrl mlekarioi M. D In č*r voz in ji napravil 3 K škode. Da bo drugikrat pazil na zgoraj navedeni napis in da premisli, da tudi mleka-ričai vozički n so zato ob kakem mos'U da bi se zaletavali mesarski blapoi s svoj mi vozovi vanje, sedel bo 5 dni in jedel okusni r ett
Doht&rica. Marija Zamljen v S šli: je holehna žeasia, ki je več v postelji nego zuosj nje. To je ve dela Barbara Kunčič, ki je poznala slabo lastnost Z^mljenove, da je namreč zelo lahkoverna in da ver |euav z'asti na razne o^remnnije kake dohtarioe Vsled tega je pripeljala nekega dne k bolnici neko žensko, ki ji je obljubila, da jo ozdravi nadležne bolezni. Pričele so ae ceremonije. Sieparka je za svoje ozdravljenja raJbila B)ga, tipala bol n ei žilo, mrmrala iu molila čudne tuje besede in molitve, da je bilo Zamljenove kar strah in da je naposled rada dala 3 K za mašo na B ezji, dala dohtartoi 1 K vredno ruto, ki naj bi jo ta dala »žtgiat« in še 5 K z* »:nujo«. Očdravtjenje bi moralo takoj nastopiti, kadar dobi Z*mljenova blagoslovljeno ruto nazaj. Sleparki sta šli nato v bližnjo go stilno in zapiti lahko prislužene nove 3. Ker je Kuočičeva pri tem ovdravljanju sodeleŽns, Bedela bo 14 dni, da se tudi ona ozdravi svojih bolezni, iz !}udi spravljati na nepo-sten način pošten denar.
feiafonska m brzojavu? poročila.
Sv, Lenart v Slov. goricah
19. oktobra. Tudi pri volit vi občin v okrajni zastop so Slovenci sijajno zmagali.
Budimpešta 19. oktobra. Vlada namerava baje razpustiti parlament in razpisati nove volitve, vendar pa tega še ne stori letos, ker hoče porabiti čas, da nahujska narod proti koaliciji.
Budimpešta 19 oktobra. Takoj po imenovanja nove vlade se bo   konstituirala   nova vladna stranka, ki se bo imenovala „na predna" in katero bodo tvorili li beralci ia Tiszov pristaši
Gjur 19. oktobra. Tukajšnja skladišča žita je uničil požar. Zgorelo  je 3200 metr. stotov žita Škode je 100.000 kron
Sofija 19. oktobra. Vlada pri občuje knezov ukaz, s katerim se sklicuje sobranje na 28 t m
Varšava 19. oktobra. Vojaštvo je odposlano v Novi Radomsk, kjer so se pričeli veliki nemiri.
Petrograd 19. okt Stavka v tovarnah še vedno traja. Stavku joči delavci so hoteli vdreti v mesto, a jih je vojaštvo zadržalo. Vlaki vezijo pod zaščito vojaštva, železniški bataljon vrši službo.
Petrograd 19. oktobra. V Tiflisu je ustrelil neki Armenec v tramvajskem vozu kneza Davida Amilahevarija. Zločinec je ušel.
Petrograd 19. oktobra. Car je podelil ministru Lamsdorffu v priznanje njegovih odličnih zaslug med vojsko in pri sklepanju miru Vladi mi rje v red I razreda
Petrograd 19. oktobra. Po-bjedonoscev odstopi z mesta gener. prokuratorja sv. sinode in stopi še tega meseca v pokoj.
Moskva 19. oktobra Krngres odvetnikov je sprejel resolucijo, da se naj v Rusiji odpravi smrtna kazen
Berolin 19. oktobra Iz Petro grada se javlja, da knez Trubeckoj baje ni umrl naravne smrt*, marveč da so ga njegovi sovražniki zastrupili.
London 19. oktobra Blizu Cente so Mavri streljali na angleško torpedovko „Herwella. Krogle j
so zadele dimnik ter ni bil nihče ranjen. Angleška vlada bo zahtevala zadoščenje.
Najnovejše vesti so izostale, ker je pretrgana telef. zveza z Dunajem.
Bratje 1
Podpisani i.do; r ljubljanskega »S kola« Vas vab*, da sa udeležite v petek, dne 20 t. m. iirednega
občnega zbora.
Na  dnevuem reCu so:
1) V i i t v« v odbor name9to izsto-pivših odbornikov; 2) slučajnosti.
»N a s d a r!«
Odbor.
„SLOVENSKI NAROD"
se prodaja v posameznih izvodih po IO vin. v sledečih trafikah:
Ljubljana:
Bizjak I,   Vodmat, Bohoričeve
ulice št. 10. Blaznik L, Stari trg št. 12. Blaž M.i Dunajska cesta št 14. Doleno H., južni kolodvor. Elsner M., Kopitarjeve ulice 1. Fuchs H., Marije Terezije cesta,
nasproti Kolizeja. Hinner Alojzija, hotel „Union". Kališ A., Jurčičev trg št. 3. Kano A., sv. Petra cesta št 14. Kos L, Kolodvorske ulice št 26. Košir Julija, Hilšerjeve ulice št 12. Kristan Iv., Resljeva cesta 24. Kustrin A.f Breg št 6. Kušar J., sv. Petra cesta št 52. Mrzlikar A., Sodnijske ulice št 4 Pichlar L, Kongresni trg št. 3. Sever M., Gosposke ulice št. 12. Sušnik J., Rimska cesta št 18. Svatek J., Mestni trg št 25. Šešark F., Šelenburgove ulice št. 1. Tenente R., Gradaške ulice št 10. Velkovrh A.f Sv. Jakoba trg 8.
šiška:
Favai M., Spodaja Šiška pri kolodvoru.
Lavrenčič M.f trgovec v Šiški.
Gllnce pri Ljubljani:
Traun Janko, trgovec.
Kamnik:
Ažman Marija, trafika
Škofja Loka:
Žigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34.
Kranj;
Florian Kari, knjigotržec.
Radovljica:
Homan Oton, trgovec.
Zgoše, Begunje pri Lescah:
Jagodic Matija, posestnik, trgovec in gostilničar.
Lesce (v bufetu na kolodvoru): Legat Ivan, gostilničar in posestnik. Bled:
Pretnar Ivan, trgovec
Hrušica (Gorenjsko) :
Podpac Štefan.
Bohinjska Bistrica: Grobotek Mijo, trgovec.
Jesenice: Mesar J., posest in gostilničar. Sodrazica:
Moro Peter, trgovec Ribnioa:
Lovšin Ivan, trgovec.
Novo mesto: Kos Josip, knjigovez.
Boštanj pri Radni:
Dermelj   Alojzij,  posestnik in trafikant
Krško:
Stanzer Henrik, trgovec. Raka pri Krškem:
Varšek Ivan, trgovec.
Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc).
Logatec: Japel Makso, trgovec.
Črni vrh nad Idrijo:
Lampe Ivan, trgovec
Cerknica:
Kravanja   Anton,   trafikant in
trgovec; Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; VVerli Karolina, trafikantinja
Begunje pri Cirknici:
Stergulec Ivan, hišna št. 31.
Staritrg pri Ložu:
Bencina Ivan, posestnik, gostilničar in trgovec.
Postojna:
Marinšek Jakob, prodajalec
Št. Peter na Krasu:
Novak A., na kolodvoru juž. želez
Ilirska Bistrica:
Tomšič Roza, trgovka
Senožeče:
Zelen Ant., gostilničar in trafikant
Komen pri Nabrežini:
Lucija od Švara, trafika. Zidani most:
Peterman Mary, trafika na kolodvoru.
Celje:
Miklauc Marija, trafika v „Nare dne m domu*.
Maribor:
Krapek H., trgovec s papirjem.
Celovec. Sowa Josip, časopisni bir6.
Gorica:
Gabršek A., knjigotržnica. Kvebelj Peter, Kapucinska ul. 1 Leban Tereza, Corso G Verd: št. 21.
Rauniak Marija, trafika na ko lodvoru.
Sluga Marija, Via Corno št 22 Schwarz Josip, trafika, Šolska ulica št 2 (via scuole 2)
Trst:
Bevk M., Piazza Barriera vecchia (vogal ulice Bosco št. 1).
Lavrenčič Mihael, Piazza Ca-serma št. 1.
Majcen M., ulica Miramare št 1.
Stanič Št., ulica Molin piecolo št. 8.
Opatila: Tomašič Anton, trafikant. Pulj:
SchUtz Marija, trafika na postaji državnega kolodvora
Reka:
Časopisni biro „Globus11, via
Adamich št 2. Degan Peter, časopisni bir6 Potošnjak A, Via del Molo. Sikič Gjura), trgovec, via An-
drassv št 7.
Dunaj:
Hočevar Helena, trafikantinja, Vin. Alserstrasse št. 9.
Rogaški „Styria-vrelec"
zdravilna voda proti
želodčnim oteklinam in krču Zdmlftt Bright-ovim vnetjem obisti priporočena kataru v goltancu in jabolku kataru v želodcu in Črevesu
diatezi vodne kisline Izvrstii sladkorni griži
jrnilBž gaj! zaprtju bolečinam na jetrih.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 16. oktobra: Zoran Rakuž, paznikov gin, t meseca, Jenkove ulice 16, akutni Črevesni katar.
Dne 17. oktobra: Alojzij Baccio, delavec, 26 let, Radeckega cesta 11, Paralvsis cordis.
Dne 18. oktobra: Josip Kordin, hlapec, 42 let, Kolodvorske ulice 1?*, se je obesil. — Janez Fujan, delavec, 38 let, Radeckega ce-eta 11, Atrofia cerebri.
V deželni bolnici:
Dne 16. oktobra: Matija Milek, kajžarjev »in. 14 let, Tumor cerebri.
tforzna poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka1' v LJubljani.
Uradni kure* dun. borze 18. oktobra S 906.
S*3o*»?©ri papir11
(najeva renta , • -
srebrna renta.....
avstr. kronska renta
„   alata       „      • . ogrska kronska * „    zlata      „ . 0 posojilo dežele Kranjska . posojilo mesta SpSiet „ Zadar |i!, g bos.-her«. žel. pos. 1902 !•/. čečka. dež. banka k. .
t*i. pisma gai. d. hip. b.
4i;,
i1/,0 o
kom. pr.
o.
4« ,f f zast pisma Innerst. hr.
•V/t    >      -     •S™*« cen-dež. hr. ..... .
4' ,< i. pis. ogr. hip. ban. . 4Vt*/§ obL  ogr.  lokalnih ie-
leznit d. dr.....
4l / . obl. Češke ind. banka prior. Trst-PoreS lok. žel
prior. doL žel.....
a    jni. žel. kup. '/t V. . ' , avat pos. za žel. p. o. .
Sreeke.
3r«čke ad L 1860»/, .   .   . .
.     » »I««*.....
,     tiaaka ..... ,    aem. kred. I, amlsija .
ogr. hip. banka . srbska a trn. 100' -turške ......
šasiiika srečka .   - .
areditn« a ....
Lnorconks * Krakovgkt 9       . .
LjaKiansk« , Avgf. rud. križa   B    .   . . Ogr.    ,     *       3 ...
galeburškt .... Đanajske kos. ?
frekote?. Jiina železnica    .   , . Đr&ams železnica    .   . • iTstr.-ograke bančna delni*« dvstr. kreditna banka   . > Ogrska      „        B ... .\hn; o utenak« „ Preaogokcp v Mostu (Srhij Aipmske montac .... Praške žel. indr. dr  .   . . Rima-Murauy1   , . rrborliske prem. družba ovnu-, orožne tovr. družb« , f?t£k* eladkcma družbe
G. kr CttZir
SO franki .......
tO marka . . Bs-rerelgna £irkt .   . .
Laški oanfcsv«! . .
Babaji.....j
Deiarj! .
Denar
100-26 100-06 100*35 119-30
96 — 11435
60 99 100*60 100*— 100*50 100'— 100'— 100 60
1C6 — 100-60
100*— 100'—
100- — 100*76
99-90 99-60 318 —
101- 46
190*85 297 — I62fc0 301 — 802 — 264 60 102 — 146 26 S6 — 472-— 74-— 91— 65 — 63*— 34— 50'-74 — o3X —
Blago
10046
100 25 100-56 11950
9620 11456
101 -101 60 100— 101*60
100- 60 ICO 60
101 60
107—
101- 60
100 40 KO 85
101--iOl'76
I00- — 320 —
102 45
*92 85 299 — 164 50 311 — 311 50 272 50 110 — 147*5 X7 — 482 — 84— 98 60 70 50 55— 36— <*4 — 78 — 643 —
116-50 H6 50 677 50' 678-60 1643 -11663 — 6<5P0! 676'fcO 784-75! 785 75 247 25 247*75
675— 53540 t«749 — 547 — 296 - -679 — 165 60
11*36 19 17 23 51 *4-—
68U — 636 40 •«759 -648*— 29? — 583 — -58 —
11-40 IS 18 23 68 *4 08
117-62: 117-82 96 751 9&90 263 75 «475
Žitne cene v Budimpešti,
	Ona 18. oktobra 190h.	
	Termin.	
Pšenica	us oktober	.  . za 100 kg. K 16 26
Pšeuiea	B april 1906	.   „  100  .   m 16 78
	p oktober	.   „   100  ,   „13 38
&i	b april   . .	.   .   „   100  „   „ 1396
S«, p.-j	, maj 1906	.   100  ,   , 13 30
Ove«	„ oktober  . .	.   .  100 „   „ 13-46
	i9 april  .   . .	.   .   100   „   „   13 36
VSr<»Ssaiv.
10 vin. višje.
leteorologično poročilo
▼tttuA usd morjem 306*1.    Srednji »r»cui ;lak 78«-" m
—
O
Stanje baro-
opa^ ! metra vmm
Neb«
18. 9.
19. a
737 4
7. z). 739 5 r.Por. 7381
£*6 al. 8Vzhod
0 3 sr.Bvzhod 81 er &vzhod
jasno
del. jasno sk. oblač.
Sređcja ačaraitoja temperatTira - 3 3% no-m&i-a: 101». - Pada-vina v mm 00.
ŽELOD
kupuje po najvišji ceni   3379 1
^7"- Panliolzer
Predilne ulice itev. 2. Kupim malo rabljeno
Puch-kolo
a prostim tekom«
Prodajalci naj pošlje ponudbe oprav. »SIot Naroda". 3381—1
Stanovanje!
z 1 sobo in kuhinjo, pripravno za kako
prodajalno, se odda za november
na Ambroževem trg Step. 24.
Sprejme ee takoj
spreten sedlar
pri Tereziji Flander, Železniki,
Gorenjsko. 3374-1
Prostorna hiša
pripravna za vsako obrt, v Črnomlju Da Velikem trgu št. 50, se iz proste roke takoj ceno proda.
Natančni pogoji se izvedo pri lastniku ravno tam. 3376—1
lice ae apreten
3372
potovalen za vino
ki je dobro uveden na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. — Ponudbe z referencami in zahtevo plače naj se pošiljajo pod „M. 196" na naslov Haasenstein & Vogler, Dunaj I.
Dvorski trg št. 3
pod „Narodno kavarno11.
3370
= Ta teden razstavljeno: =
Kranjske, štajerske, koroške In tirolske
planine.
Izšla je knjiga
Kralj Matjaž.
Povest iz protestantskih časov na Kranjskem.
(Ponatis iz „Slov. Naroda".)
Lična brošura obseza 363 strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski punt na Vrhniki in okolici ter napad na samostan krutih menihov v Bistri.
Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin.
Dobi se edino pri
L. Schwentnerju, knjigarju
v Ljubljani, Prešernove ulice.
Dob v s ldo6a 3373 i
trgovina
na deželi v tovarniškem kraju blizu železnice se odda pod ugodnimi pogoji in proti primerni kavciji takoj v naje m.
Pismene ponudbe pod šifro MTrgo • vina" sprejema uprav. „Slov. Naroda".
Iščem dobrega
mošinlstu.
Prednost imajo oni, ki so Že bili v službi pri parnih žagah (pilah).
Ponudbe na naslov P. Mihelic, Glaiuta, pošta Dolenja vas pri Rib-nici- 3378-1
13^'^   Oitanovljwio leti »842. V# crk05lik/1rj4. 5lik4rj4 aj narisov in qrbov i**f bk/1t/1 eberlI
IVIRURNn Miklošičeva ceata It 6. ^ g^DLjnun, ,sriSl<e u|ice |L 6 _ em
- reie«on II. 154 - t^j
Yarui žeool
Za vsako rodovi no važno ilustrovano knjigo o premnogem blagoslovn z otroki razpošilja s prepisi vec tisocev zahvalnih  pisem  tajno aa^ \&o h ▼ avstr. znamkah/ gospa A. 14.ACPA Berolin S. W. 220 ■
Iiindenetraeee 50.
Vso noč
bo u nedeljo, dne 22. oktobra
v gostilni „pi?ej Seidelnovl^
v Spodnji Šiški 3371-1 Kolodvorska cesta štev. 150
na veselica.
Godba na lok.
Vstopnina prosta«
Za izvrstno pijačo ter mrzla in gorka jedila skrbi gostilničarka
Ivanka Keršič.
era qt» ere ere 'ptj nt a ■ora vjs etarw ■otj bt.8 e»5
■^i. u^u m*^m■   ■ m^mm^um^^mm^^am^*mm^^m je^jn-«
K _ __- K
knjigotržec
v Ljubljani, Prešernove ulice št. 3.
Naznanjam, da sem prevzel od ,Narodne Tiskarne11 v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve brane spise, potem letnike in posamezne številke „Irjubljanslcega Zvona in vse one knjige, katere so izšle v aložbi „Narodne Tiskarne". —
Te knjige so:
Josipa Jurčiča, sbranl spisi, zvezek I. do XI., broširan a 60 kr , elegantno ve-sao a 1 gld.
Posamezne Številke „Iajubljanskega Zvona" po 40 kr.
Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonit, vezan a 3 gld.
Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr.
Zamikov t zbrani a p 1*1. I. zvezek, oroširan a 50 kr.
,4000". Povest, v Carigrad,
biofi.
Dr. Nevesekdo:
bros. a 50 kr. A. Aškerc: Izlet
a 2ii kr.
Tnrgenjev: Otol ln sinovi. Roman,
broširan a 50 kr. — Štiri novele, brofi. a 20 kr. Benes-Tf ebizsky:   Blodne dnie.
Roman, broširan a 70 kr.
Lefebvre: Pariš v Ameriki, broširan a 50 kr.
Stat n o m m is umbra: Časnikarstvo in naši časniki, broširano a 40 kr
Jeli nek: Ukrajinske done, Povest,
broširana k 15 kr. H a 1 ć v y: Dnevnik, broširan a 15 kr.
— Razne pripovedke, broširane a 40 kr.
— Dve povesti, brofi. k 25 kr. Theuriet:   TJndlna.   Povest,  brofi. k
20 kr
A.  Trstenjak:   Slovensko gleda
llide, broširan izvod k 1 gld. Jurčič: Listki, broš. k 15 kr.
— Oregor616evim kritikom, brofi. k 30 kr.
Avstrijski patrijot: lvFartelwesen der Slaven", broširano k 50 kr.
Po znižani ceni priporočam: Pran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej
60 kr., Hedaj samo 30 kr.
gjST Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače ln tuje časnike ter knjige. Tgj
ur
se išče za trgovino z mešanim blagom na deželi. Biti mora dobro izurjena v v prodaji manufakturnega blaga. Oziralo se bo le na prodajalke z večletno prakso in dobrimi spričevali.
Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda4*. 3349 2
Proda se iz proste roke ali pa se odda v najem
Sobna oprava
steklene omare in steklena stena se
iz proste roke prodajo v Židovski ulici št. 1 v Ljubljani. — Izve se pri gosp. Raunicbarju, čevljarja, ravnotam.
_8368—8
Proda se nova
v Rožni dolini st. 170 pri Ljub ljani. V hiši se nahaja prodajalni ca, 3 sobe, 2 kuhinji, klet, pralnica in nekoliko vrta. 3363—2
Prilika za
Stavbnim mojstrom, gospodarjem, občinam itd. se nudi prilika za nakup delavskih barak, voz, konj, briz-galen, elektr. motorja s pritikli-nami za rasvetljavo, telefonskih aparatov in mnogo drugega. Vprašanja na pisarno stavbnega podjetništva v Boh. Beli. 333^-2
Proda se lepa
enonadstropna hiša
obstoječa iz štirih večjih sob ter v pri tličju z že nad 35 let vpeljano trgovino in skladiščem. Nad hišo je lep vinograd z vrtom. Odda se takoj. Cena 14.000 kron. Natančnejše se poizve pri Heleni Dolinar, Radeče pri Zidanem mostu (Dolenjsko.) 3?85-3
Preda so
lepo posestvo
na lepem zdravem kraju na Spod« Štajerskem, obstoječe iz lepe hiša za stanovanje, gospodarskega poslopja in velikega sadnega in zelen jad ue^a vrta. Kupi se jako ugodno.
Vprašanja sprejema uprav. „Slov. Naroda". 3205-6
w Rožni dolini štev. 154 za
6000 kroc.
Izplača se samo 2800 kron, drugo ostane vknjiženo. 3352—2
Lepo Sije
s štirimi sobami in pritiklinami se odda s  1. novembrom 3253—5
v VVolfovih ulicah št. 12.
Poizve se ravnotam.
Službo pristavnika
(majerja) dobi v ljubljanski okolici takoj zanesljiva in vešča oseba, samec ali oženjen, pod dobrimi pogoji. Tisti, ki se razumejo na lesno trgovino, imajo prednost.
KJe> — pove upravništvo „Slov. Naroda". 33^3—2
V Radečah na Dolenjskem se proda
(gostilna) s hlevom, vrtom, vinogradom in njivo.
Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda". 3354-2
Zasebna pritlično
nova stavba
v sredi mesta v vrtu se odda v najem ali proda. Zelo pripravna za napravo mlekarne ali za kako drugo obrt. Cena ne bo pre irana.
Več   pove   upravništvo „Slov. Naroda". 3293-3
St. 1834.
o326-3
Razpis.
Pri mestni občini idrijski se razpisuje mesto
knjigovodskega praktikanta
z let. i ni adjutom 960 kron.
Prosilci za to mesto, ki je po enoletnem zadovoljivem službovanju stalno, imajo doprinesti dokazilo o uspešno dovršeni nižji gimnaziji ali pa nižji realki. Prednost pa imajo prosilci, ki so dovršili višjo gimnazijo ali višjo realko z zrelostnim izpitom, ali pa kako javno trirazredno višjo trgovsko šolo z dobrim uspehom.
Prošnje je vloži ti Jd o dne 25. vinotoka 1905.
Mestno županstvo Idriji
dne 13. vinotoka 1905.
Ces. Ki. avstnjsKe    |gj    državne železnice.
C kr. ravnatelj stro dri. železnice v Beljaka.
Veljaven od dne 1. oktobra J 906. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE ju*, kol PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 24 m pmaoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali Glodnitz, Pranzensfeste, Inomoat, Mocakovo. Ljubno, cea Selithal v Auo&ec, Solnograd, čes Klein-Reiiiiiig v Stevr, v Lino, na Dunaj   via Amstetfen.
— Ob 7. uri 6 u ajutrpj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Maraa, Maaterndorf Franaensfesta, Ljubno, Dunaj, tem Selatha v Solnograd, Inomo&t, cez Klein-Reifling v Stever v Line, Bndejevice, Pisen, Marijine vare. Htb, Francovc vare, Prago, Lipsko. cea Amatetten ua Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osoba vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec. Mali Glodnitz, Ljubno, SelstbaJ, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, Inomoat, Bregeac Curich, \ -ne v a, Pariz, čez Ancstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 68 m popoldne o&obni vlak * Trbia, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, ces Klein Reifling v Stevr* Line, BudeJ'-vice, Plzen, Marijina vare Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (v Prago direktni vos I. in 11. razr.) Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. ari ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzenafeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz I in D razreda). - PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob t, uri 17* m zjutraj osebni vlak v Novo  mesto, Stražo, Toplice,   Kočevja,  ob 1 ari 6  m pop istotako.
— Ob 7. uri 8 no zvečer -« Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO jul. ko!. PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. oh 23 m zjutraj osobni vlak s Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Monakovo-Trst direkt. vos L, n. raz.). Inomost, Franzensfeste bolnograd. Lino, Stejr, lil. Anssee, Ljubno, Celovec Mali Glodnitz, Beljak. Ob 7. ari 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža.
— Ob 11. ari 10 m dopoldne osobni vlas a Dnnnja čez Amstetten. Lipsko, Prago (iz Prage direktni vos I. in II. razreda), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijne vara. Pisen, Bndejevice, Lino, Stevr, Panv Ženeva, Curih, Bregena, Inomost, Zeli ob Jezeru, Bad-Gastein, Solnograd, Ljubno, Celovec, Šmobor Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni vlak s Dunaja, Ljubna, Selztbala, Beljaka Celovca, Malega Glddnitza, Monakovega, Inomosta, FranzoDifesta, Poatabia. — Ob 8. ari 06 a svečar osobni vlaž s Dunaja, Ljub na, Beljaka, Maraua, Malega Glddnica, Celovca, Po n tabla, čez So lz t hal od Inomosta in Solnograda, čez Kleiu-Reifliig iz Stevra Lil ca, Badejevic, Plsns, Marijinih varov, Heba, Francovvih varov, Prati, Lipakega. — PBOGA li NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. ari 44 m zjutraj osobni vlak is Novega mesta ix Kočevja, ob S. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8 uri 36 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlak* Ob 7, ur 28 m zjutraj, ob 1. uri 6 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah m praznikih in le v oktobru. — PRI* HOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6, uri 4» m ajatraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob c. uri 10 m zvečer Ob 9. uri 66 m ponoči sam > ob nedeljah 'n praznikih in le v oktobra. — Srednjeevrapaki čas le aa S min. pred krajevnim časom v Ljubil   i 9079
„Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnica w CELOVCU.
Kupuj« In prodsvl*
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritot, komunalnih obligacij, areCk, delnic, varat, novcev
In davia.
Promes« Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000—  Rezervni zaklad K 200.000 —
2mm\m m ******* taja srtsajat H tiiasiiUi sžafcH
iszrebane vrednostne  papirje in    Zat-vauroJ« »r«dlc«> proti vnovenje aapalo kupone. srarznl Isifru.loi.
Vinkuluj« in cUTinkuluja -vojaške tanitninske kavcijo.
Podružnica vSPLJETU.
Denarne  vlozre iprejems
v tekočem računu ali na vlo2ne knjižice proti agodnim obrestun.  Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.        8 —121
Promet e čeki in nakaznioaml.
/
RX
Trgovski pomočnik
ki lahko   takoj   vstopi,   se sprejme v trgovino z mešanim blagom 3362 2
J. BOECIO v Brežicah.
Za trgovino z mešanim blagom na deželi se išče
blagajničarka
V prodaji mešanega blaga izurjene imajo prednost.
Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 3350-a
Restavracija ,Pri levu'
Marije Terezije cesta št. 16.
Od 14. t."m. naprej vsako.soboto in nedeljo sveže, doma izdelane
riževe, jetrne, krvave in
mesene        3310 3
klobase.
Toči se tudi pristni rizling, zelenika, cviček, sladki mošt ter različna druga izvrstna vina, kakor tudi več vrst^vin v buteljkah.
Z odličnim spoštovanjem se priporoča
A9a;zćj Kos, restavrater.
PRIZNANO NAJBOLJŠE OLJNATE BARVE.
kuni »C
N
N/UF1NEJ5E MRVE ZA UMETNIKE
DUA. SCHOEMrELBA A HO. V DOSSELDORfU
HNE OUH/ITC B/IRYE ZA
5TUDIJE   DB* SCHOEhFELOrl * KO. V DflSSELDORfU
***** » Viti.) - mečm-fl,
APARATE, BflRVE U1 predloge Zfl
ŽQflLNO SLIKANJE
i., ■■■ms«    veliko izbiro
SLIKARSKI VAFIK
"tf&gSž LESENIH IZDELKOV
rOTKEBŠtlNC    Zfl VŽIGflrOE IN POSUKflMJC »vnji
DRfITd EDERL
TOVARNA OLJNATIH BARV, LAKOV IN FIRMflEV
MIKLOŠIČEVA CESTA 6 UUBUdN/1.
ĆOPIĆL — BRONCE. — KARBOLINEJ. — LIM.
Komptefno,"povsem'novo I
(pešpolka Belgijcev) proda
A. VEČAJ, Veliki Stradon št. 9 v Ljubljani. 3342-2
Pristni dobri
brinjevec
se dobi pri 3019-7
l.SEBENIKUvSp.Šiški.
Razglas.
Izvršuje sklep občinskega zastopa žu panije Komen od dne 4. oktobra 1905 št. 2101 se razpisuje službo
organista
pri farni cerkvi sv. Jurja in pri podružnicah. Plača po dogovoru in zmožnosti Kazen te službe dobi zmožen orgacist sčasoma tudi kak postranski zaslužek. Službo se lahko takoj nastopi. Ponudbe na podpisano županstvo, koje daje tudi vsa potrebna pojasnila.
Županstvo občine Komen,
dne 13. oktobra 1905.
J. Švara, župan.
3325—3
5 kron in već zaslužka na dan!
7^*7 Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših strojih. —
11 lf S    Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba zDati ni-
česar. — Oddaljenost ne škodi nič in blago prodamo mi. Družba pletilnih strojev za domače delavce 2883-17 THG8.  H. WHITTICK Ac Oo. vr p.-aga, Petrske namesti 7 156. Trst Viaa Campanile 13 156.
Kolodvorski restaurant.
Jutri, v petek, kakor vsak bodoči petek
predobro znani
Obenem priporočam nastopna vina, ki jih bom tcčil cd danes naprej: rulandec. silvanec, muškatelec, pekrčan (iz grof Meranovih kleti), grincinško, retzersko, završko, bizeljsko in istrijansko yino (iz Brionskih otokov) in sloviti Oolaričev cviček.
Na razpolego je vedno sveže Reininghausovo marčno pivo in plzenjski prazdroj.
Z odličnim spoštovanjem se priporoča 3202—2 J« SCHREY, restavrater.
Učenec
iz boljše hiše, ki ima veselje do manufakturne ali delikatesne trgovine,
išče primernega mesta.
Ponudbe sprejema upravništvo „Slov. Naroda* pod ,,N. C. IOO". 3351—1
Avtomatske pasti na veliko
za podgane gld. 2*-, za miši gld. i 20, ujamejo brez nadzorovanja do 40 kom. v eni noči, ne puste duha in se same nastavijo. Past za Sćarke „Eelipse" ujame na tisoče Ščurkov v eni noči; velja gld. I-20. Povsod najboljši uspehi. Pošilja proti povzetju «1. J**hiiller, Dunaj II. Hurzbauercaitiie a. Nebroj priznalnih pisem 2536-5J0
Pariška svetovna razstava 1900.
Ustanovljeno 1862
Najstarejša tvornica
vi ■
Telefon 584.
■ ■ v- V
peci m opjisc
I
RUDOLF GEBURTH, Dunaj
VII. Kaiserstrasse 71. na voglu Burggasse.
2773-13
DlJD0CTEUR riEBRE
Specialni katalogi gratis in franko.
Zaloga ognjišč, štedilnikov in strojnih ognjišč
za vsako porabo.
Vse vrste peči tudi e trajnim gorenjem.
Prepričajte se!
00
Najboljši in najnovejših vrst gepeljni in motori za bencin, mlatilnice in slamorez ice, trombe, cevi, fclinje in žage dobite v skladišču
Fran Zemana u Ljubljani, Poljanska cesta štev. 24.
V zapuščino pokojnega dekana gospoda Josipa Žičkarja na Vidmu spadajoče zemljišče vlož. štev. 97 kat. obč. Stara vas pri Vidmu, obstoječe iz 2 parcel travnika in 2 parcel gozda v skupni izmeri 3 ha 43 a 1 m2 in v cenilni vrednosti 3000 K — potem zemljišče vlož. štev. 296 kat. obč. Stari grad obstoječe iz 1 parcele gozda v izmeri 1 ha 88 a 61 m3 in v cenilni vrednosti 700 K — ter vse premičnine obstoječe iz živine, vozov, poljedelskega orodja, 3 svinjakov, koruznjaka, čebeljnaka, krme slame, Žita, vina, vinske posode, hišne oprave in dr. se bodo razprodajale po prostovoljni javni dražbi
dno 25, oktobra 1905
in Če treba, prihodnje dni, vselej od 10. ure dopoldne naprej v župnišču na Vidmu.
DraŽbeni pogoji se bodo naznanili pri prodaji. V Brežicah, dne 18. oktobra 1905.
C. kr. notar kot sodni komisar: 3 80 Or. Fran Horvat.
Anton Šare
i na Sv. Petra cesti št 8
Zaloga ces. £§S kr. tvornice
Svetovncslavna ustna voda.
Dobiva se povsod.     1445 — 43
tal)
03
m S)
53
za platneno, namizno  in  daraastno blago
Norbert Langer & sinovi ■ na  Moravskom ■
platno vseh Širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, sifon, širting, kreton, batist itd. itd.
Ravnokar izšlo:
Ravnokar izšlo
r
i
k Švicarske vezenine,
Specialna trgovina za opreme nevest. I
Moško, žensko, otroško in: perilo  za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje.
Opreme za neveste od K 350 - naprej.
Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled.
Z odličnim spoštovanjem
Anton Šare
Sv. Petra cesta št. 8
v Ljubljani.   221*-15
lifii-staisli ročni tartja t
spisal Anton Janežič. Četrta predelana in pomnožena izdaja.
Predelal Anton Bartel.
1905. 2392-5
Cena: broš. K 6-, u polusnje vezani Knjigi K TZO.
Dobiva se
v Ig. pl. Rleinmayr i M. Bambergoui ftnjigarnl
tt l_i3"u."bl3a,rLi. =====
I
NOVO!
Ivan Cankar:
GOSPA JUDIT.
To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zanimalo tem bolj, ker nekako že v povesti sami, 6e bolj pa v predgovoru Cankar reagira na znano kritiko o svojem dela ,,HiSa Marije Pomočnice'1 in brani »voje umetniško stališče. Izza PreSernove „Nove pisanje" ni bila pozneje več napisana nobena boljSa in ostrejSa satira. Da se je pokazal Cankar iznova tudi mojstra v slogu in jeziku, ni treba poudarjati. Knjiga je izfila v elegantni opremi, z izvirno risbo na naslovnem ustu. 23—117
Cena: brofi. S K; po poŠti 2 K 10 v.; eleg. vez. 3 K 20 v.; po poŠti 3 K 30 v.
Založnlitvc
£• Schmntner
v Ljubljani
Prešernove ulloe It. 3.
Zaloga koles
486 46 in motorjev
iz znane tovarne J. Puch v Gradcu. Z  «1% e I rt n I m JuiiiMi* oni.
FRANC ČUDEN
urar in trgovec v Ljubljani
Prešernove ulice, nasproti franč. samostana Filialka: Mestni trg, nasproti rotovia.
Drugih vrst kolesa od K120 — dalje.
===== Z enoletnim jamstvom. =====
Velika zalaga šivalnih strajev.
Oenovnlkl  zastonj  In   poštnine prosto.
Imiiajatirlj Id odgovorni vodnik; Dr. I?id Tavisr.
I Milim ki tiak »Mfaodoe Itakarat".
2939