Poštnina plačana v gotovini	'm a *•
Abb postale I gruppo - Cdia 40 lir
Leto XXI. St. 77 (6055)
TRST, četrtek 1. aprila 1965
Poročilo zunanjega ministra v zunanjepolitičnem odboru poslanske zbornice
Fanfari je ponovil nejasno stališče do ameriške napadalne politike v Vietnamu
Poudaril je dobre gospodarske, kulturne in politične odnose z Jugoslavijo in dodal nejasno izjavo o nekakšni «spremembi dejanskih in pravnih stanj» - Izčrpen pregled odnosov z
ostalini svetom - Lombardi in Alicata zahtevata pojasnila
RIM, 31. — Na današnji seji zunanjepolitičnega odbora poslanske zbornice je zunanji minister Fanfani podal obširno a-nalizo dejavnosti in organizacije zunanjega ministrstva in odnosov Italije s svetom.
Ko je govoril o političnih odnosih Italije z ostalim svetom, se je Fanfani v zvezi z Vietnamom skliceval na svoje izjave in na izjave podtajnika Lupisa, ko sta v glavnem ponovila, kar je 13. in 28. marca izjavil v zbornici in v senatu predsednik vlade.
Dodal je, da so po diplomatski poti sporočili prijateljskim državam stališče, ki ga je zavzela vlada v parlamentu. Italijanskemu predstavniku v Saj gonu so dali navodila, da nadaljuje svojo akcijo v skladu s politiko, ki jo je določila vlada in odobril parlament. Ameriškemu poslaniku so obrazložili smisel parlamentarne debate ter apelirali na ZDA, naj tičejo možnosti učinkovitih pogajanj. V NATO je podtajnik Lupiš danes obrazložil italijansko stališče «razumevanja», kakor je izjavil Moro, za stališče ZDA in • zaskrbljenosti«, da se ohrani •ravnotežje, ki naj zagotovi mir na svetu«, toda tudi »zaskrbljenosti« zaradi nevarnosti razširitve vojne.
Omenil je, da stalno zaostrovanje vojne v Vietnamu šibi dvogovor med vzhodom in zahodom, čeprav ni bil ta popolnoma prekinjen. Ce se temu doda kriza v OZN, prekinitev razgovorov o razorožitvi, nedavno arabsko-nemški spor, «so zadostni elementi, ki ob-razložujejo, zakaj je ta dvogovor ošibel in ne kaže, da se obnovi«.
Vendar pa ta dvogovor želijo vsi, ki verjamejo, da različne ideologije in sistemi ne smejo biti vzrok za oborožen spopad.
Zatem je minister dejal, da Je Italija dokazala, da verjame v koristnost tega dialoga, «čeprav v pogojih varnosti«, in da se še dalje zavzema, da bi se nadaljeval. V skladu s tem. je Italija oktobra sprejela na znanje izjave novih sovjetskih voditeljev, da se bo nadaljevala politika Hruščova b nadaljevanju stikov. V OZN se trudi, da bi se ugladil spor v zvezi s sedanjo krizo, prejšnji teden je predlagala Sovjetski zvezi in ZDA obnovitev ženevskih pogajanj o razorožitvi. Za Srednji vzhod pa Je Italija posredovala pri Arabcih in Nemcih.
Kar se tiče Italije posebej, je Fanfani dejal, da je Italija imela stike s številnimi vzhodnimi državami. «Dobri gospodarski, kulturni in politični odnosi med Italijo in -Jugoslavijo, je dodal Fanfani, so zgled tega konstruktivnega dvogovora med vzhodom in zahodom. Njih namen je tudi uresničiti dobro sosedstvo ne glede na politični sistem v eni in drugi državi «in ne da bi italijanska vlada pripravljena spremeniti ali dopustiti spremembo dejanskih in pravnih stanj, ki jih diplomatski teksti in italijansko mnenje, ki je upravičeno občutljivo, ne dopuščajo menjati«.
Zatem je Fanfani omenil izboljšanje odnosov med Italijo in (5SSR in nedavni sporazum o tehničnem sodelovanju s to državo. Prav tako so podpisali kulturni sporazum s Poljsko, z Romunijo, pa sporazum
0	tehničnem sodelovanju. S Sovjetsko zvezo so se sporazumeli o uvedbi prve letalske proge med Rimom in Moskvo, ki jo bodo odprli aprila. Zatem Je Fanfani trdil, da je prav ustanovitev atlantskega zavezništva z ustvaritvijo pogojev za obrambo omogočilo velikim zahodnim državam navezavo stikov z vzhodnimi državami «brez prevelike bojazni za svojo varnost«.
Minister je dalje dejal, da spričo dosedanje omejene učinkovitosti razgovorov med vzhodom in zahodom in spričo nastalih težav, «se ne sme ošibeti sedanja varnost«. Zatem je Fanfani na dolgo govoril o zahodnoevropski enotnosti.
V	začetku je Fanfani govoril najprej o kulturnem, tehničnem in znanstvenem sodelovanju z raznimi državami in naštel s tem v zve. zi številne podatke. Predlagal je komisiji, naj posveti posebno sejo, na kateri bi poročal podtajnik za kulturne odnose Zagari, nakar bi proučili akcijo s tem v zvezi.
Govoril je zatem o izseljevalni politiki, zatem pa o trgovini s tujino. Dejal je, da je lansko leto trgovina z zahodno Evropo predstavljala 61 odstotkov celotne vrednosti italijanske zunanje trgovine. Italijanska trgovinska bilanco z vsemi državami zahodne Evrope je izkazala lani 145 milijard aktiva. Glede ameriškega kontinenta pa so gospodarski odnosi temeljito različni, začenši od Kanade do Južne Amerike. S Kanado in z ZDA so ti odnosi zadovoljivi. Z vsemi državami na jugu pa so ti odnosi vedno težavnejši. Tu se vedno veča primanjkljaj italijanske plačilne bilance.
Glede Japonske Je dejal, da Italija ifl mogla liberalizirati nekaterih proizvodov, zaradi česar se je zmanjšal italijanski uvoz iz te države.
S socialističnimi državami je trgovina dosegla lani skupno vrednost 544 milijard lir, t. j. osem odstotkov celotne italijanske zunanje trgovine. Perspektive so ugodne in se bodo lahko še izboljšale. Glede Kitajske je Fanfani omenil, da so nedavno odprli v Pekingu urad zavoda za zunanjo trgovino in v Rimu podoben kitajski urad.
V	arabsicih državah je kljub neugodnemu gospodarskemu položaju italijanska industrija bila stalno navzoča in se Je precej uve-
1	javila.
V trgovini s črnsko Afriko je minister poudaril, da se ta ugodno razvija. Dalje je govoril o raznih programih za gospodarsko sodelovanje v nerazvitih državah ter z državami Sredozemlja in Latinske Amerike. Govoril je tudi o razvoju zahodnoevropske gospodarske skupnosti in prešel nato k političnim Odnosom Italije z ostalimi državami sveta kakor omenjeno v začetku.
Sledila je diskusija. Prvi je govoril liberalec Gaetano Martino. Govoril je predvsem o bližnjem sestanku zahodnoevropskih zunanjih ministrov, ki bo 8. aprila v Bruslju. Riccardo Lombardi pa je postavil zunanjemu ministru štiri vprašanja, in sicer: 1. Kakšna mesta imajo italijanski predstavniki v evropskem parlamentu in kdo so ti predstavniki. 2. Ali namerava Italia stalno nasprotovati sprejemu Španije v skupno tržišče in tu-
di njeni pridružitvi k evropski skupnosti. 3. Ali namerava vlada predložiti parlamentu med debato o proračunu svojo doktrino če jo ima, o reviziji atlantskega pakta, katerega veljavnost bo zapadla čez štiri leta. 4. Ali je vlada mnenja, da izjave o Vietnamu, ki jih je odobril parlament, onemogočajo bolj energično akcijo pritiska za mirno rešitev spora. Dodal je, da je pravi razlog, ki danes ovira mirno rešitev, ameriška zahteva, da podreja začetek pogajanj prenehanju severnovietnamske pomoči, kar je nemogoče. Ali se italijanska vlada strinja s to ameriško tezo? V pritrdilnem primeru bi pritisk italijanske vlade, ki ga je treba s človeškega vidika pohvaliti, bil brez učinka.
V imenu KPI je Alicata izjavil, da je italijansko stališče glede Vietnama «dvoumno in nejasno«. Izjave zunanjega ministra dajejo povsem splošen značaj zatrjevani volji, da se prispeva k obnovitvi in razvoju dogovora med vzhodom in zahodom. Ta dvogovor, je dejal A-licata, se ne more učinkovito ob-
noviti, če se ne bo zahod potrudil, i vzoč je bil tudi italijanski posla-da ((kritično razmisli« o narodno- nik v Londonu Guidotti. Govorila
osvobodilnem gibanju narodov Azije in Afrike.
Pieraccini zaključil obisk v Londonu
LONDON, 31 — Italijanski minister za proračun Pieraccini je danes zaključil svoj tridnevni obisk v Londonu, kjer je bil gost državnega ministra za gospodarske za deve Browna. Med svojim bivanjem v Londonu je imel številne razgovore s finančnimi in gospodarskimi ministri ter z izvedenci gospodarskega programiranja.
Izmenjali so sl med drugim Informacije o stališčih glede sedanjega gospodarskega položaja v obeh državah. Sklenili so nadaljevati stike v zvezi z gospodarskim programiranjem
Danes je Pieraccinija sprejel predsednik vlade Wilson, ki se je razgovarjal z njim 35 minut. Na-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiin,,,,,!
PO ATENTATU Nfl AMERIŠKO POSLANIŠTVO V SflJGONU
Novi napadi ameriških letal na Severni Vietnam
Sestreljeni trije ameriški Helikopterji - Sestreljena ameriška letala nad kitajskim ozemljem
SAJGON, 31. — Ameriška letala so skupno z manjšim številom južnovietnamskih letal drugi dan zaporedoma bombardirala radarske in obrambne naprave Severnega Vietnama. Poveljnik ameriških letalskih sil je sporočil, da so bombardirali dve radarski napravi na otokih v južnem Kitajskem morju in
drugi dve napravi na kopnem. Pri napadu je sodelovalo sto letal. Kakor poroča agencija Nova Kitajska, je bilo sestreljenih 12 ameriških letal. Od avgusta do sedaj je bilo sestreljenih približno sto ameriških letal.
Okoli sto ameriških letal je bombardiralo danes tudi nekatera osvobojena področja v Južnem Vietnamu, približno 80 kilometrov severnovzhodno od Sajgona. Na drugi strani pa so čete Vietkonga sestrelile več ameriških helikopterjev, ki so prevažali čete na fronto v bližini Dananga. Pri tej akciji je sodelovalo 2Q helikopterjev, ki so bili skoraj vsi zadeti.
Sevemovietnamska vlada je protestirala pri mednarodni komi-
siji za Vietnam zaradi včerajšnjega napada ameriških letal. Protest ponavlja zahtevo za umik a-merišfcih čet iz Južnega Vietnama.
V zvezi z včerajšnjim atentatom na ameriško poslaništvo v Sajgonu so oblasti organizirale demonstracijo več sto ljudi pred občinsko palačo v Sajgonu.
Glasilo severnovietnamske komunistične stranke opozarja ZDA, da bodo ZDA zelo drago plačale vsako dejanje represalije v zvezi z včerajšnjim atentatom. Glasilo sovjetske komunistične mladine ((Komsomolskaja pravda« piše, da morajo Američani pripisati sebi krivdo za atentat.
Poveljnik ameriškega sedmega brodovja admiral Blackburn je na tiskovni konferenci izjavil, da predstavljata ameriška in kitajska
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiniiiiitiiiKiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiaiiBiiiiiiiiiMiiiiiiiviiiiiiiiiiaiiittiasuiaiiimtinii
Sestanek štirih o šoli se bo nadaljeval danes
Seja odbora za reformo železniške uprave Razprava o kmetijstvu v senatu in zbornici 23. maja volitve v Dolini Aosta - Seja vodstva KPI
RIM, 31. — Nocoj je bil v palači Chigi sestanek predstavnikov štirih vladnih strank pod predsedstvom Mora v zvezi s šolo. Sestanek se je zaključil ob 20.30 in se bo nadaljeval jutri popoldne. Uradno sporočilo pravi, da so govorili o načrtu za razvoj in o zakonih za reformo šole Seje se nista mogla udeležiti podpredsednik vlade Nenni in minister Pieraccini, ker sta zadržana, ki pa se bosta udeležila jutrišnje seje.
Po seji je demokristjanski predstavnik Ermini izjavil, da so načeli vprašanje šole 'na splošno. Zlasti pa so govorili o otroških vrtcih in o učiteljiščih. Diskusija pa se je vrtela okoli splošnega okvira reforme.
Nocoj se je v palači Chigi sestal pod predsedstvom Nenni ja odbor za reformo železniške uprave. Odbor je zaključil svoje delo in predsednik bo v najkrajšem času predložil končno sporočilo, ki ga bo nato predložil vladi.
V senatu se je danes nadaljevala debata o pooblastilu vladi, da ustanovi ustanove za razvoj kmetijstva. V poslanski zbornici pa se je nadaljevala razprava o zakon, skem dekretu, ki se tiče določb o obdelovalni lastnini.
Na današnji seji komisije za in-dustrijo v poslanski zbornici je predsednik Giolitti sporočil, da se bodo aprila in maja člani komisije sestali s predsedniki državnih ustanov in s predsednikom j Confin-dustrie.
Danes se je v Rimu nadaljevalo delo vodstva KPI. Uradno sporočilo pravi, da je vodstvo široko proučilo politični položaj in organizacijske probleme, zlasti pa je posvetilo pozornost pridobivanja članov.
Socialistična parlamentarna skupina je zaključila danes volitve za predsednika in za obnovitev vodstva. Dosedanji predsednik Ferri je bil soglasno ponovno izvoljen. Novo vodstvo se bo verjetno sestalo jutri zjutraj, da imenuje podpredsednika in tajnika.
Predsednik republike Saragat je sprejel danes na Kvirinalu zunanjega ministra Fanfanija. Saragat se je danes udeležil na Kapitolu proslav 7. stoletnice Dantejevega rojstva. Ob tej priložnosti je imel daljši govor.
Predsednik deželnega odbora Doline Aoste Caveri je podpisal dekret, ki določa volitve v tej deželi za 23. maja.
SZ predlaga sejo odbora za razorožitev
NEW YORK, 31. — Sovjetski delegat Fedorenko je pozval glavnega tajnika OZN U Tanta in sedanjega predsednika Varnostnega sveta, naj se skličeta v prvi polovici aprila plenarni odbor za razorožitev, ki ga sestavljajo predstavniki 114 držav. Fedorenko je v izjavi tisku poudaril, da je treba razorožltve-no vprašanje proučiti na plenumu še pred obnovitvijo dela odbora ‘osemnajsterice v Ženevi.
Spopad ž nacisti na Dunaju
DUNAJ, 31. — Med demonstracijo proti nacističnemu profesorju Borodajketviczu pred hotelom Sacher so se spopadli pripadniki avstrijskega odporniškega gibanja z zagovorniki nacističnega profesorja. Pri spopadu je bil hudo ranjen 67-letni moški. Sprevod antinaci-stičnih demonstrantov je štel več tisoč ljudi. Z druge strani pa so prišli naproti nacistični študentje, ki so skušali motiti sprevod. Pozneje so se demonstranti zbrali pred prosvetnim ministrstvom in zahtevali odstavitev nacističnega profesorja. Nato so odšli še pred palačo parlamenta. Tu Je prišlo do novega spopada z nacisti, pri čemer je bilo nekaj ranjenih.
vojna mornarica »nevarno grožnjo na področju Pacifika«. Pripomnil pa je, da so ZDA »budne, toda niso zaradi tega preveč zaskrbljene«. Admiral je dejal, da je sovjetska mornarica na Dahnem vzhodu zelo močna in da jo sestavljajo številne podmornice (od katerih so nekatere na atomski pogon), križarke, torpedni lovci in letala. Kitajska mornarica pa je sestavljena iz številnih enot, med katerimi je veliko število podmornic, ki so deloma sovjetskega izvora.
Agencija Nova Kitajska javlja, da so nad kitajskim ozemljem sestrelili ameriško izvidniško letalo brez pilota, ki je letelo zelo visoko. Letalo je letelo nad južno Kitajsko v vohunske namene. A-gencija poroča, da gre že za drugo letalo istega tipa brez pilota, ki so ga v zadnjih treh mesecih sestrelili nad Kitajsko. Poleg tega so letos sestrelili eno letalo «U-2» in eno izvidniško letalo ameriškega izvora, ki pa so jtl vodili for-moški piloti.
Erhard
po svoje tolmači stališče Francije
DUESSELDORF, 31. — Kancler Erhard je na kongresu demokrist-janske stranke izjavil, da je de Gaulle obljubil, da se bo udeležil julija konference predsednikov vlad držav skupnega tržišča. Dejal je, da je de Gaulle to obljubil zahod-nonemškemu poslaniku v Parizu. Pred to konferenco pa bo pripravljalni sestanek zunanjih ministrov. Erhard je dejal, da se de Gaulle strinja z njegovim mnenjem, da je treba obnoviti pogajanja o politični enotnosti Evrope.
V	zaključnem govoru na kongresu. je Erhard dejal, da se je treba rešiti imobilizma v zunanji politiki, zlasti kar se tiče evropske integracije. Pozval je Francijo, naj nadaljuje po poti tesnega prijateljskega sodelovanja. Zatem je Erhard dejal, da je reforma NATO nujna, ker ((današnja strategija ni več v skladu z načrti v letih 50.» Izrekel se je za ohranitev najtesnejših vezi z ZDA v atlantskem zavezništvu.
Erhard je očital zahodnim industrijskim državam, da so z dolgoročnimi krediti vzhodnoevropskim državam prispevale ne samo k njihovi gospodarski okrepitvi, temveč tudi k okrepitvi ((političnih sil komunizma«.
Govoril je zatem o notranji politiki in o programu demokrist-janske stranke s tem v zvezi.
V	Parizu niso še uradno potrdili, kar je izjavih Erhard. V pooblaščenih krogih se sklicujejo na današnje izjave predstavnika francoske vlade Peyrefitta ob zaključku seje. Ta je izjavil, da je ministrski svet na svoji seji potrdil, da se francosko stališča ni menjalo do pobude, ki je bila sprejeta v letu 1960-61 in do razgovorov, ki jih je de Gaulle imel januarja z Erhar-dom. Dodal je, da je konferenca državnih in vladnih poglavarjev potrebna. Pred to konferenco bi se morali sestati zunanji ministri. ((Vendar pa je jasno za francosko vlado, da teh sestankov ne bi moglo biti, ne da bi prej določili njihov smoter in ne da bi se pokazala perspektiva, da se pozitivno zaključijo, kar pa do sedaj ni mogoče. Zaradi tega želi francoska vlada, da se začnejo nujno potrebne priprave, pri katerih Je pripravljena sodelovati«
sta o mednarodnih gospodarskih vprašanjih in o zadevah skupnega interesa. Pieraccini se je danes poslovil od ministra za gospodarske zadeve Browna in ga povabil, naj obišče Italijo.
V BOLOGNI ZAČETEK 6. VSEDRŽAVNEGA KONGRESA CGIL
Poročilo glavnega tajnika Novelle CGIL in gospodarsko načrtovanje
Novella je poudaril nezdružljivost kopičenja odgovornih sindikalnih in strankarskih mest - Vzroki slabega gospodarskega stanja Pozdravna brzojavka predsedniku republike
BOLOGNA, 31. — Danes se je začel v Bologni v športni palači 6. vsedržavni kongres CGIL. Glavno poročilo je podal generalni tajnik Agostino Novella, ki je govoril predvsem o vprašanjih, ki so označevala gospodarski položaj Italije od leta 1980 do danes.
Še posebno se je zadržal na
Po poročilu Plaze o Cipru
ATENE, 31. — Angleška vlada skrbno proučuje poročilo posredovalca OZN Gala Plaze o Cipru. Ga-lo Plaza predlaga v svojem poročilu za rešitev spora naslednje temeljne točke: 1. Ukinitev zueri-ških in londonskih sporazumov. 2. Samoodločba Ciprčanov o razdelitvi ali federaciji otoka, toda z izključitvijo priključitve otoka k Grčiji. 3. Združeni narodi bi morali nuditi jamstva novemu težimu na otoku namesto Velike Britanije, Grčijo in Turčije. 4. Takoj naj se začnejo pogajanja med ciprskimi Grki in Turki. Tem pogajanjam bi morali slediti razgovori na višji ravni, zlasti za odobritev sporazumov med obema skupnostima.
V zahodnih diplomatskih krogih v Nikoziji označujejo poročilo Plaze kot «zmago nadškofa Makario-sa». Pripominjajo, da se Plaza usmerja k rešitvi, ki predvideva popolno neodvisnost Cipra z zadostnim jamstvom turške manjšine.
Grški list ((Catheriml« piše, da je edina pozitivna točka soglasje Aten in Nikozije na eni strani ter ciprskih Turkov in Ankare na drugi strani glede začetka pogajanj, čeprav eni in drugi ostajajo pri svojih prvotnih stališčih. Grčija zahteva rešitev, ki naj temelji na pravici samoodločbe, Turčija pa hoče razdelitev ali federacijo o-toka.
Ciprski notranji minister je v intervjuju ciprskemu listu «Phile-ieitheros« izjavil, ua se čudi, da se dela toliko hrupa zaradi prihoda protiletalskih izstrelkov na Ciper. Pripomnil je, da ima Ciper pravico kupiti vse orožje, ki je potrebno sa njegovo obrambo in tudi protiletalske izstrelke. Dodal je, da prihaja sovjetska pomoč v okviru izključno trgovskega sporazuma, ki pa ima za Ciper veliko važnost.
Julu-Čombe
LEOPOLDVILLE, 31. — Danes so uradno javili, da je bivši predsednik bivšega francoskega Konga Fulbert Julu, ki je nedavno zbežal iz zapora, v Leopoldvillu in se je sinoči sestal s čombejem. Uradno sporočilo pravi, da je bil razgovor ((prijateljski«.
tako imenovanem ((gospodarskem čudežu«, ki ga je hotel i-talijanski vladajoči razred propagandistično izkoristiti in dokazati, da so se sedaj dejansko odpravile gospodarske in socialne, zgodovinske in sodobne kontradikcije moderne družbe, ter da je sedanji sistem dejansko premostil vsako potrebo po reformi struktur, ki jih zahtevajo sindikalne, ljudske in demokratične organizacije, da bi izboljšale življenjsko raven delovnega prebivalstva.
Novella je nadalje poudaril, da so ob začetku gospodarske krize leta 1963 delodajalci, gospodarska in politična desnica in del vladajočega razreda skušali zvaliti odgovornost za krizo na sindikalno gibanje in zanikati celo vse tisto, kar so sami govorili in pisali o ((sedanjem sistemu«. Ko je govoril o vzrokih, ki so povzročili gospodarsko krizo, je Novella ugotovil, da se Je leta 1964 gospodarski položaj v državi. stalno slabšal, in ga je
takole obrazložil: 1. Velik val odpustov, suspenzij, skrčenje delovnega urnika in blokiranje sprejemov v službo. 2. Blokiranje mezd in v zadnjih mesecih upadanje splošnih delavskih zaslužkov. 3. Zaostritev izkoriščanja na delu v podjetjih. 4. Napad na raven dejanskih delavskih dohodkov, ki se je začel tudi izven podjetij, in si cer s povišanjem cen najnujnejših potrebščin. 5. Stalno slabšanje so cialnega življenja.
Novella je poudaril, da je zmanjšanje zaposlenosti v najtesnejši povezavi s povečanjem izkoriščanja na delu, ki se izraža v dejanskem znižanju plač v odnosu s povečanjem produktivnosti, ki Je lansko leto znašalo 5,8 odstotka, dejansko povišanje delavskih zaslužkov v industriji pa je doseglo komaj 1,2 odstotka.
V zvezi z gospodarskim načrtovanjem, ki ga pripravlja vlada, in z nedavnimi vladnimi ukrepi proti slabemu gospodarskemu položaju, je Novella poudaril, da stališče CGIL za uresničitev politike strukturnih reform ne nasprotuje nuj-
Minister Pieraccini (desno) z angleškim finančnim ministrom v Londonu
iiiiiiiiiimiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniii
Prvi del razgovorov Burgibe s predsednikom Titom
Razgovori se bodo nadaljevali na Brionih - Burgiba imenovan za častnega meščana Beograda - Pogajanja med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo o zaposlitvi jugoslovanskih delavcev - 20-odstotno povišanje železniških tarif
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 31. — Predsednik Jugoslavije maršal Tito in predsednik Tunizije Burgiba sta si danes v dveumem razgovoru izmenjala misli o sedanjem stanju mednarodnih odnosov in pri tem posvetila posebno pozornost nekaterim važnim in perečim mednarodnim vprašanjem, med njimi krizi Organizacije
združenih narodov in naporom, ki bi bili potrebni, da se premaga sedanja kriza, ki -'nemogoča uspešno delovanje svetovne organizacije v korist ohranitve miru.
Med razgovori sta predsednika izrazila zadovoljstvo nad do sedaj doseženimi rezultati v razvo ju odnosov med obema državama. V izmenjavi misli o tunizijsko-ju-goslovanskih odnosih je prižla do izraza obojestranska želja po nadaljnji krepitvi teh odnosov. Razgovori se bodo nadaljevali na Brionih.
Predsednik Burgiba je bil danes dopoldne na slovesni seji mestne skupščine Beograda proglašen za častnega meščana glavnega mesta Jugoslavije. V listini, kf so mu jo ob tej priložnosti izročili, se med drugim ugotavlja, da se ta dodeljuje predsedniku Burgi-bi kot voditelju borbe za osvoboditev, neodvisnost in razvoj Tunizije kot uglednemu državniku in borcu za razvoj mednarodnega sodelovanja za utrditev miru na svetu, pobudniku pri krepitvi prijateljskih odnosov in vsestranskega sodelovanja med Tunizijo in Jugoslavijo.
Predsednik Burgiba je v svojem zahvalnem govoru poudaril veliko vlogo Jugoslavije v borbi proti nacizmu. «Vaš primer, je poudaril Burgiba, se je globoko vtisnil v naša srca. Vi ste vžgali plamen, ki ga nihče ne bo ugasnil.« Tunizijski predsednik je izrazil prepričanje, da bodo razgovori s predhodnikom Titom dokazali, da je med
nadaljevali v Zahodni Nemčiji.
Jutri stopi v Jugoslaviji v veljavo nova železniška tarifa, s katero se cene redne karte za prevoz v potniških vlakih povečujejo _______________ za 20 odst. Cene mesečnih pred-
narodi mogoče bratsko razumeva-	k£rt	“ * »T
nie in trdna volta da snrieiuiR I mesčence in dijake bodo ostale
nje in trdna volja, da sodeluje za stvar miru in napredka na svetu.
V svojem nocojšnjem govoru na jugoslovanski televiziji in radiu je predsednik Tunizije izjavil, da so odnosi med Jugoslavijo in Tunizijo na dobri poti. Burgiba je s toplimi besedami govoril o Jugoslaviji in izrekel občudovanje borbi jugoslovanskih narodov za svobodo in neodvisnost in povojni borbi za razvoj in napredek države. Zahvalil se je jugoslovanski vladi za pomoč, ki jo nudi Tuniziji v premagovanju gospodarskih težav.
Soproga tunizijskega predsednika Basila Burgiba je danes dopoldne, v spremstvu soproge predsednika Tita Jovanke Broz. obiskala medicinski center «Boris Kidrič« in inštitut Srbije za revmatizem« Opoldne je soproga predsednika Tita Jovanka Broz priredila intimno kosilo soprogi predsednika Tunizije. Kosila so se udeležile tudi soproge državnih tajnikov, ki spremljajo tunizijskega predsednika.
Tunizijski državni tajnik za zunanje zadeve Mongi Slim in ostali člani spremstva tunizijskega predsednika so si danes ogledali kmetijski kombinat ((Beograd« v neposredni bližini glavnega mesta.
Zastopniki Jugoslavije in Zahodne Nemčije so od 23. do 31. marca nadaljevali v Beogradu razgovore o vprašanjih, ki so v zvezi z zaposlitvijo jugoslovanskih delavcev v Zahodni Nemčiji. Na podlagi predlogov ene in druge strani so med razgovori proučili načela za sklenitev sporazuma o ureditvi zaposlitve jugoslovanskih delavcev v Za
nespremenjene. Doplačilna karta za ekspresni vlak se poveča od 600 na 2000 dinarjev, medtem ko se cene za prevoz prtljage povečajo za 15 odst. S povečanjem potniške tarife se samo delno odstranjuje razlika med prevozno ceno in dejanskimi prevoznimi stroški.
B. B.
Razgovori
francoskega ministra s Čucnlajcm
PARIZ, 31. — Francoski minister za pošte in telekomunikacije Jacques Marette, ki je bil nedavno v Bukarešti na pogrebu Deja, je imel več razgovorov s predsednikom kitajske vlade Cuenla-jem in z raznimi romunskimi voditelji. Marette se je sestal s Cu-enlajem na raznih sprejemih in med pogrebom Deja. Slo pa je za priložnostne stike, med katerimi sta si državnika izmenjala misli. Predstavnik vlade Peyrefitte je izjavil, da sta Marette in Cuen-laj hodila skupaj tri ure med pogrebom.
PARIZ, 31. — Danes je bila redna seja sveta ministrov NATO. Razpravljali so o Srednjem vzhodu, zatem pa o razorožitvi. Predstavnik NATO je izjavil, da bodo Jutri govorili o grško-turških odnosih,
hodni Nemčiji in sporazuma o so-! zatem pa o Vietnamu. Ameriški cialnem zavarovanju. Razgovori, kot, državni podtajnik Bali je poročal se prl^Bknjo, vo KcHo v IrrofVom o pnln5«vin v T-oMncti Amprlkj.
nosti, da so potrebni takojšnji u-krepi za rešitev najnujnejših gospodarskih težav, ki se nanašajo predvsem na zmanjšanje povpra-ševanja in potrošnje blaga. Nedavni vladni ukrepi pa, je poudaril Novella, se sklicujejo na staro politiko nenadzorovanih izdatkov in sprejemajo zahteve nekaterih in-dustrijskih skupin, kot n. pr. pred« nost zasebnim gradnjam pred ljudskimi, določitev večjih izdatkov za avto ceste v škodo del za urbanizacijo, ki jih zahtevajo italijanske občine in 3-odstotno znižanje so-kalnih dajatev, ki jih plačujejo podjetja in ki bo šlo sedaj v breme državne uprave za skupno letno vsoto 200 milijard lir Zato, Je dejal Novella, ne more biti naše mnenje o teh ukrepih pozitivno.
Nato je Novella govoril o politiki CGIL v kmetijstvu. Nadalje je poudaril, da se bo treba odločno boriti proti vsakemu poskusu blokiranja plač ter zavrniti poizkus da bi se sploh začelo razpravljati o premični lestvici. Po drugi strani pa je Novella omenil, da bo treba sedaj postopno razširiti področja zahtev za pogajanja na ravni podjetja, ki morajo dopolniti in povečati vrednost vsedržavnih pogodb Zatem Je Novella označil za ne-‘ gativno stališče ministra za delo v zvezi s sindikalnimi spori «v zadnjih časih, je dejal Novella. smo se vedno bolj pogostoma znašli na sestankih na ministrstvu pred zahtevo o odložitvi sindikalne borbe«.
Ko je govoril o odnosih med CGIL in drugimi sindikalnimi organizacijami, je Novella poudaril, da so se ti odnosi v letu 1964 in v prvih mesecih letos poslabšali in da je politika sindikalna enontnosti doživela resno nazadovanje. Nesporazum med CGIL in drugimi sindikalnimi organizacijami, je dejal Novella, se nanaša predvsem na vprašanja gospodarskega načrtovanja, na nekatere osnovne točke mezdne sindikalne politike in predvsem na vprašanja sindikalne politike v podjetjih, po sektorjih in kategorijah, na vprašanja podrejenosti višanja plač produktivnosti in na vprašanja zakonite zaščite delavskih pravic v podjetjih1. CGIL, je poudaril Novella, ima svoj program, ki meni, da je pravilen; to pa še ne pomeni, da hoče uveljaviti enotno politiko samo na osnovi sprejemanja njenih stališč. Novella Je nadalje poudaril, da je prepričan, da je možno premostiti sedanje težave. CGIL pa glede tega ne bo dala nobenih «senzacionalnih pobud«. Kljub temu pa meni, da je treba bolj organično proučiti to vprašanje, ki mora zasledovati smoter enotnih delnih sindikalnih sporazumov, ki bodo zmožni učinko-vito zagovarjati koristi delavcev in ki bodo odprli pot novim perspektivam enotnosti.
Glede avtonomije sindikatov od političnih strank Je Novella dejal, da napadi na CGIL v tej smeri niso resni in tudi ne konstruktivni. Ko je govoril o nezdružljivosti kopičenja odgovornih sindikalnih in strankarskih mest, je dejal, da je to kopičenje praktično in načelno nevzdržno, ker je nemogoče operativno voditi dva organizma, ki sta si po značaja popolnoma drugačna, ki pa vzporedno delujeta na političnem, socialnem in gospodarskem področju, ne da bi kompromitirala lastno avtonomijo. Zato, je dejal Novella, bo treba tudi na kongresu sprejeti sklepe in določiti nevzdržnost kopičenja izvršilnih sindikalnih odgovornih mest z odgovornimi mesti v strankah in v izvoljenih predstavništvih.
Začetek 6. kongresa Je včeraj pozdravil v imenu mesta Bologne župan Dozza. Kongresisti so soglasno s ploskanjem odobrili pozdravno brzojavko, ki jo je predlagalo predsedstvo kongresa, naslovljeno na predsednika republike, ki pravi: «6. kongres CGIL Vam pošilja voščila za uspešno delo in se obvezuje, da bo deloval za uresničenje republiške ustave v duhu nespremenjenih vrednot odporništva, za napredek delavskih množic in za popolno priznanje delavskih pravic ter za gospodarski, socialni in demokratični razvoj države.«
Na kongresu je navzoča tudi jugoslovanska delegacija, ki jo vodi predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozar Vukmanovič.
RIM, 31. — Predsednik vlade Al-do Moro je danes v palači Chigi sprejel voditelje tovarne «Lancla», ki so mu pokazali nov model avtomobila «Fulvia Coupčo.
Deklica se je zadušila z najlonsko vrečico
AVIGLIANA (Turin), 31. — Neka sedemmesečna deklica se je zadušila z najlonsko vrečico, ki Jo J* mati v raztresenosti pustila na posteljici. Ko se je deklica, ki je bila nekaj časa sama. zbudila, se j* začela igrati z vrečičo ter sl jo medtem poveznila na glavo. Deklica pa si ni mogla sama vrečico potegniti z glave in ko se je mati čez nekaj časa vrnila, je bilo ža prepozno. Deklico so sicer še utegnili spraviti v bolnišnico, toda tam je takoj nato umrla.
RIM, 31. — Neka redovnica stara 30 let je padla z okna četrtega nadstropja učiteljišča «San Gio-vanni Battista« ter se ubila. Redovnica je stopila na stol, da bi umila okno, pa je pri tem izgubila ravnotežje ter .padla v globino.
Živalske invazije
Iz knjige Človek in narava Kazimira Tarmana, ki smo jo na tem mestu že priporočili, objavljamo Se eno poglavje. Knjigo je izdala za-loiba Mladinska knjiga in dobi se v Triaiki knjigarni.
Z vdorom zahodnih zaveznikov čez morje na francoska tla v 2. svetovni vojni je postala beseda invazija že vsakdanji pojem. Naj-brže ne mine dan, da ne bi Časopisi pisali o invazijah teh ali onih vojščakov na ta ali oni otok oziroma polotok. Vprašajte šolarč-ka, ki se Je komaj naučil pisati, in vedel bo, kaj Je invazija. Tudi tukaj pišejo časopisi več o invazijah, ki so človekovo delo, kot o onih drugih Invazijah, ki Jih povzročajo živi organizmi.
Mimogrede povedano: za resne naravoslovne članke v dnevnikih ni dovolj mesta, skopo odmerjen prostor na zadnjih straneh pa lahko Izpolnijo «strokovnjaki» z bombastičnimi novicami. Pa vendar nas vzgajajo in poučujejo tudi časopisi, radio in televizija. Kdor se Je prebil čez osnovnošolske klopi, najbrže ve, da Je domovina levov, žiraf, podvodnih konjev, zeber, goril in nojev Afrika, da žive tiger, gavijal, tur, leteče veverice, orangutan v Aziji, da prebivajo kenguru in številni drugi vrečarji ter kazuar v Avstraliji, bizoni, grizliji, karibuji v Severni Ameriki ter pasavcl, mravljinčarji, lenivci, kondorji v Južni Ameriki, da so pingvini prebivalci Antarktike, in mroži, tjulenji, severni medvedi prebivalci Arktike. To so pač živali, ki Jih srečujete po evropskih živalskih vrtovih, če bi pa hoteli zapisati razporeditev vseh 1.100.000 živalskih in 270.000 rastlinskih vrst, ki so jih doslej popisali na našem planetu, potem bi imeli seveda veliko dela. Znanstveniki so naredili tudi to, za vsako vrsto živega bitja vedo, kje je njegova domovina. Sedaj imajo sestavljene celo «domovtnske liste* za mnoge bakterije in glive. Veda, ki proučuje razporeditev živih organizmov po zemeljski površini, se imenuje biogeografija, živali proučuje zoogeografija, a rastline fltogeografija.
že bežen pogled na fito ali zoo-geografsko karto zemlje nam razkrije raznolikosti v živalstvu in rastlinstvu celin in otokov. Dva raziskovalca sta se v preteklem stoletju vprašala, čemu takšna porazdelitev živega sveta. Prvi Je bil nam vsem znani Darwin, a drugi njegov rojak in sodobnik Wallace. Damin je spoznaval svojevrstnost živalstev na kontinentih in otokih med potovanjem na ladji Beagle. Wallace pa Je raziskoval živalstvo malajskega polotoka. Damin Je potem napisal svojo znamenito knjigo »O izvoru vret*, v kateri Je pojasnil razvoj živega sveta in kjer se Je spretno poslužil prav razširjenosti sedanjih in izumrlih živalskih vrst. Wallace je napisal knjigo «0 geografski razporeditvi živali* in prišel do podobnih sklepov kot Damin.
Wallace se Je še bolj poglobil v sedanjo razširjenost živali, živalstvo vsega sveta Je razdelil na več zoogeografskih regij, ki se v bistvu lepo ujemajo z današnjo razporeditvijo celin. Vsaka izmed teh regij ima svoje značilno živalstvo in le malo je živalskih vrst, posebno vretenčarskih, ki bi bile razširjene po vsem svetu. Vrstam, ki Jih najdemo po vsej zemeljski površini, pravimo kozmopoliti. Predaleč bi šli, če bi hoteli kar sedaj pojasniti vse vzroke za takšno razporeditev živali in rastlin. O tem bi lahko napisali novo knjigo, in če bi hoteli stvar dobro razložiti, bi ji morali odmeriti vsaj tisoč strani. Zato se moramo pač sprijazniti z dejstvom, da se favne In flore posameznih področij med seboj razlikujejo, ali pa sl potešiti prvo radovednost s prebiranjem Damlnovih knjig: Potovanje na ladji Beagle in Nastanek vrst. In zakaj se živali in rastline drže teh regij, saj so jim meje pravzaprav postavili ljudje? Meje med drugim so naravne pregrade: morja, velike reke, visoka gorovja, širni gozdovi in pragozdovi, suhe puščave in stepe ali pa nepregledna močvirja. Prehajanje preko teh ovir je težko ali največkrat nemogoče, živi organizmi so življenjsko vezani na neposredno okolje, na tla, na podnebje, in zato se ne selijo kar tako. Celo prebivalci morja, ki Je navsezadnje brez fizičnih pregrad, kjer so razlike v kemijskem sestavu vode in temperaturne razlike mnogo manjše, kot so klimatske in oblikovne razlike na kopnem, ne kažejo splošne razširjenosti.
Seveda vse te naravne pregrade med posameznimi regijami niso popolnoma neprehodne. Izmenjave med regijami so se dogajale vedno in se dogajajo še dandanes. Vetrovi, morski tokovi razseljuje-Jo rastlinska semena, trose, plodove pa tudi živali. V viharnih dneh zanesejo vetrovi žuželke v velike višine in daleč na odprti ocean. Muhe, mušice, metulje, listne ušlce in celo pajke, ki so brez kril, so zajeli v mreže več tisoč metrov visoko z letali. Po velikih rekah, kot sta Kongo in Amazonka, priplavajo neredko v morje plavajoči otoki izruvanih dreves z neštetimi žuželkami, pajki, škorpijoni, polži, pa tudi kuščarji m kačami. Na takih otočkih so našli že opice. Na tak način so rastline in živali naselile po vulkanskem Izbruhu 26. avgusta 1883 mali otoček Krakatau, ki leži 41 kilometrov vzhodno od Jave. Takoj po katastrofi je bil otok brez življenja. Tri leta kasneje so bila njegova tla že porasla s sinje zelenimi algami, na njem je bilo 11 vrst praproti in 16 vrst cvetnic. Po 25 letih Je bilo na Krakatau že 240 vrst členonožcev, 4 vrste kopnih polžev, 2 vrsti plazilcev in
vrst naraslo na 573, našli so že pitona, 26 ptičjih gnezd, 2 vrsti netopirjev in podgano. 90 odst. živalskih vrst je prispelo z vetrovi s sosednih otokov. Podgane in'plazilci pa so prišli najbrže kot brodolomci s plavajočim lesom. Krokodil je priplaval kar sam.
Čeprav obstajajo vse možnosti za širjenje živali in rastlin, pa so vendar te invazije dokaj omejene, odvisne od srečnih naključij in časa. Za 60-odstotno «obnovo» favne na otoku Krakatau Je bilo potrebno okoli 37 let, kljub temu, da je bila razdalja do najbližjega otoka samo 18 kilometrov in do Jave 41 kilometrov. Ce bi bil Krakatau oddaljen od bližnjega naseljenega otoka 1000 kilometrov, bi bilo priseljevanje veliko počasnejše, posebno še priseljevanje vretenčarjev, ki jim veter, če izvzamemo ptice in netopirje, ne pomaga veliko. Za kar potrebuje narava desettisočletja in nešteto poskusov, «se posreči* človeku mnogo hitreje, človek je povezal med seboj kontinente in otoke. Leta 1960 je križarilo po svetovnih morjih nič manj kot 40.854 parnikov in motornih padlj (večjih od 100 brt.) s skupno tonažo 171 milijonov 234.602 brt. V istem letu je bilo samo prek Atlantika 30.211 preletov s potniškimi letali, število vojnih ladij in preleti voja ških letal zaradi vojnih tajnosti pri tem niso všteti. Vsa ta telesa, plavajoča in leteča, ki na človeško povelje menjajo položaj v našem prostoru, v veliki meri posredujejo preseljevanje živih bitij.
ilustracijo, kako pomaga promet pri širjenju živali, kaže naslednje opazovanje tropskega en-tomologa Mayerja. Med potovanjem z ladjo, natovorjeno z rižem. iz Trinldada na Manilo je našel v ladijskem trupu najrazličnejše živali, vse od ščurkov, riževih žužkov pa do bolh. Naštel je nič manj kot 41 vrst neprijavljenih potnikov, seveda večino žuželk. A ko je v hotelu na Manili obesil obleko, so lazili po njej hroščkl črnega žužka, škodljivca vskladiščnega žitnega zrnja.
človek širi živali in rastline, namenoma one, ki so mu v korist, mimogrede pa pomaga še drugim invazijam nevede, človek «podira pregrade*, ki so še pred stoletji ločevale posamezne regije. Mnoge vrste, ki so bile še nedavno omejene na ozko področje, so s človekovo pomočjo postale kozmopoliti, razširjene po vsem svetu.
Jugovzhod Severne Amerike je domovina ribice gambuzije. Ker se gambuzija rada hrani z ličinkami komarjev, so jo raznesli po vsem svetu. Sedaj živi ta ribica po vseh stalnih mlakah in jezerih vzdolž naše obale, v črni gori in Makedoniji. Gambuzija se hrani z ličln-' kaml komarja mrzllčarja. K sreči invazija gambuzije in njeno širjenje v nova področja> ni imelo škodljivih posledic. Drugače je bilo z mungom, pritepencem iz severozahodne Azije. Munga, spretnega lovca kač, so prinesli v deželo, kjer so se hoteli znebiti kač. Pripeljali so ga tudi k nam v Dalmacijo in na nekatere Jadranske otoke. V začetku Je mungo zvesto opravljal svoj posel, a ko so postale kače redke, se Je lotil še malih domačih živali. Mungo je postal nadležen, čez noč se je prelevil v škodljivca in začeli so ga preganjati.
Leta 1905 Je pripeljal neki češki veleposestnik iz Severne Amerike le pet pižmovk. Ker so njen kožušček cenili v modnem krznarst-
vu, je začel s farmskim gojenjem. Toda le kdo bi imel nadzor nad vsemi potomci. Pobegle živali so ustvarile nove družine pižmovk v svobodni naravi. Dandanes naseljujejo pižmovke v nekaj milijonih (po ocenah jih živi v Evropi 100.000.000) skoraj vso Evropo. Kako nagla je eksplozija po invaziji, kaže primer širjenja pižmovke na Finskem. Leta 1932 so spustili na Finskem 200 pižmovk in sedanji letni ulov teh živali se suče med 100.000 in 240.000 repov. Potomci teh ameriških priseljencev so že zavzeli obrežja naših rek. Prišli so in navrtali bregove naših rek ter nasipov in njihovi kožuščki največkrat ne poplačajo narejene škode.
S ((človekovo pomočjo* je vdrl na ameriški kontinent škorec. Prava škorčeva domovina Je Evropa, toda od leta 1881 dalje, ko so v Centralnem parku v New Yorku spustili 80 škorcev, je postala njegova domovina še Amerika. 1954 so bili škorci po vseh ZDA, celo na Aljaski. Mimogrede povedano, si je priboril domovinsko pravico še v Južni Afriki, Avstraliji in na Novi Zelandiji.
Potres v Čilu je povzročil tudi, da se je zrušil neki jez. Posledice so bile podobne kot predlanskim v Longaronu. Kjer so prej stale hiše neke vasi, je sedaj samo blato •
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllilllliliiiiifilllillliiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllllllllllllllllllllllllllll
ZOPET HUDA LETALSKA NESREČA Z MNOGIMI ŽRTVAMI
Letalo je padlo v morje blizu Tangerja - 50 mrtvih
Na letalu «Convair», ki je bilo last španske letalske družbe «Iberia», je bilo 48 izletnikov raznih narodnosti
MADRID, 31. — Letalo «Convair» španske letalske družbe «Iberia» je danes dopoldne strmoglavilo v morje pri rtu Es-partel blizu Tangerja.
V letalu je bilo 48 potnikov in 5 mož posadke. Od vseh teh so trije ostali pri življenju, za vse ostale pa je skoraj gotovo, da so vsi mrtvi. 2e doslej so
našli 44 trupel, ki jih peljejo v pristanišče Cadix. Od treh preživelih je eden Danec, ki so mu pred nekaj meseci odrezali roko, pa mu je danes le uspelo plavati z eno samo roko. dokler ga ni rešila neka španska ribiška ladja. Danec je le laže .ranjen, medtem ko je znatno hujše stanje dveh žensk, 18-letne Sve-dinje ter 46-letne Danke.
Med potniki na letalu so bili trije Angleži, dva Nemca, en A-meričan, en Holandec, 11 Švedov in 30 Dancev.
Še vedno iščejo ostanke letala, čeprav ne more biti nikakega u-1 panja, da bi našli Že koga živega, in čeprav je morje razburkano. Pri iskanju sodelujejo maroški in ameriški helikopterji, angleška letala ter maroške, angleške in španske plovne enote. Ponesrečeno letalo je vodil kapitan Pablo Briales Grund. Stevardesi sta bili na letalu dve; ena je bila na svojem prvem poletu.
• Convair* je letalo ameriške konstrukcije ,ki se uporablja zlasti za potniški promet na krajših in srednjih razdaljah.
Hotelski ravnatelji na «Cristoforu CoIombu»
GENOVA, 31. — Okrog 200 hotelskih ravnateljev, ki so se v Genovi
zbrali na svojem zborovanju, je obiskalo turbinsko ladjo «Cristofo-ro Colombo*. Gostje, ki vsi pripadajo društvu hotelskih ravnateljev (ADA), v katerem so včlanjeni voditelji najuglednejših evropskih in ameriških hotelov, je pri njihovem obisku vodil glavni komisar novega transatlantlka ((Michelangelo* Flo-rello Farolfl, ki bo odgovoren za hotelske usluge na novi ladji družbe «Italia», ki je sedaj zasidrana v bližini. Ravnatelji so si ladjo «Cri-stoforo Colombo* zelo natančno o-gledall ter lahko sami ugotovili, zakaj so ladje družbe «Italia» pri
mednarodnem potujočem občinstvu tako priljubljene. V imenu vseh se je zahvalil Ernest Bob, ki je bil prav v teh dneh ponovno Izvoljen za predsednika ADA.
Le pod kontrolo katoliške hierarhije dialog z marksisti
PARIZ, 31. — Ne da bi oporekal koristnosti dialoga z marksisti — kako)- tudi z drugimi nekristjani — smatra francoski episkopat za neumestno v tem času, da se ta dialog, razvija izven neposredne kontrole katoliške hierargije. Takšno naj bi bilo po mnenju nekaterih
VČERAJ OKROG 11. URE
Silen preplah v Grčiji zaradi močnega potresa
Po nepotrjenih poročilih sta tudi dve smrtni žrtvi Precej je ranjenih in tudi škoda je znatna
ATENE, 31. — Malo pred enaj-1 pa ni bil y Atenah. Najbolj so pošto uro so v Atenah začutili močan tres čutili v mestih Kiaton in Pa-
potres. Med prebivalstvom Je nastala panika, saj je trajal potres kar 15 sekund. Epicenter potresa
Srečanje transatlantika »Michelangelo* in torpedovke «lntrepido»
......................................................................................111 ■ M111111111111111111111II
Tri leta poročena s poročenim moškim
PADOVA, 31. — Sele po treh letih zakona je 30-letna Luciana Milani iz San’Elene D’Este (Padova) odkrila, da se je pravzaprav poročila z moškim, ki je bil že poročen in ki ima dve hčerki. Marca 1962 se je Milanijeva poročila s Cesa-rom Liontijem iz Caltagironija (Catania), potem ko sta se že eno leto poznala. Po poroki sta se preselila v Milan, kjer je Lionti delal kot pleskar, medtem ko je žena delala kot šivilja. Mož je bil z ženo ves čas zelo prijazen in skrben. Leta 1963 se jima je rodil sin in naslednje leto še hčerka, ki se je že rodila v Grugliascu (Turin), kamor so se ta čas preselili.
Ko je 2. julija zvečer žena telefonirala na moževo delovno mesto, ker ga ni bilo domov, so Ji tam izjavili, da ga sploh ne poznajo. Po nekaj dneh Je prejela moževo pismo, v Katerem sporoča, da so ga aretirali «zaradi neke zadeve z me nicami*. Zena ga je šla obiskat v . zapor, toda tam so Ji povedali, da 16 ptičjih vrst. Do 1920 Je število njen mož sploh ni Cesare Lionti,
temveč Cesare Liberto, da se je že pred mnogimi leti poročil, ter da ima dve hčerki, od katerih se je prva rodila leta 1945, druga pa leta 1950.
Luciana Milani je dobila še eno pismo, v katerem ji Liberto priporoča, naj nič ne verjame ((čenčam*, češ da bo že dokazal, kaj je resnica, ko pride iz zapora. Toda stvari so se zasukale tako, da je sedaj Liberto prijavljen sodišču zaradi bigamije.
Sin z žepnim nožem operiral očeta
MIAMI BEACH, 31. — Zdravnik Robert Austin Je rešil življenje svojemu očetu s tem. da mu je z navadnim žepnim nožem prerezal sapnik ter vtaknil vanj kos gumijaste cevi. To se Je zgodilo včeraj na hodniku nekega hotela v Miami Ber hu.
Zdravnik se je odločil za tak poseg, potem ko je srce 76-letnega očeta, ki je tudi zdravnik, nehalo biti, medtem ko so ga v nosilnici nesli iz njegove sobe. Dr. Austin je skušal najprej oživiti srce z umetnim dihanjem. Ko pa je videl, da to nič ne pomaga, sl je sposodil žepni nož, odprl sapnik ter vtaknil vanj gumijasto cevčico, ki jo je v tem nekje dobil ravnatelj hotela. Zdravnikovega očeta so nato takoj spravili v bolnišnico. Tu so zdravniki izjavili, da mu je hitri poseg sina rešil življenje.
Temperature
RIM, 31. — Danes Je imel naj višjo temperaturo ob 15. url Bočen: 20 stopinj. V Rimu in Cagliariju je bilo 19, takoj nato pa je poleg Genove Trst z 18 stopinjami Od evropskih prestolnic sta imela ob 7. uri temperaturo pod ničlo samo Oslo in Berlin: —2 in —1. Ničla Je bila v Moskvi in Pragi.
pariških krogov, ki so navadno dobro informirani, primerno tolmače-nje graje, ki jo je episkopat naslovil na tednik «Tčmoignage Chrčtien*, ker je 18. marca objavi! članek Rogera Garaudyja, člana CK KP Franclje; poleg pisma je bil objavljen odgovor dominikanca Jolifa, profesorja teologije.
Poročilo, ki ga je danes objavilo tajništvo za verske informacije, zatrjuje, da je episkopat (»obžaloval nedovoljen in nepopoln način*, katerim je ((Tčmoignage Chrčtlen* prikazal «svojim čitateljem teden, ki ga je organizira) katoliški center francoskih intelektualcev*.- Poročilo dostavlja: ((Episkopat je živo obžaloval, da je omenjeni tednik še zlasti izkoristil priložnost tega do godka, da je dal široko publiciteto članku, katerega vsebina je nesprejemljiva in katerega objava ni v skladu z odgovornostjo kakega krščanskega lista. Svet eplskopata je soglasno sklenil, da izreče grajo vodstvu tednika*.
Velja pripomniti, da je bil v času nedavnega ((tedna katoliških inte lektualcev* dovoljen večer, posvečen dialogu z marksisti, le pod pogojem, da Je označen samo kot eden izmed aspektov dialega z vse-fni neverujočimi, ki se je vršil prejšnje večere.
trasu na Peloponezu, v Agrlnlonu v srednji Grčiji ter na otoku Ke-faloniji. V Agrinionu sta bili dve osebi ranjeni, poškodovana pa so bila tudi poslopja. Tudi v P^trasu je bilo nekaj škode in kaj malega v Pireju.
Potres so občutili - tudi v pokate; rlh krajih Italije — okrog Foggie, Cosenze, Brtndlslja, Taranta.TjJeapi lja in slabotno tudi v Trstu. Seveda pa so jasno zabeležili potres sejzmografi.
Po poznejših poročilih, ki pa še niso potrjena, je potres zahteval tudi dve smrtni žrtvi. Na neko žensko se je porušila hiša, nekega moškega pa je zadela srčna kap.
Notranje ministrstvo je objavilo, da je najbolj prizadeto področje trikotnik med Patrasom, Aegionom in Pyrgosom, kjer je bilo nekaj desetin ranjenih. Najbolj prizadet je bil Patras, kjer se Je zrušilo precej poslopij, tudi tisto, v katerem prebiva kralj, kadar pride na obisk. Tu so potrgane tudi telefonske in električne napeljave. Skoraj vsi prebivalci so zapustili mesto in se zatekli na griče. Minister za zdravstvo je odpotoval na prizadeto področje.
f • •	mm |fZ «
t/iu&bu ^ blUitVibivt*
Pasolini, C. Cardinale Vrzi in drugi nagrajeni
Spet dve dijakinji «suspcndirani»
RIM. 31. — Ravnatelj liceja «Glu-lio Cesare* prof. Veggezzi je začas no izključil dve študentki, ki sta nekemu športnemu dnevniku poslali pismo, v katerem kritizirata metode poučevanja telovadbe na njihovem zavodu. List Je pismo objavil. Ravnatelju se zdi pismo žaljivo nasproti nekaterim proferi-cam. Sedaj bo razredni zbor odločil, p kazni za obe študentki, ki sta bili ((nedisciplinirani*. Ni pa znano, te misli gospod ravnatelj uvesti kako preiskavo tudi v zvezi z očitki, ki sfa jih študentki navedli. Očitho Je, da mnogim profesorjem in ravnateljem še vedno ne gre v glavo, da lahko tudi učenci izrazijo kake želje in tudi kritike.
Upor v jetnišnici
BEJRUT, 31. — V nekem zaporu v Beirutu so kaznjenci napadli straže z železnimi palicami. Ko so prihiteli drugi stražniki, so začeli streljati. Tudi enajst policijskih agentov je bilo ranjenih. V zaporu so nato vzpostavili red In mir.
RIM, 31. — Danes zvečer so podelili •srebrne trakove». Slovesnost je bila v nekem kinematografu v moderni četrti EUR.
Nagrade pomenijo najviSje priznanje, ki ga vsako leto prejmejo najboljii italijanski filmski igralci, režiserji, producenti, in tehniki na podlagi glasovanja filmskih časnikarjev iz vse Italije. Nagrade so bile podeljene tako:
kot režiser najboljšega filma je dobil nagrado Pier Paolo Pasolini za film Evengelij po Mateju;
kot najboljši producent: Franco Cristaldi za več filmov; za najbolj originalno snov: Zena opica (Marco Ferreri); za najboljši scenarij: Zapeljana in zapuščena; kot najboljša protagonistka; Claudia Cardinale (*B ubejero dekle»j;
kot najboljši protagonist: Saro Urzi (Zapeljana in zapuščena); kot najboljša druga igralka: Te-cla Scamo (Poroka po italijansko);
kot najboljši drugi igralec: Leo-poldo Trieste (Zapeljana in zapuščena);
za najboljšo glasbo: Ennio Mor-ricone (Za pest dolarjev); za najboljšo črno-belo fotografijo: Tonino Delli Colli (Evangelij po Mateju);
za najboljšo barvno fotografijo: Carlo di Palma (Rdeča puščava) ;
za najboljšo sceno: Luipi Scac-
cianoče (Indiferenti) ;
kot kostumograf: Danilo Dona-
ti (Evangelij po Mateju);
kot režiser najboljšega tujega
filma:	Stanleg Kubrick (Dr.
Stranamore).
Nadaljnji uspeh
Majde Hauptman
Minulo soboto je bilo kot u-vod v zvezno revijo in tekmovanje mladinskih pevskih zborov tekmovanje mladinskih, zborov Slovenije. Izmed 19 zborov (1500 pevcev) iz vse Slovenije je žirija izbrala za zvezni mladinski pevski festival, ki bo v Celju v dneh od 4. do 6. junija, naslednje: mladinski zbor osnovne šole «T. Okrogar* iz Zagorja ob Savi — zborovodja Rihard Beuerman; mladinski zbor o-snoune šole iz Trnovega v Ljubljani — zborovodja Majda Hauptman; dekliški zbor učiteljišča iz Murske Sobote — zborovodja Mirko Močan. Prva dva sta iz A kategorije, tretji pa iz B kategorije, V Trstu smo imeli priložnost dirigentko Majdo Hapt-man spoznati, ko je še službovala v Sežani in je s svojim sežanskim mladinskim zborom nastopila v Avditoriju. Sedaj pa je že nekaj časa v Ljubljani in vodi mladinski zbor v Trnovem.
.Režiser Veljko Bulajič
član žirije v Moskvi
Zagrebški filmski režiser Veljko Bulajič je dobil vabilo za sodelovanje v strokovni komisiji za ocenjevanje igranih filmov na IV. filmskem festivalu v Moskvi. Festival bo od 5. do 20. julija. Direkcija moskovskega festivala je povabila fc sodelovanju več uglednih režiserjev, med drugimi Federica Fellinija iz I-talije, Andrzeja Wajdo iz Poljske, Jana Radarja iz CSSR ter predstavnike filmske umetnosti iz Japonske, Velike Britanije in ZDA, Doslej se je prijavilo za festival več kot 50 držav.
Pripravlja se veliko število
italijanskih filmov
RIM, 31. — Sedaj je v pripravi 106 italijanskih filmov. Nekatere bodo začeli snemati v aprilu, druge poleti in nekatere šele v jeseni. Po zvrsti je največ pusto-
lovskih filmov (12), po številu pa je prav toliko tudi špijonskih in ivesternov. Dramatičnih je 11, komičnih 9 itd. Med režiserji lahko navedemo nekatere, ki so bolj znani: Comencini, Cayatte, De Sica, Pasolini, Sordi (!), ki bo obenem tudi igral, Rossi, Castellani, De Seta, Risi, Zeffirelli, Blasetti, Bo-lognini, Pontecorvo, Salce, Moni-celli, Germi, Godard, Vidor, Pao-linelli, Lattuada in drugi. Nekateri bodo režirali po dva ali tri filme, kot n. pr. Pasolini. Imena (vsaj začasna) nekaterih od teh filmov so: Tovariš don Camillo (spet bosta igrala Fernandel in Gino Cervi), Trombetač generala Custerja (s tem imenom sta najavljena kar dva filma, eden produkcije Haggiag, ki naj bi ga režiral in v njem igral Sordi, producent drugega pa je De Lau-rentiis). Ukročena trmoglavka (režiser in producent Franco Zeffirelli, igrala pa bosta Liz Tay-lor in Richard Burton), Mandra• gola (z Gassmanom), Po padcu (Sophia Loren), Življenje Grete Garbo (Silvana Mangano), Hladno srce (Stefania Sandrel-li), Zločin in kazen, Cervantes, Bitka pri Legnanu, Angeli ta iz Anzia, Don Kihot.
Eksperimentalni oder SNG
na festivalu malih odrov
Eksperimentalni oder Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane je na festivalu malih odrov v Sarajevu v ponedeljek nastopil z Beckettovimi «Srečnimi dnevi». V tem delu ima veliko in zahtevno vlogo Štefka Drolčeva, ki jo je festivalska publika zelo prisrčno pozdravila. Režiserka Balbina Battelino-Baranovlčeva je dala v predstavi največ poudarka tekstu in melodičnosti besedila, ki jo je smiselno dopolnjevala izrazna mimika glavnih igralcev. Publika je prisrčno sprejela tudi igro Branka Miklavca.
Romy Schneider — šttrijezična
BERLIN, 31. — Ko bo Romy Schneider dokončala delo s filmom tPekeU, se bo lotila dela v gledališču. V režiji Fritza Kortnerja bo igrala Strindbergovo «Gospodično Julijo». Na turneji po Evropi in Ameriki bo igrala v nemščini, francoščini, italijanščini in angleščini.
Razstava Romanlna
BRESCIA, 31. — Tu bodo 2. maja odprli razstavo velikega renesančnega slikarja iz Brescie Girolama Romanina. Razstava bo odprta do septembra. Organizirane pa bodo tudi posebne vožnje z avtobusi v razne kraje, kjer so Romaninove freske. Te freske bodo navedene v katalogu in bodo sestavni del same razstave.
Močan porast
kinematografije v Španiji
MADRIDt 31. — V letu IS64 so v Španiji izdelali 123 filmov, kar je rekordno število, ki postavlja Španijo med najbolj razvite na področju kinematografije. Od teh filmov je bilo 62 — tudi to je rekord — koprodukcij. Največ koprodukcij je bilo z Italijo (23), pri čemer niso štete trojne koprodukcije. Španska vlada je spet potrdila, da razen z najbolj redkimi izjemami ne namerava dovoliti gradnje filmskih studiov s tujim kapitalom. Pač pa je odredila, da se v vseh filmih, ki so bili snemani v Španiji, navedejo mesta in kraji snemanja kakor tudi t-mena studiov, kjer so bili filmi izdelani.
* V •
FIRENCE, 31. — Pred odhodom v Ameriko je slikar Pie-tro Annigoni izročil tajniku sindikalne organizacije Ul L v Firencah osnutek Za plakat, ki ga bo UlL razširila za 1. maj po vsej Italiji. Annigoni je dejal, da je s tem hotel pokazati svojo privrženost tej organizaciji.
Willi Bogner obsojen na 2 meseca pogojno
ŽENEVA. 31. — Nemški smučar WilU Bogner Je bil obsojen na dva meseca zapora pogojno zaradi u-mora po nemarnosti. Bogner je 12. aprila 1964 vodil skupino smučarjev, zaposlenih pri snemanju nekega filma, ko Je nenadoma skupino zasul plaz. Pri tem sta izgubila življenje Američan Bud Werner ter Nemka Barbl Henneberger. Avgusta Je prvostopno sodišče v En-gadini Bognerja oprostilo.
Faruk pokopan v Egiptu
KAIRO, 31. — Včeraj zvečer Je z nekim linijskim letalom prispelo v Kairo truplo bivšega egiptovskega kralja Faruka, ki Je umrl 18. marca. Kot poroča danes list «A1 Ahram», je bil Faruk pokopan v družinski grobnici v Saladlnovl mošeji v Kairu.
LIZBONA, 31. — Danes se Je pred portugalsko obalo pri Viana do Castelo prevrnil neki vlačilec. Vseh osem članov posadke je utonilo.
Tudi letos so v Piemont pripeljali nekaj divjačine Iz Jugoslavije. V zaščiteno področje «Gran bosco* med Salbertrandom in ExHlaaom so v torek pripeljali 28 srn is slovenskega nacionalnega parka na
pa so šil kozorogi iz nacionalnega parka Gran Paradiso in sicer en kozorog za deset srn.) Prevažati srne je silno kočljiva stvar, ker jih vedno med i>otjo kaj pogine. Z Gorenjskega Jih je odpotovalo
Triglavskem pogorju. (V Slovenijo I 30; ena je png(nl1a pi p iti, druga.
ki ni mogla več vstati, pa Js poginila popoldne. Ostale pa so se prav dobro počutile. Ko so prišle Iz kletk — kot kaže slika — so se najprej nekaj obotavljale. Ko pa so zičutile svež zrak, so veselo zdirjale po travniku in v gozd.
Namesto četrtkove črtice
In Murat Tanabaj je vendarle padel...
Stari Tanabaj se je vedno prebujal o polnoči in tako buden je vedno dočakal jutro. Stalno je mislil na svojega Murata, na njegove bujne lase in solzne oči. Bil je visok in dečko suhljat. Takšnega ima starec če danes pred očmi. Stari Tanabaj ne more verjeti v smrt svojega sina. Ne more. Enostavno ne more. Veliko let je že minilo in vendar se starcu če vedno zdi: zdaj bodo vrata zacvilila in na prag bo stopil Murat...
Prva vest je bila kratka, zelo kratka: »Izginil brez, sledu«. Ko Pa se je vojna končala, je Tanabaj pisal pisma na vse strani. Na koncu je dobil odgovor: «Po potrjenih in preverjenih podatkih je gordijski poročnik Murat Ta-nabajev, star 24 let, padel junaške smrti v borbah za osvoboditev domovine od fašističnih okupatorjev. Padel je na področju vasi Juhnoviči v Beloruski SSR.»
Toda stari Tanabaj tega ni hotel verjeti. Ni mogel verjeti. «Ne, on ni padel, on ni mogel umreti
—	si je ponavljal. — Videli boste, da moj Murat še živi.«
In starec Tanabaj je svoje iskanje če pospešil. Naročil se je celo na neki časopis iz Vitebska, v katerem so preživeli iskali svoje sorodnike, ki jih je vojna vihra razgnala. Upal je, da bo v njem načel kaj tudi o svojem Muratu.
In zares se je nekega dne neutolažljiva želja starega Tanaba-ja uresničila. «Vitebska zora» je objavila članek z naslovom: «0-svoboditelji naše dežele«. Med imeni junaJcoo se je omenjalo tudi ime poročnika Murata Tana-bajeva. «S svojo strojnico je zadrževat protinapad sovražnika na vas Juhnoviči« — je med drugim pisalo.
Starec si je s tresočo roko otrl solze, ki so mu meglile pogled na časopis in začel razmišljati: Prav, list piše o junaškem boju, o zaustavljanju sovražnikovega protinapada, o strojnici, o bitki torej, toda nikjer ne omenja smrti. Murat torej ni umrl. Med dolgimi nočnimi razmišljanji se mu je stara vera utrdila: Murat ni mrtev.
Morda je bil ranjen v noge? Da, noge je izgubil in se sedaj ne more vrniti — se je prepričeval.
—	Morda pa se je oženil brez mojega pristanka in se sedaj ne upa domov, — je starca prepričevalo upanje. In to upanje je rodilo sklep: odšel bo na pot, da najde svojega Murata. Prav gotovo se je oženil, — je na koncu pribil.
V poletju 1942. leta — je če razmišljal stari Tanabaj — mu je Murat v pismu poslal fotografijo, na kateri je videl poleg svojega sina tudi lepo mlado dekle.
Tanabaj je začel zbirati denar, Sosedi so ga sicer odvračali od potovanja, vendar se on za njihove ugovore ni zmenil. In tako je v začetku julija lani krenil na pot. Napotil se je preko Vo-lokolamska, Stare Ruse, Pskova 1— po sledeh, koder so sovjetske enote prodirale proti Zahodu. Na neki postaji je stopil iz vlaka in se peš napotil proti Juhnovičem. Kmalu je dohitel kmečki voz. Stara kobila je komaj vlekla poln voz vrčev z mlekom. Kočijaš, možakar z mladeniškim obrazom in s protezo namesto leve noge, je z zanimanjem pogledal na starca. In Tanabaj je zares vzbujal zanimanje: na glavi je nosil temno rdečo tutubejko, na nogah škornje z mehkimi golenicami in tankim podplatom...
Invalid in Tanabaj sta kmalu vzpostavila stik. Tanabaj je svojemu novemu znancu povedal vse, kar je vedel o svojem sinu Muratu. Povedal mu je tudi, zakaj je prišel tako daleč. Invalid\ je pozorno poslušal starca in vlekel svojo pipo. Ko pa je Tanabaj svojo dolgo in žalostno zgodbo končal, je invalid rekel:
— Prisedi na voz. Bos moj gost... Tod sem tudi jaz prelil ■svojo kri. Kakor tvoj sin. Ni je trdnejše vezi od takšnih krvnih zvez. Jaz sem Stepan Karpovič
—	je starcu ponudil roko. Ljudje pa me če kličejo tako, kot so me klicali če v partizanih — stric Iiarp.
Ko je prenočil pri Karpoviču, je Tanabaj ob zori krenil na pot, da pregleda okolico vasi. Krna-In je naletel na razmetane 0rP“ bove.., Štiri dni je Tanabaj hodil od groba do groba: Rusi, U-krajinci, Letonci, Kazakstanci, Taftari... Toda imena Murata Ta-nabaja ni bilo na nobenem grobu.
Ko ni našel sina med mrtvimi,
je Tanabaj sklenil, poiskati ga med živimi. Ko pa se je nekega večera vračal z svojega brezuspešnega iskanja, se je povzpel na nizek griček. In tam je, med mladimi borovci, zagledal nekaj osamljenih grobov. Za to grobišče Tanabaj ni vedel in nihče mu ga ni omenil. Sklenil je, da si ga ogleda in pregleda. Počasi, korak za korakom se je približal gozdičku. Pregledal je prvo vrsto grobov in že stopil v drugo. Nenadoma mu je srce začelo močno biti. Na kamniti plošči je bilo- vklesano: «Gordijski poročnik Tanabajev Murat, 1920— 1944».
Starec si je s težkimi rokami zakril obraz. Končno je spoznal, da mora verjeti v to, v kar ni hotel verjeti, v to, da njegovega Murata ni več. Nepremično je dolgo posedel med grobovi. Trikrat je skušal vstati pa ni šlo. Končno pa se je le dvignil in tedaj je na sinovem grobu opazil — sveže cvetje.
Kdo je le mogel položiti sem sveže cvetje? Na grob mojega sina? — je razmišljal Tanabaj.
Zvečer je starec vse to povedal Karpoviču. Ko je ta nekoliko pomislil, je starcu svetoval:
— Veš kaj, pojdi tja v nedeljo, toda zgodaj... Tja prihajajo mnogi. Vendar moraš biti tam pred ostalimi...
V	nedeljo zgodaj je Tanabaj odšel na grobišče in se umaknil v senco. Opoldne se je k Mura-tovemu grobu približala ženska z mladeničem. Zenska je bila stara okoli 40 let. Bila je brez rute na glavi in njeni lasje so bili visoko speti. Na sebi je imela skromno temno obleko. Vse na njej je pričalo o skromnosti. Starcu pa se je na njenem obrazu zdelo nekaj znanega. Pa tudi v njeni visoki postavi. Zenska je nežno popravila šopek cvetja in ga položila na grob. Nato je sedla v travo in se prepustila spominom. Ko je zaslišala Tanabajeve korake, je naglo vstala. Ves zasopel, kot bi bil napravil več kilometrov poti v breg, jo je Tanabaj, kažoč ž roko na sinov grob, vprašal:
— Kaj vam je bil?
Zenska ga je s svojimi žalostni-mi očmi mirno pogledala in vljudno vprašala:
— In kdo ste vi? Od kod ste?
'— Iz Kazahstana sem. Če je resnično tisto, kar tu piše, leži tu moj sin.
Starec je premaknil korak, ženska pa je podzavestno prinesla roko k ustom, kot bi hotela zadržati krik:
—. Vi ste Muratov oče?
— Da, draga, njegov oče. Dopotoval sem sem v upanju, da ga bom našel živega... In kdo ste vi?
— To je Muratov siri, — je tiho rekla ženska. Sloki mladenič pa je gledal starca — Jaz pa sem njegova mati...
— Kaj si rekla? — je starec razširil roke, ženska pa se mu je vrgla v objem. Mladenič se je premaknil in z nerodnimi gibi objel starca čez rame.
— Dragi moj, kako ti je ime?
— Murat,
Starcu so oči zatrepetale, s tresočim glasom se je obrnil k snahi: •— Hvali ti...
Zenska je otrla solze in rekla:
— Rodil se je po očetovi smrti... Dala sem mu ime Murat...
— Murat, sin moj — je starec objel vnuka in zdelo se mu je, da je pred njim njegov pravi sin.
— Pojdimo domov oče...
Starec je stopal v sredi. Na ledi ga je podpirala snaha, z desne pa vnuk. Ze zdavnaj ni bil tako srečen.
— Kako pa ti je ime, hči?
— Nataša...
In starec se je spomnil: to je tisto dekle, ki je na sliki poleg njegovega sina Murata.
V	Natašinem domu jih je dočakala njena mati Marija Grigo-revna. Starca sta koj našla skupno govorico. Zvečer pa je Nadež-da opisala očetu zadnje ure svojega moža — njegovega sina.
Vsi mitraljezci so padli, le Murat, ki se ni hotel ločiti od svojega «Maksima», je še streljal. In tedaj mu je drobec granate prebil sence. Do previjališča so ga prinesli še živega, toda tam je kmalu izdihnil...
Zjutraj je Tanabaj diktiral snahi brzojavko za svojo hčer; «Kazahstanska SSR. Naselje 17. Salimi Tanabajevi. Murata našel živega m zdravega. Kmalu bomo vsi skupaj doma. Tanabaj«.
«Kazakstanska Pravda*
													
HOROSKOP
EN (od 21.3. do 20.4.) Nekdo io spodbujal k delu iz sebičnih gov. Vaša srčna zadeva se bo no razvijala.
C (od 21.4. do 20.5.) Svoje na-osredotočite samo na cilj, Ki varen. Obvladajte svoj ponos. OJCKA (od 21.5. do .21.6.) Sku-se ogniti nekaterim manjšim ikam, da bi si prihranili od-
Kn(od°22.6. do 22.7.) Nastopil snutek, da prčti svojim tekme* uporabite vsakršno orožje.
V (od 23.7. do 22.8.) V zvezi timi važnimi pogajanji, bodite previdni. Odločno nastopite pro-otilcem lastnega miru.
VICA (od 23.8. do 22.9.) Do-se pripravite za svoje bodoče eno delovanje. Kdor se bo -val na vašo širokosrčnost, le-vreden.	.	„.
HTNICA (od 23.9. do 22.10.) e, da bi se vaši sodelavci ne
lotili preveč tveganih načrtov. Skušajte se prilagoditi novim čustvenim okoliščinam
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Skupno s svojimi sodelavci čimprej reorganizirajte svoje delo. Bodite bolj obzirni
STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Samo smisel za trgovino za dosego uspeha ne zadostuje, potrebno je tudi nekaj fantazije. Zadoščeno bo vašemu samoljubju.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Naglo ukrepajte in s tem prenehajte samo, če bi se spremenile okoliščine. V ospredju bosta danes ljubezen in prijateljstvo.
VODNAR (od 21.1. do 29.2.) Pretirana tveganja so nepotrebna. Ne kažite pred ljudmi svoje zagrenjenosti.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) V zadnjem trenutku vam bo uspelo premagati svojega najnevarnejšega tekmeca.
—	Si vidu, a, kej so vse odločli pr komuni?
—	Kej? Jest ne znam neč.
—	Ma kaku, de nel Kej ne bereš? Kej ne znaš neč, de so a nem cestam dali nova jemena?
— Kej res? Pej kašna?
— Ja, denmo reč, vi a Commerciale se bo zde j klicala ulica Srečka Kosovela iti po ta-Ijansko via Felice Kosovel; via Udine se bo klicala ulica Iga Grudna, zatu ke po tisti cesti prideš u Nabrežino; pole via Molin a vento se bo klicala...
— Sej tam ni več nobenga mainal
Sej glih zatu. Jn zdej se bo klicala Cankarjeva ulica. Via Petronio sc bo pej klicala ulica Kulturnega doma. Via Bellini pej...
— Pej ki je ta via Bellini?
— Tu je tista :ke gre pr kanali zraven Pon-teroša. Tista se bo klicala Hrvaško nabrežje. Una naspruti pej Riu a delle pupe.
— Pej kej vse tu de so odločli?
— Se dosti druzga so odločli, ma se ne spounem vsega. Samo tu znam, de so dali dosti jemen od Slovencou, ke so kej pametnega nardili.
— Ma se me čudno zdi. Sej je pr komuni tudi tolko liberalcou, mišinov..,
— E, ma so bli vsi dekordo zatu, ke so vsi rekli, de je treba anbot tudi Slovence kej po-šacat. Jn taku so vsi vzdigneli roko, samo an dependentist je biu pruti.
— Ma vidi na!
— Ja, ma so še druge reči nardili. So rekli, de od danes naprej bojo znižali tranvaj. Namesto pedeset, bo zdej tranvaj koštau samo trideset lir.
— Ma ne! Sej tu ni mogoče!
— Je, je, dragi moj! :Jn znaš zakej? Zatu ke miništracjon levega centra je vre taku zrih-tau tiste finance od Acegata, de jemajo letos kej jest znam kolko meljonov dobička. Jn taku so pršli na tu, de be lahko namalo pobirali konjunkturo.
— Ma vidi na! Pej vlade, si slišou kej?
— E, tudi vlada se je for-te skazala. Odkar je odloč-la, da bo uana skrbela za nas jn ne dežela, je vse drgače. Kej češ, dežela je dežela, ma vlada je pej zmiram vlada. Jn taku, za dober začetek, je dala ven an dekret, de od zdej naprej more vsak dat vedet, al je Slovenc al ne. Jn de dober zgled morejo dat glih profesorji jn učitelji. Jn zatu aden, ke uči na slovenski šuli, more tudi svoje otroke vpisat na slovensko šulo. Tisti kej pej tega ne nardi, če reč, de se nima za Slovenca. Jn če se nima za Slovenca, pej ne more učet na slovenski šuli jn bo mogu jet drgam. Kej se te zdi?
— Ma mene se zdi forte pametno. Taku pametno, de se me ne zdi res.
— Ja, sej meni glih taku, Ma jest srn zvedu, de je vlada vre dala tiskat ane nove table za na železence jn pošte. Jn bo pisalo gor: blagajna, prvi tir, drugi tir, povratne karte, nedeljske karte, čakalnica jn pole za pošto: izplačila, nakaznice, znamke jn vse sorte.
— Ma ne!
— Ja, ja! Jn znaš, kej so nardili mi šini zdej, ke so vidli kašen veter piha? So nardili an tečaj za slovenščino. Za, začetnike jn za tiste, ke vre nekej znajo. Jn se je u tisti tečaj vpisalo forte dosti političnih voditeljev. Tudi od ta levih. Zatu ke jem je vre nerodno, de morejo hodet delat votivno agitacjo u slovenske vasi jn jem ne znajo neč povedat u domačem jeziki.
— Ma kej bo ta tečaj zastojn?
— Jakec, kej je danes zastojn? Mišini so nardili tu za zaslužet dnar za svojo kašo. U kovina je forte vesoka, ma tisti, ke delajo politiko, so prprauleni plačat ne znam kej, samo de be znali slovensko. Zatu ke slovenskeh vo-livcou je v selih še preči.
— Se zna, de jeh je. Jn tudi radi vse ver-jejo, samo de jem lepu poveš.
— Ben videš!
Zlatko Bal oko vic kot človek in umetnik
Odšel je za vedno Zlatko Balo-kovič, ki svet nanj ne bo nikoli pozabil, ker je bil prevelik umetnik, predober človek, da bi z njegovim telesnim ’ izginotjem zamrl tudi spomin nanj.
Kako rad se je vračal v svojo domovino, ki jo je še mlad zapustil, a ni z njo nikoli pretrgal svojih vezi, ker jo je imel preveč tad. ker jo je preveč cenil in bil nanjo neizmerno ponosen! In dokazal je to s tem. da ji je ostal zvest tudi v najtežjih dneh njene zgodovine.
To pot se je še enkrat vračal v svoj «stari kraj«, da bi tu praznoval med svojimi ljudmi, ki so mu bili največji ter najiskrenejši prijatelji, svoj sedemdeseti rojstni dan. Pa ni več utegnil, poslovil se je od nas in od vseh za vselej v bližnjih Benetkah, tam, kjer je poslednjič zaprl svoje oči tudi Richard Wagner, ne v svoji domovini, temveč v deželi Nicolbja Pa-ganinija, čigar inštrument — dragoceno relikvijo mesta Genove — je on natančno pred enajstimi leti držal v rokah kot eden največjih violinskih umetnikov sveta. Bil je, torej, deležen časti, ki je pred njim bila izkazana samo redkim, zelo redkim umetnikom, samo največjim med velikimi.
Jugoslovanska in posebno zagrebška publika pa ga je imela priložnost poslušati, ko je svoje koncerte izvajal na prav tako slavnih izdelkih največjih mojstrov. Ko je ob petdeseti obletnici svojega u-metniškega delovanja nastopil v Zagrebu, je v njegovih rokah bila Stradivarjeva violina, ki je iz nje on znal izvabljati tiste povsem svojske nežne in nekoliko rezke glasove, z onimi prekrasnimi, polnimi in zvočnimi visokimi toni, ki jih na tem plemenitem inštrumen-
Pokojni violinist Zlatko Balokovič
tu lahko dosežejo samo največji mojstri.
Njegov zadnji nastop z Zagrebško filharmonijo je imel vprav simboličen pomen. Igral je Dvorakov koncert za violino in orkester v a-molu. Ponovno je osvojil publiko, ki ni hotela prenehati z aplavzom. A za isti koncert je bil Zlatko Balokovič že kot štirinajstleten fantič deležen najbolj laskavih priznanj od vseh, med drugim tudi od Gustava Matoša, izredno lucidnega glasbenega kritika-ama-terja, ki je že takrat temu «čudežnemu otroku» napovedal nenavadno bodočnost. Takrat je ta zapi-
niaiiaai>iiiii>iit>aiiiii>>>*>>|>>||i*iii**i*i||iaiai>a|*iiiBa>iiiii«iitiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiii«iifiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiit>v«iiaiiiii0|iftitfliiiifiiiiiiiiiiiia>iiiiiiiiiaiii>aiiiiiiuiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*ii«>ii*i*>iiiiiii*iii*iiiiiiiivi>iiiii>iiiiiiiii>i*iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiAUfiiiMa>iiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiigsi»
PO 20 LETIH ODKRILI DNEVNIK SOVJETSKE ANE FRANK
«Toda neki otrok je zajokal in Nemci
so odmaknili omaro...»
«Danes je moj rojstni (lan, moram biti lepa...» - «Nemci ne zmorejo več sami pokopavati mrlieev» - «Kitel ni člo-vek» - «Skušaj ostati pri življenju in maščevati bratce!»
modni kotiček
Nekaj misli ob muhasti pomladi
Če nimamo velike izbire, ne sledimo togo modnim novostim
Preprost, vendar eleganten pomladanski površnik in prav tako elegantna obleka, če pomladanski površnik zamenjamo s črnim, smo že pripravljene tudi za večerno priložnost.
Lepo in že spomladansko vreme nas je presenetilo, da je za marsikatero izmed nas nastal problem, kaj in kako se obleči, da ne bi bilo prevroče, a da tudi ne prehladno. Navadno je da je spomladi, vsaj en mesec tak, fla lahko nosimo sicer s pomladanske plašče, a pod njimi še vedno zimske volnene jopice, predvsem v večernih urah ter da nam pridejo prav tudi zimske obleke, še p osebno če so svetlih barv. Sedaj pa so vse te kombinacije zaradi toplega vremena odpadle in znašle smo se pred sicer polno omaro oblek, plaščev in jopic, od katerih pa skoraj nobena ne odgovarja sedanjemu vremenu. Kaj sedaj?
Preizkušeni ljudje pravijo, da je naglica vedno škodljiva ter da je bolje dvakrat premisliti, kot enkrat zgrešiti. Le držimo se tega pravila in nikar ne zamenjajmo prenaglo svoje zimske garderobe s spomladansko, ali celo že na pol poletno garderobo. Pomlad je čas irt/lueno in prehladov in takšne nenadne spremembe v' oblačenju lahko prej škodujejo kot koristijo. Zato le spreminjajmo našo garderobo, toda ne s preveliko naglico.
Predvsem se ne odrkcimo pomladanskemu plašču, ki nam l-o v jutranjih in pa večernih urah še vedno prav prišel. Letos so v modi zelo svetli spomladanski plašči, v glavnem rožnati, ali po svetlomodri, pa tudi svetlozele-ni, ali beige. Vendar so takšni plašči priporočljivi le za tiste, ki razpolagajo z več kot enim spomladanskim plaščem, ker bi se jih sicer vse prehitro naveličale in ker so tudi zelo občutljivi. Ce nimamo drugega spomladan tkega plašča, potem sc raje odM
čimo za svetlosiv, ali pa temno-plav spomladanski plašč; oba sta namreč letos tudi zelo v modi ter ju lahko s svetlimi oblekami, bluzami, ali pa lepimi gumbi zelo poživimo.
Prav ista zadeva je tudi s spomladanskimi kostumi. Ce že imamo kak kostum v zalogi od preteklih spomladi, potem si le privoščimo nov kostum v lepih pastelnih barvah, ki so letos tako r modi. Po možnosti si ga ukrojimo tako, da bosta podlaga jopice in pa bluza iz enake svile, oziroma blaga. Ce pa bo nov kostum edini v naši garderobi, potem se raje odločimo za klasičen kostum v šivi barij, in ,t> klasičnih vzorcih, kot na primer pied-de-poul, razni karirasti, ah pa črtasti vzorci.
In še ,eno priporočilo. Letos so v modi plašči, krojeni bolj po telesu. Tak plašč ne bomo uogle prekrojiti, če si bo na primer moda izmislila prihodnjo pomlad bolj širok kroj. Ko ubiramo kroj za nov plašč, pom-slimo tu di na to možnost ter si izberimo takšen kroj, da bo čim več let v modi ter da ga bomo z veseljem uživale čim več pomladi.
Privoščimo pa si zato čim več svetlih bluz in jopic, ki bedo lepo poživile tudi že .nar in ponošen plašč, oziroma kostum in ki si jih lahko tudi same ukrojimo z majhnimi stroški in z malenkostnim znanjem krojenja in šivanja.
Čeprav so torej v modi zelo svetle barve, bodimo, kot vedno, pri izbiri zmerne. Raje se odtočimo za bolj diskretno burvo, ki nam bo dalj časa služila, kot za zelo modno barvo, ki bo pa mogoče že to jesen zopet r mode in rolo skorajda nenporanna.
MOSKVA, 30. marca. — «V Po-nariju. vasi blizu Vilne, so danes postrelili štiri tisoč ljudi, štiri tisoč življenj je bilo uničenih in vse to je bilo označeno z eno samo besedo: «streljanje». Prej si nisem nikoli mogla zamisliti, kaj ta beseda pomeni. Nacizem, vojna, okupacija, vse to so bile zd-me navadne besede. Tudi danes verjetno v mnogih deželah, Koder nacizma niso poznali, se ne zavedajo pravega pomena teh besed. Zato sem sklenila v svojem dnevniku zabeležiti vse, kar se tu dogaja. Tako bodo nekoč, če bom umrla, mogli vse to brati. Prav gotovo je potrebno, nujno celo. da to zvedo» — tako je pred 25 leti zapisala v svoj dnevnik Marija Rolnikaite, 14-ietna judovska deklica iz Vilne v Letonski, le-tonska Ana Frank, kot so zanjo rekli sovjetski kritiki.
Kakor drugod so nacisti tudi v Letonski začeli s svojim načrtom likvidacije Judov in v Rigi je bilo Judov veliko. Med temi je bila tudi družina Rolnikaite, ki je bila boli premožna in ki je del svoje hiše spremenila v nekakšno skrivališče, ki je bilo pripravno za skrivanje tudi za več tednov. Vhod v skrivališča je zakrivala omara, na katero so iz previdnosti naložili nekaj steklenic ruskega žganja vodke, da bi si Jo nacistični vojaki privoščili in pri tem pozabili brskati za omaro. Toda ob nekem primeru Je prav v trenutku, ko je bila skupina nacistov v stanovanju družine Rolnikaite, v skrivališču zajokal otročiček in nacisti so družino odpeljali v taborišče. Najprej je Marija Rolnikaite prišla v taborišče Kaiserwald pri Rigi. Postala je taboriščna številka 5007. Od tod so Jo pozneje preselili v taborišče Strasdenhoff še vedno v bližini Rige. Leta 1944 je imela že 17 let in v zadnjem taborišču je dočakala tudi osvoboditev. Bilo 'Je to taborišče v bližini Gdanska, kjer je od 1300 jetnic ostalo živih le 500. Navedli smo le kratko zgodovino, da bi prepustili več prostora njenemu dnevniku, ki ga je, ko je bila še v svojem skrivališču v Vilni pisala najprej na šolski zvezek, pozneje pa na kose papirja iz cementnih vreč, končno pa si je dogodek za dogodkom, prizor za prizorom le vtisnila v spomin po navodilih matere, ki jo je naučila, kako si more človek s utakšno telovadbo možganov« zapomniti veliko. Sedaj bomo prepustili besedo sami Mariji. Navedli bomo nekaj citatov iz njenih beležk, ki obsedijo danes 70 na gosto tiskanih strani leningrajske revije «Zvezda». Prepustili bomo besedo Mariji.
e Danes je 21. julij — si je zabeležila Marija — in je moj rojstni dan. Danes sem dopolnila 14. leto. Ko mi je, kot po navadi, voščila za moj praznik, je mama bruhnila v jok... Hočem biti lepa za svoj rojstni dan. Sklenem, oditi k frizerki Tvegam. Na srečo je šlo vse prav «
O razmerah v Vilni daje Marija naslednjo sliko:	«Otok smrti«
imenuje geto, v katerem živijo Judje, Marija pravi:
»Judom je vse prepovedano. Spoštovati moramo «pollcijsko uro» in nositi Davidovo zvezdo na ramah in prsih. Ženskam je prepovedana raba lepotil. Zakonskim parom je prepovedano rojevati otroke. Tisti, ki delajo, imajo pravico le do enega obroka hrane na dan: 125 gramov kruha in 80 gramov suhega gra-ha. Ce kdo zmore, nese kaj domov. Toda Nemci so za to zvedeli. Neki novi odlok prepoveduje nositi v geto hrano in drva za kurjavo.«
Nacistična grozodejstva v Vilni, torej še vedno doma, Marija opiše takole:
«Vsako noč se vrši lov na ljudi.
Pijani vojaki se zabavajo z lovom na človeka. Na stotine ljudi vsak dan konča v jamah v Ponariju. Te nočne love Nemci imenujejo «akcije». Je to začetek konca: včeraj ponoči so likvidirali drugi geto. Bilo je 9000 oseb. Ob zori so v našem delu rriepta, našli žensko, ki je ušla smrti. Privlekla se Je in tik pred sm.rtjf). rodila na cesti deklico, ki so jo tako) skrili. Dali so ji' irrie ;Oetka’.»
28. avgusta beremo:
«V Ponariju so pobili nadaljnjih 3000 ljudi. Nemci ne zmorejo več sami pokopavati mrličev. Ukazali so, naj jim pri tem pomagajo stražarji geta, ki so jih izbrali med Judi. Toda stražarji, ki morajo v Ponari. vedo, da se ne bodo več vrnili. Vse priče likvidirajo... Proti večeru vidimo nekaj voz, polnih oblek pobitih ljudi, že vsi vedo, da ljudi streljajo gole. Bilo bi potrebno, videti to na lastne oči... Z roba nekega voza visi rokav jopiča. Se darA je bila v tem rokavu topla roka» — razmišlja v svojem dnevniku Marija.
Ti pokoli so privedli do tega, da je v Vilni ostalo le 5000 Judov. Nemci proglasijo mesto za «Judenfrei» — Judov prosto mesto. Da bi pa mesto bilo res «prosto» Judov:
»Preostale spravijo v kolono in povorka žrtev se razvija po blatni cesti. Ves čas dežuje in otroci jočejo. Sliši se kričanje vojakov, lajež psov, rafali strojnic. Matere skušajo obvarovati otroke pred dežjem. V takih trenutkih jih skrbi, da bi se otroci ne prehladili... Ruvik (petletni Marijin bratec, op. ur.) vpraša: .Mama, kadar ustrelijo, hudo boli?«
Družina Rolnikaite je imela bunker, toda:
«Nemci brskajo po vsakem ko-
tičku. Svoj dnevnik in poezije sem skrila... Toda neki otrok (v bunkerju, op. ur.) je zajokal in Nemci so odmaknili omaro in našli družino...«
Ko so jih pripeljali v taborišče, so tudi Marijo ločili od ostale družine. Ta trenutek Marija opiše takole:
«Mati me roti: ,Skušaj ostati pri življenju, hčerka! Maščuj brate/’ Ima čuden, hripav glas. Nato se pripogne in nekaj šepeče na ušesa mojim štirim bratcem. Dvigne jih visoko, da bi se mogli še enkrat videti. Ruvik me pogleda z nekim čudnim pogledom! Nato mi pomaha z ročico!«
Tako Je Marija prišla v prvo taborišče, kjer: «Moram prenašati težke kamne, na sebi pa imam plesno oblekco z velikim izrezom, edino, ki mi je preostala.«
še pred tem pa Marija zabeleži naslednji prizor: «Med neko .akcijo’ Nemci odpeljejo otroke in stare ženske, ki niso sposobni za delo. Matere prosijo vojake: .Dopustite nam, da gremo s svojimi otroki.' Neka ženska se skuša povzpeti na tovorni avtomobil. Z brcami jo vržejo dol. Neki Nemec odtrga deklico od matere. Deklica je zelo majhna in ne razume: objame Nemca okoli vratu, kot bi pri njem iskala zaščite.«
Svoje zadnje vtise iz taborišča opisuje Marija takole: »Ne morem več. Ne morem več puliti zob. Zaprem usta mrličem v upanju, da Nemci tega ne bodo opazili. Neka stražarka pa je videla vse in me premlatila, kolikor je zmogla.«
Ta cinični izraz nacistične zveri je nekakšen zaključek tega pretresljivega dnevnika Marije Rolnikaite, ki je smrt preživela in ki | danes živi v Vilni kot prevajalka 1 iz ruščine v letonščino.
sal: «Zmagovalec na koncertu je bil mladi Zlatko Balokovič. ki je v Dvorakovem koncertu pokazal vrhunec moderne tehnike. Obvladoval je oktave s suvereno gotovostjo. Njegov ton je že danes silovit, inštrument zanesljiv, a podajanje zrelo v svoji mladeniški mehkobi in nežnosti.«
Matoševa napoved se je izpol-nila in ko je ob isti priložnosti pohvalil tudi Balokovičevega uči• telja Vaclava Humla, je še omenil, da ta «bržkcme za gotovo ve da nikoli ni in ne bo več imel takega učenca«.
Mladi Zlatko je potem odšel na Dujmj, kjer je nadaljeval svoje študije pri znamenitem pedaooau Otokarju Sevčiku. Iskrenost in prisrčna topla sjjroščenast, ki so mu jo posredovali njegovi slovanski učitelji, sta kasneje Zlatku Ba-lokoviču omogočili dosego tistega poleta in spontanosti, s pomočjo katerih je nato začel osvaiati vse avditorije sveta. Se pred prvo svetovno vojno je bil deležen edinstvenih uspehov v Rusiji, Nemčiji Avstriji in Egiptu. In v tem časti so se v mladem umetniku razkrile še nekatere posebnosti njegovega značaja, ki so potem za vselej predstavljale nedeljivo bistvo njegove umetniške in človečke osebnosti: njegov vroči in iskreni patriotizem ter globoko humani sm-sel za karitativno delovanje. V Zagrebu je ta čas neutrudno prirejal koncert za koncertom v korist mednarodnega Rdečega križa.
Ob izbruhu druge svetovne vojne se je takšen, kakršen je bil, odločno opredelil in z vso svojo avtoriteto umetnika ter v mednarodnem svetu cenjenega kulturnega delavca branil koristi in čast svojega proti pobesnelemu fašizmu borečega se ljudstva. Bil je eden od najbolj vidnih organizatorjev ameriške pomoči v korist svoje domovine. Postal je zaradi tega predsednik Ameriškega društva za pomoč novi Jugoslaviji, nadaljujoč to svojo dejavnost v svojstvu predsednika Društva prijateljev nove Jugoslavije tudi po končani vojni. Vedno je delal in se trudil, da bi se prijateljske vezi in iskreno razumevanje med ameriškim in jugoslovanskim ljudstvom še poglobili.
Ljubil je svojo domačo zemljo, svojo deželo in njene ljudi, jim pomagal, kjerkoli je mogel, jih častno zastopal in branil vse svoje življenje. Zdaj ga ni več. ostane pa to. kar je ljubil, današnji ljudje in rodovi, ki pridejo za njimi, v njih bo njegov spomin živel, ker je bil velik umetnik in dober človek.
Kirurgova pozabljivost
BOČEN, 31. — Joseph Ober-rauch ima danes 45 let. Leta 1938 je bil v občinski bolnišnici v Briksnu operiran na pljučih. Po operaciji se ni mogel nikoli po. vsem opomoči. Hodil je na zdravniške preglede in vsi zdravniki so bili mnenja, da ima na pljučih «nekaj». Zadeva je šla vedno na slabše, dokler ni lani odšel v Natters pri Innsbrucku v Avstriji, kjer so mu izločili eno krilo pljuč:	Kirurga sta ugotovila v
bolnih pljučih klopek garze, ki jo je leta 1938 «pozabll« v njih kirurg. Oberrauch toži sedaj bri-ksensko občino za 15 milijonov lir odškodnine.
»ff» I-

immm
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih; 11.45 Juke-box; 12.15 Okno v svet; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tipični furlanski ansambel; 17.20 Italijanščina; 17.35 Lahka glasba; 18.15 Umetnost;
18.30	Glasba za mladino; 19.00 Trlo Tržaškega Jazz krožka; 19.15 ((Ilirstvo in Stanko Vraz«; 19.30 Zdani motivi; 20.00 šport; 20.35 «Vzgojitelj v zadregi«; 21.50 Ples;
22.30	Viozzi: Koncert za violino in orkester; 22.50 Trobentač Ray Anthony.
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Orkester Franca Russa; 13.50 Med zgodovino in legendo; 14.30 Pianist U. Tracanelli; 14.35 Istrske slike.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Glasbeni vrtiljak; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Glasovi in orkestri; 11.50 Iz turistove beležnice; 12.10 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Orkester Kracher; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Operni almanah; 15.40 Vprašanje tedna; 16.00 Tretja stran; 16.15 Popevke; 16.35 Operna glasba; 17.40 Plesna glasba; 18.00 Prenos RL; 19.00 Orkester Caroll; 19.30 Prenos RL; 22.15 Dve skladbi; 22.40 Nočni motivi.
Nacionalni program
8.30 Jutranji pozdrav; 9.05 Psihologovo mnenje; 9.10 Strani lz albuma; 9.45 Popevke; 10.00 Oper-
CETRTEK, 1. APRILA 1965
na antologija; 10.30 Sola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodni plesi; 11.30 Mozartove skladbe; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Odrska glasba; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Koncerti, baleti itd.; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.45 V diskoteki; 17.25 Ital. pesmi; 18.50 Mali koncert; 21.00 G. Courteline: «Le disavventure giu-diziarie del signor La Brighe«; 22.15 Hamburški orkester.
It. program
8.00 Jutranja glasba; 9.35 Pisan spored; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.05 Vesela glasba; 12.00 Romantično potovanje; 14.00 Pevci; 14.45 Nove plošče; 15.15 Kolesa in motorji; 15.35 Operni baleti; 16.00 Rapsodija; 16.35 Kol. dirke: 16.40 En dan v New Vorku; 17.35 Nogometna tekma Italija - Španija; 17.25 G. C. Chesterton: «Uomo vivo«; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Filmske novosti; 21.40 Glasba v večeru; 22.15 Jazz.
III. program
18.30 Gledališki pregled; 18.45 Erpsejev kvartet štev. 1; 19.30 Gallupni. Bach in Hindemith; 20.40 Mozartova serenada Štev. 8; 21.20 Bartokov kvartet štev. 2; 22.25 Tri Busonijeve elegije; 22.45 G. B. Shaw.
Slovenija
8.05 Jutranji zvoki; 8.55 Radijska šola; 9.25 Glasbeni vedež; 9.45 Slov. narodne; 10.15 Glasbeni
sejem; 11.00 Nimaš prednosti!;
12.05	O novih hlevih za krave; 12.15 Slov. narodne; 12.30 Domača glasba; 13.30 Priporočajo vam...;
14.05	Solisti zagrebške Opere; 14.35 Naši poslušalci čestitajo;
15.30	Pihalna godba; 15.40 J. Clay-ton: Beli krog; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Hornist Karel Bradač; 18.45 Jezikovni pogovori;
19.05	Glasbene razglednice; 20.00 Domače pesmi; 21.00 G. Grass: Povodenj; 21.00 Glasbeni nokturno; 22.10 Popevke; 23.05 Bachove skladbe.
Ital. televizija
8.30 šola; 15.45 Kol. dirke po Campanii; 17.00 Tvoja prihodnost;
17.30	Spored za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 Kmetijska oddaja; 19 50 šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Življenje na griču; 21.50 Pregled prireditev; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Sejem sanj;
22.30	TV pošta; 23.15 športne vesti.
Jug. televizijo
10.00	TV v šoli; 11.00 Francozi pri vas doma; 16.40 Ruščina; 17.10 Govorimo angleško; 17.40 Mendov spored; 18.25 Obzornik;
18.45	Reportaža; 19.15 Glasbene marginalije; 19.45 Četrti četrtek — satira; 20.00 Dnevnik; 20.35 Narodna glasba — studio Skopje;
20.45	Ekran na ekranu; 21.45 S kongresa ZK Makedonije; 22.05 Obzornik.
Vreme včeraj: najvišja temperatu. ra 18.3, najnižja 9.9, ob 19. uri 15.8; zračni tlak 1021 ^2 raste, vlaga 23 odst., veter vzhodnik 10 km, nebo Jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,4 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 1. aprila
Bogomila
Sonce vzide ob 5.46 in zatone ob 18.32. Dolžina dneva 12.46. Luna vzide ob 5,57 in zatone ob 17.57
Jutri, PETEK, 2. aprila
Franc
V SOBOTO NA POBUDO DEŽELNEGA ODBORNIKA MASUTTA
Važnost deželnega zasedanja o gradnji ljudskih stanovanj
Pomanjkanje koordinacije med številnimi ustanovami, ki se ukvarjajo z gradnjo ljudskih stanovanj, je močno škodovalo tej dejavnosti
Kot smo že pisali bo v soboto deželno zasedanje o ljudskih zgrad-njah, ki ga Je sklical v Trstu odbornik za javna dela deželne u-prave. Za to zasedanje vlada v vseh prizadetih krogih vseh treh pokrajin v deželi in v Pordenonu veliko zanimanje, saj bo prvič, da se bodo srečali na razgovoru vsi prizadeti upravitelji krajevnih ustanov, zavodov, ki se ukvarjajo z gradnjo ljudskih stanovanj, kvalificirani tehniki in predstavniki raznih združenj in ustanov, ki se zanimajo za stanovanjska vprašanja. Zasedanje se ujema tudi s sedanjim izrednim trenutkom, ki ga označujejo zlasti nedavni vladni ukrepi v korist ljudskih gradenj v okviru reševanja celotnega vprašanja zidanja stanovanj v Italiji.
V	zadnjem letu, in še posebno v lanskem letu, je gradbena industrija zašla v veliko krizo. Leto, v katerem so imele ljudske gradnje največji razmah, je bilo leto 1959, ko je bilo 23 odst., celotnih državnih naložb za javna dela izkoriščenih za zidanje ljudskih stanovanj. V tistem letu to zgradili skupno 290.000 stanovanj. Od tedaj dalje se je stanje gradnje ljudskih stanovanj in stanovanj sploh stalno slabšalo, dokler ni v lanskem letu doseglo najnižjo raven, tako da je prisililo vladne organe, da so podvzeli nujne ukrepe za poživitev tega industrijskega sektorja in za omilitev zaostrene stanovanjske krize.
V	tem okviru in v perspektivi, da se tudi v naši deželi začnejo podvzemati bolj odločni ukrepi je treba tolmačiti tudi pomen sobotnega zasedanja o ljudskih gradnjah. Na žalost so bili skoraj vsi zakoni o gradnji ljudskih stanovanj v zadnjih dvajsetih letih posamezno, uveljavljeni, ne da bi se vse vladne pobude koordinirale v smislu čimbolj učinkovitega reševanja stanovanjske krize. Zato so se tudi pojavila neuravno-vesja med gradnjo ljudskih stanovanj v eni ali drugi deželi v republiki, kakor tudi v eni ali drugi \pokrajini.
Pomisliti moramo, da je samo v naši deželi odnosno na področju gradnje ljudskih stanovanj sledeče število ustanov:	Zavodi za
ljudske hiše, INA-Casa (sedaj GESCAL), občine, civilni tehnični urad, INPS, INAIL, Ustanova za pomoč, julijskim in dalmatinskim beguncem, zadruge in konzorcij gradbenih zadrug, INCIS, Ustanova treh Benečij, odbor UNRRA-CASAS (sedaj ISES) in še nekateri drugi manjši zavodi krajevnega značaja. V deželnem okviru, menijo v pristojnih krogih deželne upra vi, ta razdrobljenost posegov, v korist gradnje ljudskih stanovanj ni bila vedno koristna in učinkovita ter ni vedno služila politiki v korist revnejšega prebivalstva. Iz izkušenj v zadnjih dvajsetih letih je treba ugotoviti, da ni bilo skoraj nobenega sodelovanja med zavodi za ljudske hiše v posameznih pokrajinah in ustanovami vsedržavnega značaja, tako glede sestave gradbenih programov kakor tudi glede dodelitve stanovanj. Prav tako se niso skoraj nikoli vsklajevale pobude dražbe za gradnjo ljudskih stanovanj na osnovi istega zakona, ki so bile poverjene raznim ustanovam; ustanove se niso niti dogovorile o najemninah, ki naj bi jjh plačevali najemniki
za stanovanja, ki so bila zgrajena i državno podporo. Pri tem ni mogoče zamolčati, zatrjujejo v krogih deželne uprave, tudi izkušnje v zadnjih dveh letih glede odnosov med GESCAL in Zavodi za ljudske hiše.
Pomanjkanje koordinacije dela med temi številnimi ustanovami ima negativne odmeve med prebivalstvom in predvsem med vsemi tistimi ljudmi, ki že dolgo let čakajo na ljudsko stanovanje. Zato bo sobotno zasedanje tembolj važno in zanimivo, ker se bo na njem govorilo o vseh teh vprašanjih, ki jih bo deželna uprava skušala rešiti v na j več ji meri, da bodo čimbolj koristno ustrezala potrebi po gradnji ljudskih stanovanj.
Sestanek prve deželne svetovalske komisije
Danes dopoldne se bo na sedežu v palači Modello sestala prva svetovalska komisija za predsedniške posle, finance in proračun, dopolnjena z osmimi svetovalci v zastopstvu drugih komisij. Komisija bo na poročevalski ravni začela z razpravo o dveh zakonskih osnutkih, ki jih je pripravil deželni odbor in ki se nanašata na deželna proračuna za 1. 1964 in 1965.
Seji pod predsedstvom svetovalca Stopperja bosta prisostvovala tudi predsednik deželnega odbora Berzanti in odbornik za finance Tripani, ki bosta poročala o obeh osnutkih.
Zahvala čilskega konzula de Rinaldiniju
Čilski konzul v Trstu Romano, je naslovil na predsednika deželnega sveta de Rinaldinija pismo, v katerem mu sporoča, da je takoj odposlal čilski vladi izraze solidarnosti, ki mu jih je poslal predsednik deželnega sveta ob hudem udarcu, ki je zadel Čile s potresom.
Čilski konzul Je naprosil predsednika de Rinaldinija naj izreče zahvalo v imenu čilske vlade tudi vsemu deželnemu svetu in vsemu prebivalstvu dežele Furlanija-Julijska krajina.
ODLOČEN NASTOP STANOVALCEV PROTI ŠPEKULACIJAM DRUŽBE «TEKGESTE»
Preprečen sodni izgon stanovalcev iz bivših hiš IN A v Ul. DAlviano
Sodni oficial je izvršitev izgona preložil na 6. maj - Manifestacija stanovalcev z govorom tajnika Združenja za pravico do stanovanja - Prefektura naj čimprej potrdi sklep občinskega sveta o vključitvi terenov v Ul. D’Alviano in Don Bosco v načrt 167

C Občinski svetovalec KPI Giuseppe Muslin je poslal odborniku za javna dela dr. Colauttiju pismo prebivalcev zaselka Gaspereti v Barkovljah s 55 podpisi, v katerem prosijo, naj občinska uprava poskrbi za ureditev kanalizacije v zaselku, in za zgraditev obrambnega zidu ob hudourniku.
Med včerajšnjim zborovanjem stanovalcev hiš v Ul. D’Alviano
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitHiiiiHiiiiiiiiiijliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininumiiiitiiiHiiiiiiiiiiiiHiliiiiiitliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiioiiiil
VEC TISOČ LJUDI VČERAJ NI MOGLO NA LADJO
Zaradi navala na ladjo «0ceanic» policija prepovedala nadaljnji obisk
Več ljudi je v gneči omedlelo, nekega upokojenca pa so morali zaradi poškodbe odpeljali v bolnišnico ■ Zastoj prometa pred pomorsko postajo Danes na ladji sprejem za uradne predstavnike
Panamska pomorska družba «Ho-me Lines« in tržaška agencija «Co-sulich«, na katero se omenjena družba oslanja pri upravljanju poslov v tržaškem pristanišču, sta kakor znano, napovedali, da si bo občinstvo lahko ogledalo novo turbinsko potniško ladjo «Oceanic», ki je že več dni zasidrana ob pomorski postaji v Trstu, in sicer na včerajšnji dan od 15. do 19. ure.
Zanimanje tržaškega prebivalstva za novp «ladjo bodqfnosti», zlasti po vsem tem, kar se je v zadnjem času slišalo in govorilo v zve-zt z delovanjem Združenih jadranskih ladjedelnic v Trstu in v Tržiču, je priklicalo na pomorsko postajo vse črno ljudi, ki so si želeli vsaj bežno ogledati plavajoče mesto, kakor nekateri nazivajo novo ladjo «Oceanic». že okoli 15. ure je stopilo na ladjo okoli 2500 ljudi, na premične mostičke pa se je zgrinjala čedalje večja množica. Iz strahu, da ne bi mostički popustili, je policija prepovedala nadaljnji obisk ladje. Kljub temu pa je tudi na sami ladji nastala taka gneča, da so številni obiskovalci omedleli, nekemu upokojencu pa so med
.........i................im.i..
VČERAJ V MUENCHNU NA BAVARSKEM
Ustanovljena nemška družba za naftovod Trst-Bavarska
Eri družbi je 12 delničarjev, glavni delničar pa je ES SO AG Družba bo skrbela za gradnjo na vsej relaciji
prerivanjem prizadeli tudi resnejšo rano, tako da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Med tem pa je postal promet avtomobilov po nabrežju prav kaotičen. Pomorska a-gencija «CosuIich» Je nadaljnji obisk ladje dokončno prepovedala. Vsem tistim, ki so kupili vstopnico, a je niso mogli izkoristiti, bodo povrnili, denar.-
Tržaško občinstvo je torej ostalo -brez napovedanega užitka, da bi si lahko ogledalo nov izdelek domačih ladjedčMič,' ki bo še enkrat ponesel sloves Združenih jadranskih ladjedelnic v širni svet. Kakor znano, je bilo pred časom napovedano, da bo mogoče obiskati ladjo «Oceanic» takoj naslednji dan, ko se je pripeljala v Trst iž tržiških voda. Z obiskom so pozneje odlašali vse do včerajšnjega dne, vendar so čas za to omejili le na štiri ure, kar je vsekakor premalo, da si nekaj tisoč ljudi ogleda ladjo, ki Ji po pravici pravijo «plavajoče mesto«.
Nocoj ob 18.30 bo na ladji kock-tali, na katerega so povabili najvidnejše predstavnike tukajšnjega življenja. V petek se bo na ladjo vkrcalo nekaj potnikov, nakar bo «Oceanic» za vedno odplula iz našega pristanišča, namenjena naj prej v Neapelj, nato pa skozi Gibraltar na odprti ocean.
mi bo ob 18. uri na Trgu Cavana govoril tajnik federacije Paolo Šema.
V Muenchnu na Bavarskem so včeraj ustanovili družbo «Deutsche Transalptne Olleltung« z začetno glavnico 10 milijonov nemških mark. Namen novoustanovljene družbe je zgraditi naftovod iz Trsta na Bavarsko. Kakor je bilo že pred časom napovedano bo naftovod sestavljen iz cevi s premerom 40 palcev ali 100 cm. Stroški za gradnjo novega naftovoda bodo znašali približno 160 milijonov dolarjev.
Delež posameznih petrolejskih družb pri glavnici «Deutsche Tran-salpine Olleintung« bodo naslednji; Esso AG 20,4 od sto, Shell AG
Poziv združenja krvodajalcev
Združenje krvodajalcev v Trstu nujno poziva svoje člane, ki pripadajo krvnima skupinama O Rli pozitiven in A Rh pozitiven, da se zglasijo na transfuzijskem centru združenih bolnišnic za oddajo krvi. Krvna banka namreč ne more več zadostiti nujnim zahtevam za bolnike, ki čakajo na hude operacije. Umik za oddajo krvi jv od 8. do 11. in od 17. do 19. ure ali po dogovoru v urah daleč od glavnih obrokov hrane.
15,4, B.P. Benzin und Petroleum AG 14,4, Mobil AG in Deutsch-land 11,4, Agip AG 10,4, Deutsche Marathon Petroleum AG 7, Gelsen-kirchner Bergvverks AG 6, Deutsche Erdoel AG 3, Sholven Chemie AG 3. SOPI Mineralprodukte AG 3,
Texaco GMBH 3 in Wintersha!l AG 3 od sto.
Novoustanovljena družba bo skrbela za gradnjo naftovoda na celotni razdalji iz Trsta do Ingolsatdta, kar zadeva posamezna odseka na italijanskem odnosno na avstrijskem državnem ozemlju pa bo nemška družba sodelovala z družbama SIOT in »Transalpine Olleitung in nj Osterrelch GMBH«. Računajo, da 1 Grčiji.
bodo prve tone surovega petroleja pritekle skozi novi naftovod spomladi leta 1967.
Fiskalne olajšave za izvoz v tujino
Ministrstvo za finance je sklenilo uveljaviti nova pravila, ki Jih določata predsedniška odloka št. 338 in 339 z dne 5. marca 1964, pri-čenši s 1. aprilom letošnjega leta. Odloka se nanašata na nove fiskalne olajšave pri izvoznem poslovanju s tujino. Od danes dalje se bodo Izvozniki lahko posluževali novih obrazcev A/55-S-1, ki bodo omogočili hitrejše izplačevanje zneskov, do katerih imajo pravico izvozniki v zvezi s sklenjenimi izvoznimi posli. Za podrobnejša pojasnila se prizadeti izvozniki lahko obrnejo na tukajšnje urade carinske in finančne uprave.
V TRŽIČ SO PRIPELJALI
Krmni del za novo 80.000-tonsko ladjo
V Tržič so pripeljali krmni del nove 80.000-tonske ladje, ki jo gradijo v tamkajšnjem obratu Združenih jadranskih ladjedelnic. Gre za 57 ton težak del ladijskega trupa, ki so ga izdelali v železarskem obratu v Terniju, in ki so ga pripeljali v Tržič na posebnem industrijskem vozilu. V spremstvu policijske patrulje so krmni del ladje prepeljali v Tržič najprej po avtocesti «Sonca», nato pa po «Sere nissimi« do Benetk. Za to pot so potrebovali polnih 14 dni, ker se je prevoz vršil samo v nočnih urah.
Strokovno srečanje o reklamnem oglaševanju
V dneh 7. in 8. maja letos bo v Trstu VIII. strokovno srečanje o reklamnem oglaševanju v kinematografskih dvoranah in na televiziji. Na tem srečanju bodo prikazali vrsto filmov in skečev z oglasno tematiko, strokovnjaki pa se bodo udeležili tudi vrste tehničnih predavanj s tega področja.
Registriran potres
Tržaški poskusni geofizični zavod je včeraj z začetkom ob 10.49’43” zabeležil močan potresni sunek. Njegova jakost je bila tolikšna, da registracije sploh ni bilo mogoče razbrati in da nekateri aparati niso niti delovali. Zelo lahek sunek je bilo čutiti tudi v našem mestu. Zdi se, da je epicenter potresa, ki je moral biti 9.-10. stopnje Mercallijeve lestvice, nekje v
Z Danes ob 20. uri bo v Ljudskem domu v Griži pri Miljah zborovanje KPI o temi «Mir in svoboda za vietnamsko ljudstvo«. Govoril bo vodja komunistične svetovalske skupine Claudio Tonel. O isti te-
Nova samopostrežna trgovina na Proseku
Ob prisotnosti predstavnikov krajevnih oblasti, prijateljev in podjetnikov ter zastopnikov organizacije SPAR, so včeraj popoldne odprli na Proseku štev. 124 novo, čedno in bogato založeno samopostrežno trgovino (SPAR) Marije Daneu. Prejšnja stara trgovina je izginila, ker so lokal popolnoma obnovili in uredili, kakor pač zahteva samopostrežna trgovina.
čestitamo in želimo uspešno delovanje, da bodo potrošniki zadovoljni. —
Z Tiskovni urad vladnega komisariata obvešča, da je ministrstvo za zunanje zadeve 4. marca sporočilo, da je bil rok za uveljavitev norm pokopališke policije za občine v pulskem okraju podaljšan do 31. dec. 1965.
SEJA MUJSKECA OBČINSKEGA SVETA
V Miljah bodo priredili razstavo odporniške knjige
Priredili bodo tudi deželni natečaj slikarjev in nagradni natečaj za srednješolsko mladino za pismeno nalogo o pomenu odporniškega gibanja
Na sinočnji seji miljskega pbčin-skega sveta je župan najprej sporočil, da bo v dobi od 23. aprila do 2. maja občinska uprava s sodelovanjem občinskega odbora za turizem in Pokrajinske turistične ustanove priredila razstavo odporniške knjige in deželni natečaj slikarjev, razpisala bo nagradni natečaj med srednješolsko mladino za pismeno nalogo o odporniškem gibanju ter povabila' ekipo «Bella ciao« za prireditev, ki naj bi imela pečat odporniškega gibanja.
Nato je dejal, da je bil z dolinskim županom na razgovoru pri predsedniku pokrajine, kateremu sta predlagala, naj bi se na pokrajini sestali predstavniki vseh občin, da bi razpravljali o skupnem vprašanju. Sledila so vprašanja nekaterih svetovalcev glede postavitve javnih telefonov pri ob-mejifem bloku pri Škofijah, v Lazaretu in v Camporah, glede občinskih poti itd. župan je odgovoril, da za postavitev telefonov ni še dovolj sredstev na razpolago, glede poti pa je dejal, da si občinska uprava prizadeva za ureditev tega perečega vprašanja.
Nato je po krajši diskusiji občinski svet z večino glasov odobril resolucijo, v kateri zahteva, naj
111111111111111111111111111111111111111111111111111111111119111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
DANES IN JUTRI V RIMU NA MINISTRSTVIH
Razgovori odbornika Marpillero o aktualnih tržaških vprašanjih
Deželni sestanek tajnikov federacij PSDI iz Trsta, Vidma in Gorice Razpravljali so tudi o povečanju trgovskih izmenjav s Slovenijo
deželni svet upošteva pri izglasovanju zadevnega zakona sodelovanje krajevnih ustanov pri načrtovanju. Na dnevnem redu je bila tudi resolucija, ki zahteva avtonomijo krajevnih ustanov in novo ureditev glede njihovih financ ter imenovanje deželnih organov za nadzorstvo nad sklepi krajevnih u-stanov. To resolucijo je občinski svet soglasno odobril; o resoluciji glede ustanove- za pristanišče pa bo občinski svet razpravljal na prihodnji seji v sredo zvečer.
Obvestilo
V okviru vedno bolj intenzivnih medsebojnih maloobmejnih trgovinskih stikov in v okviru carinskih olajšav, ki se zadnje čase prakticirajo med evropskimi državami, so to noč, nekaj po polnoči prispeli iz Jugoslavije v Trst trije veliki tovorniki, ki so pripeljali usnjene izdelke, zlasti pa zelo iskane usnjene moške in ženske površnike, preproge in drugo tipično blago, ki Je sicer podvrženo veliki carini. Izjemoma bodo to blago prodajali danes v dopoldanskih urah na Trgu Ponterošo po izredno nizkih cenah (tudi za dinarje), ker Je blago pač oproščeno carine.
Deželni odbornik za industrijo in trgovino odv. Marpillero se bo danes setal v Rimu z ministrom za trgovinsko mornarico sen. Spa-gnallijem, jutri pa se bo sestal z ministrom za industrijo in trgovino Lami-Stamutijem. Med svojim bivanjem v prestolnici se bo odv. Marpillero srečal tudi z voditelji ENI in ENEL.
Pred odhodom iz Trsta se je odbornik Marpillero udeležil sestanka, za katerega je dal pobudo deželni tajnik PSDI Giorgio Cesare in katerega so se udeležili tudi tajniki federacij iz Vidma, Gorice,
POSREČENA ZAMISEL
Danes bodo v Boljuncu točili vino «na uro»
Oživitev starega običaja, toda samo za danes
2e večkrat smo pisali, da je bil lani na našem področju bogat pridelek vina in da je vino odlično. O tem se lahko prepričajo vsi tisti, ki obiščejo vaške osmice in si privoščijo dobro kapljico, če je vino dobro, se nihče ne pritožuje glede cene, vendar h! si ga več privoščil in bi ga več kupil za domačo uporabo, če bi bilo vino bolj poceni.
Na to ag pomislili nekateri vinogradniki iz Boljunca in so se spomnili na običaj, ki je veljal zlasti ob dobrih letinah še pred zadnjo vojno, ko so vinogradniki točili svoje vino na uro. Toliko si plačal in si ga lahko pil po mili volji. Boljun-čani, ki držijo na stare običaje (lučanje, majnica, pustovanje) nameravajo poživiti ta običaj.
Vina je dovolj in boljunski vinogradniki se ne bojijo, da Jim bodo gostje izpraznili vse sode.
Danes bodo napravili prvi poskus. Vino bodo prodajali ne na liter, ali na osmlnke, ampak na uro, trije vinogradniki v Boljuncu,
in sicer Bolčič, Ota in Maver. Cene vina na uro nam niso hoteli povedati, zagotovili- pa so nam, da bo izven vsake konkurence. Domnevamo, da bo sorazmerno kot pred vojno. Pravijo, da bodo gostom iz mesta prodajali vino tudi za dom po tarifi na uro. Zdi se nam, da ga bo gost lahko odnesel domov po enaki ceni, kolikor bo dokazal, da ga lahko spije na uro.
Vsekakor posrečena zamisel.
Kdor ljubi zlato kapljico z Brega, naj ne zamudi izredne priložnosti. če bo prvi obisk danes v Boljuncu dober, bodo Boljunčane posnemali gotovo tudi v drugih vaseh.
Kdor nima svojega vozila, se lahko odpelje v Boljunec in pripelje domov s številnimi avtobusi, ki vozijo iz Trsta v Boljunec.
Svoje vino bo danes točil prijateljem in znancem tudi Mario Fer-luga v Ui. Moreri
in Trsta Ponsele, Dellago in Pie-randrel.
Razpravljali so o nekaterih bistvenih vprašanjih na področju ladjedelništva, pomorskih prog In industrializacije v deželi, o vprašanjih torej, o katerih se bo Marpillero, razgovarjal tudi v Rimu. Se prav posebej pa so proučevali vprašanje razdelitve prog prvenstveno državnega interesa na o-beh straneh apeninskega polotoka in vprašanje funkcij družb prvenstveno države važnosti v okviru predvidevanega novega pravilnika, kakor tudi o modernizaciji in okrepitvi flote z državno udeležbo.
Na industrijskem sektorju so predstavniki PSDI obravnavali problem rajbeljskega rudnika. Proučevali so možnost podelitve koncesije za izkoriščanje rudnika družbi ali ustanovi z državno udeležbo, pripravili so kriterije za priznanje razvojnih centrov za področja z olajšavami, predvsem za področje Aussa-Corno in področje srednjega Tilmenta ter govorili o naftovodu Trst-Bavarska.
Med sejo so analizirali tudi trgovsko izmenjavo z republiko Slovenijo z možnostjo razširitve področja za svobodno izmenjavo. Končno so razpravljali o možnosti ustanovitve deželnega inštituta za povečanje izmenjav z deželami vzhodne Evrope in afriškimi državami.
Openski igralci v p. d. «lvan Ca n k ar»
Sinoči so v dvoranici prosvetnega društva «Ivan Cankar» v Ul Montecchi nastopili člani dramske družine prosvetnih društev «An-drej Cok» in Opčine z Mešlcovo igro «Pri Hrastovih». Igra je privabila res lepo število gledalcev, ki so do kraja napolnili dvorano in zavzeti sledili podajanju na odru, ki je bilo za mlado dramsko skupino z Opčin res več kot samo zadovoljivo. Igralci so bili po vsakem dejanju deležni iskrenega a-plavža, na koncu pa se jim je za lepo prireditev zahvalil predsednik društva, ki jim je tudi poklonil šopek nageljnov.
Silovit požar drevja med Repentabrom in Fernetiči
Ob cesti med Repentabrom in Fernetiči se je včeraj popoldne razplamtel ogromen požar, ki je zajel približno 300.000 kv. metrov površine na obeh straneh ceste. Vnela se je najprej suha trava, toda veter je ognjene zublje razplam. tel, da se je požar razširil v dolžino kar treh kilometrov. Ves prostor je nasajen z mladimi akacijami in borovci, ki so seveda pogoreli. Skoda, ki je gozdna policija in gasilci niso še ocenili, je precejšnja. Gasilci s Trga Niccolini so prihiteli na kraj požara okrog 17. ure. Gasili so do približno 21. ure, ko so jih zamenjali gasilci postaje v starem pristanišču. Tl so s svojim trudapolnim delom za ključili šele okrog 23 .ure. Torej so gaslici potrebovali več kot šest ur, da so najprej omejili in nato pogasili velik požar.
Včeraj popoldne so v bolnišnici nudili prvo pomoč 21-letnemu Sal-vatoru Friju iz Ul. Roberto de Vi-slani 4, ki se je pobil po levem kolenu, hrbtu in prsih. Frijo se je ponesrečil v Starem pristanišču, kjer je bil uslužben za podjetje Billitz iz Ul. Ghega. Ko je skupaj z delovnimi tovariši vlekel voziček, se je nerodno spotaknil in padel pod prednja kolesa vozička. Ponesrečenca so v bolnišnico odpeljali z rešilnim avtom.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 31. marca se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 8 oseb.
UMRLI SO: 84-letni Carlo Milazzl, 59-letna Rosa Grion, 79-1 etni Giuseppe Sturm, 62-letni Giovanni Leban, 71-letni Tito Paoluzzl, 86-letna Gio-seffa Bencina vd. Cuk, 79.1etni Um-berto Moro, 89-letna Orsola Prelec vd, Rotter
Včeraj dopoldne ob 9. uri je prišel v Ulico DAlviano pred poslopje hišnih številk 76 in 78 sodni oficial, da izvede sodni izgon stanovalcev v dneh omenjenih hišah. Sodni izgon je izsilila družba «Terge-ste«, ki je sedaj lastnica vseh malih hišic v Ulici DAlviano in Ulici Don Bosco, ki so bile svoj čas last državne ustanove INA. Sodnega o-ficiala je spremljal predstavnik družbe in oba sta imela pooblastilo, da pokličeta policijo, če stanovalci ne bodo hoteli zapustiti stanovanj.
Toda v isti uri se je pred omenjenima hišama zbrala velika množica stanovalcev iz vseh malih hišic v obeh ulicah, da prepreči nasilni izgon družin iz stanovanjskih hiš, ki so bile nedavno s soglasnim sklepom tržaškega občinskega sveta vključene v načrt zakona 167 o gradnji ljudskih in ekonomičnih stanovanj. Ko je sodni oficial videl razburjeno množico se je posvetoval s predstavnikom družbe in oba sta sklenila, da ne pokličeta policije in da se odlok o sodnem izgonu omenjenih družin podaljša do 6. maja letos.
Celotna zadeva bi ne zbudila večje pozornosti, če bi šlo za sodne izgone, ki jih izvajajo v hišah, kjer je zaradi pomanjkanja ustreznih zakonov nemogoče braniti prizadete stanovalce. Vprašanje sodnih izgonov v Ulici DAlviano ali pa v Ulici Don Bosco je danes zavzelo širši obseg, ker so se na stran stanovalcev v teh malih hišicah postavile vse stranke in pristojne organizacije ter je tržaški občinski svet, kot smo že omenili, soglasno sklenil, da se stavbišča, kjer so sedaj te male hišice, vključijo v zakon 167. To pomeni, da bo občinska uprava ta stavbišča odkupila od lastnika in jih bo nato uporabila ali pa prodala po nešpekulativni ceni ustanovam in zasebnikom, ki bodo sezidali nova ljudska ali ekonomična stanovanja. Poleg tega pa se ti stanovalci že dlje časa borijo proti družbi «Tergeste», ki je kupila stavbišča od ustanove INA po smešno nizki ceni in bi sedaj hotela na njih zidati velike zasebne stavbe.
Odbor stanovalcev teh hišic, ki je bil ustanovljen že pred mnogimi leti in ki je priredil včerajšnjo manifestacijo stanovalcev proti prvim nasilnim izgonom, je povabil tajnika Združenja za pravico do stanovanja DAgosta, naj obrazloži prisotnim pomen dolgoletne bitke proti lastnikom hiš in pomembnost vključitve teh stavbišč v zakon štev. 167. DAgosto je opisal prisotnim celoten potek borbe stanovalcev proti sodnim izgonom, ki je dosegla svojo prvo veliko zmago z vključitvijo stavbišč v zakon 167. V teh hišicah stanuje sedaj 170 družin in okrog 500 oseb. Stanovalci so že pred mnogimi leti hoteli odkupiti stanovanje od ustanove INA, ki pa jim je postavila nesprejemljive pogoje. Nenadoma pa so leta 1962 zvedeli, da je ustanova INA prodala vse hišice družbi «Tergeste». Takoj nato se je tudi zvedelo, da je bila ta družba ustanovljena samo leto popr.ej z začetnim družbenim kapitalom 3.000.000 lir, ki se je v nekaj mesecih povišal na 30.000.000 lir. Celotno stav-bišče, na katerem je 170 stanovanj, je družba kupila za smešno nizko ceno 74 000.000 lir.
Ob začetku lanskega leta pa je družba sklenila, da začne z izgoni in z zidanjem velikih novih zasebnih hiš, ki bi jih dala v najem ali pa prodajala po prostih tržnih cenah, kar bi ji omogočilo ogromne profite, če pomislimo, da je dobila stavbišče po tako nizki ceni. Pred to nevarnostjo so se stanovalci takoj začeli zanimati, naj bi ta stavbišča vključili v zakon štev 167. Po dolgih razpravah in po nedavnem sklepu občinske posvetovalne komisije za spremembo načrta za zidanje ljudskih in ekonomičnih stanovanj po zakonu 167, je občinski svet soglasno sprejel sklep, da se ta stavbišča vključijo v načrt zakona 167. Sklep občinskega sveta bo zakonito veljaven šele potem, ko ga bo odobrila prefektura. Zato je družba «Tergeste» sedaj skušala izvesti svoj prvi načrt: izgnati družine iz hiš štev. 76 in 78 v Ulici DAlviano. Hkrati pa je že predložila v odobritev občinskemu tehničnemu uradu načrte za nove stavbe, ki pa jih občinska uprava še ni odobrila in je pričakovati, da jih tudi ne bo ker so bila ta stavbišča določena za gradnjo ljudskih in ekonomičnih stanovanj.
Sedaj stanovalci pričakujejo, da bo prefektura čimprej potrdila sklep občinskega sveta, da jim družba «Tergeste» ne bo več grozila z izgoni in da bodo v doglednem času dobili v zameno za sedanja stara stanovanja, nova in udobna ljudska stanovanja.
Slovensko gledališče v Trstu
PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU
V nedeljo, 4. aprila ob 16. uri ! UGO BETTI
USAD
NA SEVERNI POSTAJI
Zadnja predstava po znižanih cenah
Parter 600 lir Balkon 300 lir
PROSVETNO
DRUŠTVO
PROSEK • K0NT0VEL
uprizori v nedeljo, 4. aprila ob 17. uri v Ljudskem domu v Križu mladinsko igro ▼ štirih dejanjih
KEKEC
Vljudno vabljeni
Gledališča
VEHDI
Blagajna gledališča Verdi je na razpolago novim prosilcem za abonmaje za spomladansko simfonično sezono 1965. ki se bo začela 7. aprila s koncertom pod vodstvom dirigenta Claudia Abbada ln s sodelovanjem violinista Franca Gullija.
Danes in Jutri, dne 1 ln 2. aprila gostuje v tržaškem gledališču Verdi nizozemski balet «Nederland dan Theatre« Ansambel Je že gostoval po vsej' Evropi. Njegov repertoar zajema klasične m moderne balete v sodobnih koreografskih priredbah.
Program današnjega večera obsega Vivaldijev «Madrigalesco», Bartokov «Opus dodlci« in Orffovo «Carmina Burania«, program jutrišnjega večera pa Blacherjev «Concertino», Van Del. denov «Quartetto», Ellingtonov «Pron, to-vla» in ponovitev Orffove «Carmi-na Burana«.
TEATRO STABILE
Danes ob 21. uri v Avditoriju 2a reda C in E peta abonmajska predstava «Bele noči« Fjodora Dostojevskega v Izvedbi igralske skupine Giulio Bosetti in Giulla Lazzarini. Režija Jose Quaglio. Cene: parter 1500 lir, balkon 300 lir.
DNEVNA SLU2BA LEKARN (29	3.- 4 4.)
AllAlabarda, Ul. deliTstrla 7; Cen-tauro, Ul. Buonarrotl 11; de Leiten-burg, Trg S. Giovanni 5; Mizzan, Trg Venezia, 2. Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ul. Com-merciale 26; Vielmettl, Borzni trg 12; Mianl, Drevored Miramare 117.
Služba od 13. do 16. ure Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Vielemetti, Borzni trg 12; Miani, Dre. vored Miramare 117.
NOČNA SLU2BA LEKARN AllAlabarda, Ul. deliTstrla 7; Cen-tauro, Ul. Buonarroti 11; de Lelten-butt, Trg S. Giovanni •; Mizzan, Trg Venezia 2.
Razna obvestila
OBČNI ZBOR SPDT
2. aprila ob 20.30 url bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 7 občni zbor planinskega društva.
• • •
Fotografije s sprejema slovenskih šolnikov na konzulatu SFRJ so na ogled v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20.
SPDT priredi dvodnevni smučarski izlet v Bohinj In na Vogel 18. in 19. aprila. Vpisovanje v Ul. Geppa 9.
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina pok. mame Marije in pok. očeta Antona Brlšč-ka daruje hčerka Pina Brišček-Bre-celj 2000 lir za Dijaško Matico.
V	počastitev spomina pokojne Kar-lote Gregorič vd. Rosenberg darujejo Pregarčevl 1500 lir za Dijaško Ma. tico.
PRISPEVAJTE Z* DIJAŠKO MATICO I
FILATELISTIČNA RAZSTAVA v prostorih tržaškega fil. kluba «L. KOŠIR«
Ul. Montecchi 6 v nedeljo, 4. aprila od 10. do 13. ure
Razstavlja član kluba Vladimir Podbršček svojo zbirko «$port na znamkah«.
Nazionale 16.00 «CavaUeria coman-dos« John Agart, Richard Arlen.
Arcobaleno 16.00 »Tempo di guerra e tempo d’amore» Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 15.30 «11 momento delta veri tži» Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom
Penice 16.00 »Angelica alla corte del re» Michele Mercier. Scopecolor. Prepovedano mladini pod 14 letom,
Grattaclelo 16.00 «La buglarda« Ca-therlne Spaak, Enrico Maria Salerno. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Alabarda 16.00 «1 tre volti« Technicolor Soraya, Alberto Šordt,
Filodrammatlco 16.30 «Lo strangola-tore dalle 9 dita« Karen Door. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «1 due perlcoll pubbll-ci».
Cristallo 16.00 «Agente 007 mlsslone Goldfinger« Sean Connery.
Capltol 16.00 ((Strani cpmpagnl di let. to» Technicolor. Rock Hudson, Gina Lollobrigida
Garibaldi 16.30 «Magico sexy» Tech. nicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
impero 16.30 19.00 21.45 «Angelica».
Vittorio Veneto 15.30 »Top Kapi« — Technicolor. Melina Mercouri, Ma-x1milian Shell, Peter Ustinov.
Moderno 16.00 «Terra del giganti« Technicolor. Charlton Heston.
Astra 16.30 «Mondo perduto«.
Astoria Danes počitek,
Abbazia 16.00 «11 grande caldo« — Glenn Ford. Prepovedano mladini pod 16. letom.
Ideale 16.00 «Jess Gordon dlabollco detective« Eddie Constantlne.
Skedenj 16.00 «U 153 agguato sul fon-do» Vojni film
Mali oglasi
PRI MAGAZZ1NO FELICE — Trst, Ulica Carducci 11, DOBITE: ženske, moške In otroške dežne plašče, bun. de, hlače. Jopiče In srajce najboljših vrst in znamk po najnlžjlb cenab.
VESPE LAMBRETE, vse potrebščine ln nadomestne dele za vse vrste motornih koles po zmernih cenab dobite pri A.M.A.R, — Trst, vla del Bosco N. 6 — Tel. 41-946
PRI eAUTO STILE«. Trst, Via U. Foscolo 8 (blizu Trga Garibaldi) dobite veliko izbiro oblog, preprog, naslanjačev, sveč, električnih baterij, odbijačev. Izpušne cevi za vse vrste avtomobilov. Vsi deli so garantirani
Sintetične preproge
in preproge za hodnike iz pl*, stike «Balatum« ln «Meraklon». Moderno pokrivanje podov ■ plastiko, gumo, «Moquette» in ploščice «Rikett». Hitra naprava ■ specializiranim osebjem. A.R.P. ITALPLAST, Trst. Trg Ospedale št. 6, Tel. 95-919.
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Zaradi neprevidnega prehitevanja je povzročil hudo smrtno nesrečo
Obsojen šofer v zvezi z dogodkom, ki se je pripetil lani na bivšem obmejnem bloku pri Štivanu
Pred kazenskim sodiščem (predsednik Boschini, tožilec Tavella, za. pisnikar De Paoli) so včeraj obravnavali težek primer prometne nesreče, do katere je prišlo lan! na Jožefovo med bivšim blokom med Italijo 1n STO ter Štivanom.
Bilo je okoli 15. ure popoldne, ko se je po cesti med Trstom in Tržičem pomikala dolga vrsta vozil. Promet je bil živahen, toda ne izredno velik. Na blagem ovinku pred bivšim blokom je nenadoma prišlo do nesreče. Na podlagi pričanja raznih oseb, ki so prisostvovale dogodku in policijske preiskave je mogoče ugotoviti naslednja dejstva: v določenem trenutku se je ravnatelj tržaške podružnice tovarne «Fiat» peljal za avtom «Opel kadet« D 686 Z-760, ki ga je upravljal, kot se je pozneje zvedelo 39-letni Anton Jakominič iz Kopra. Z Jakominičem sta se peljala njegova teta Palmira Stanich in njen mož Giuseppe Giacomantonio, ki sta stanovala v Trstu v Ulici Čampo Marzio 3. Na včerajšnji obravnavi je Martini izjavil, da je imel vtis, da je bil pred «Opelom» še neki drug avto, toda te okoliščine ni mogel potrditi z gotovostjo.
Neizpodbitno pa Je, da Je v tistem trenutku prehiteval kolono avtomobilov, ki so šli proti Tržiču, avto znamke «lancia fulvia« sive barve. Vsi očevidci so potrdili, da je šofer prehiteval vozila drugo za drugim. Do nesreče je prišlo, ko je prehitel Jakominičev «kadet». Prav v tistem trenutku se je namreč iz nasprotne smeri pripeljal s svojim avtom «lancia fulvia« 40-letni industrijski izvedenec Ortensio Altran iz Tržiča, s katerim se je peljala tudi žena. Zdi se, da je Altrana zmedlo nepričakovano prehitevanje «fulvie», ki mu je prihajala nasproti. Da ne bi trčil v prehitevajoči avto, je sunkovito obrnil krmilo na desno ter zašel z desnima kolesoma na rob ceste, ki je bil posut s peskom. Takoj nato je izgubil oblast nad vozilom, zavozil na levo ter z vso silo trčil v «kadet», ki mu je pri-hajal nasproti. Trčenje med obema avtoma je bilo strahovito. «S kakšno brzlno ste se peljali,)? — je včeraj vprašal predsednik sodišča Martinija. «60 ali 65 km na uro« — je zvenel odgovor. «S kakšno brzi-no pa se je peljala alancia. fulvia«, ki je prihajala iz Trsta in prehitevala kolono vozil?«. Morda s kakimi 80 km na uro« — je odgo. voril Martini.
Prav Martini je bil med prvimi, ki je priskočil na pomoč ponesrečencem, V »kadetu* je opazil moškega, ki je sedel na desnem prvem sedežu in ki je pri udarcu prebil z glavo vetrobran. Bil je nesrečni Giacomantonio, ki je takoj izdihnil. Tudi ostali potniki v obeh avtih so bili več ali manj ranjeni, čeprav ne zelo hudo. Takoj-so vse odpeljali v tržlrko bol-: n!šnico,	,,
Policijskim organom se je takoj postavilo vprašanje kdo je prehiteval kolono avtomobilov. Neka priča je izjavila, da je šlo za avto znamlke »lancia fulvia* s
tržaško evidenčno tablico. Prvi dve številki pa sta bili 4 in 8. Na podlagi teh izjav so policijski organi menili, da je šlo za avto te vrste, katerega lastnik je 25-letni Giorgio Gruden iz Ul. Scala Mon-ticello 3.
Po dolgi preiskavi so preiskovalni organi prijavili sodišču Grudna in Altrana ter ju obtožili, da sta nenamerno ubila Gia-comantonia ter povzročila telesne poškodbe raznim drugim osebam.
Na včerajšnji obravnavi se je Gruden zagovarjal trdeč, da sploh ni opazil, da se je pripetila nesreča. On se je v družbi prijateljev in prijateljic peljal v Perteole na ples. Tudi njegovi sopotniki se niso zavedli nesreče. Odv. Ber-ton, ki ga je zagovarjal, je trdil, da ne obstaja nikakršen dokaz, da je prav njegov varovanec prehiteval v tistem trenutku dolgo kolono avtov.
Sodniki pa niso bili tega mnenja. Menili so, da je prav Gruden zaradi neprevidnosti pri vožnji povzročil nesrečo ter so ga zato obsodili na dve letj zapora ter mu odvzeli šofersko izkaznico za tri leta. Javni tožilec je zahteval 3 leta zapora in nepreklicen odvzem šoferske izkaznice. Glede Altrana pa so sodniki menili, da dejanje, ki ga je zagrešil, ni kaznivo.
• * •
Pred istimi sodniki se je moral zagovarjati tudi 26-letni Aldo Sersi iz. Ul. G. Farinelli 18, ki je bil obtožen, da je vtihotapil v Italijo 11 zavojčkov cigaret znamke «Kent».
Sersi je kuhar po poklicu. Trdil je, da je cigarete kupil na ladji • Leonardo da Vinci* v Genovi, kjer je nakup tudi prijavil finančnim oblastem.
Zal pa sta ga 19. julija 1963 zasačila v Trstu, in sicer v Mira-marskem drevoredu, dva finan-carja. Prijavila sta ga pristojnim oblastem, ki so počakale 90 dni, da bi prizadeti poravnal zadevo po upravni poti. Ker se to ni zgodilo, so ga prijavili sodišču.
S tem pa še ni bilo konec vseh težav. Obravnava bi morala biti že letos v februarju, toda se ni zaključila, ker niso izročili poziva obtožencu. Ta se je namreč med tem izselil v Nemčijo.
Tudi včerajšnji obravnavi Sersi ni prisostvoval. Sodili so ga v odsotnosti ter obsodili, pogojno in brez vpisa v kazenski list,' na 15.000 lir globe.
da kljub iskanju ni mogel izslediti splava. Vlačilec se Je vrnil v pristanišče in ponoči ob treh spet od plul.
Na srečo se ni pripetila tragedija. Ko je motorni splav že priplul v bližino pristanišča, ga je močan veter potisnil na odprto morje. Po velikem trudu Je posadki uspelo, da je priplula v pristanišče v Gra-dež, odkoder so člani telefonsko obvestili pristaniško poveljstvo in pomirili svoje sorodnike.
Tum na
Veter odrinil motorni splav na odprto morje
Predsinočnjim Je na pristaniškem poveljstvu vladala zaskrbljenost in že so nekateri mislili, da sii je dogodila strašna nesreča. Okrog 20. ure bi moral pripluli v pristanišče motorni šjjlav «Giovan-ni Pascoli« za prevažanje mivke. Toda okrog 23. ure splava še ni bilo, .v pristanišču in sorodniki članov posadke so zaskrbljeni povpraševali na poveljstvu, kaj se je zgodilo. Nekaj minut potem je na odprto morje odplul vlačilec «Audax», to-
Tragični samomor bolne ženske
Predsinočnjim se je v umobolnici pri Sv. Ivanu pripetil žalostni primer. živčno bolna ženska, ki so jo v bolnišnico, v paviljon «E», sprejeli prejšnjo soboto zaradi hude živčne izčrpanosti, si je v trenutku obupa vzela življenje. 54-leri na Amelia Trevisan por. Battigelli Je zaprosila dve bolničarki naj jo spremljata na stranišče. Bolničarki sta Trevisanovi ugodili in jo na njeno prošnjo pustili za trenutek samo v stranišču. Toda nekaj minut pozneje, ko Trevisanova ni prišla ven, sta bolničarki potrkali. Ker nista dobili nobenega odgovora, sta odprli vrata in zagledali Trevisa-novo že bledo, ki Je ležala na tleh.
Bolničarki sta nemudoma poklicali službujočega zdravnika, ta pa je bolnici prakticiral umetno dihanje. Toda šele tedaj, ko ji je odprl usta, se je zavel, kaj se je zgodilo. V stranišču je Trevisanova pogoltnila kos mila, ki ga je ovila najprej v robec, potem še v cunjo. Službujoči zdravnik je bolnici iz-t vlekel iz ust predmet, toda kljub hitri intervenciji ji ni mogel več pomagati, ker je nesrečnica nekaj minut potem izdihnila zaradi zadušitve.
O zadevi so bili obveščeni agenti letečega oddelka in namestnik državnega tožilstva. Po opravljenih formalnostih v umobolnici, so truplo nesrečne ženske prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
Z OBČNEGA ZBORA GORIŠKE ZADRUGE
Kljub splošni gospodarski krizi povečan promet v poslovalnicah
Cisti dobiček namenjen za rezervni sklad in za dobrodelne namene ■ Potrebno je pomladiti zadrugo z novimi mladimi člani
člani Goriške nabavno prodajne zadruge, ki ima svoj sedež v Ul. Don Bosco v Gorici, so imeli preteklo nedeljo dopoldne v prosvetni dvorani v Standrežu svoj redni letni občni zbor, na katerem so poslušali poročila upravnega in nadzornega odbora ter odobrili obračun za lansko leto in sprejeli sklepe glede razdelitve čistega dobička.
Od 166 članov zadruge jih je bilo le manjši del prisotnih, ker pa so mnogi od manjkajočih dali poverilnice, je bilo zborovanje sklepčno. Predsednik upravnega odbora Stanko Marušič je pozdravil vse prisotne in podal svoje poročilo, iz katerega povzemamo, da je imela zadruga lansko leto za 8 odst. več prometa, kar pa je pripisati po-višanju cen.
Po posameznih poslovalnicah je bil sorazmerno največji porast prometa v Gabrjah in sicer za 1,3 milijona; sledijo poslovalnice v So-vodnjah, «Pri mostu« v Gorici In v Standrežu. Edino poslovalnica na Vrhu ni zabeležila porasta prometa spričo ostre konkurence neke zasebno trgovine v vasi. V poslovalnici v Sovodnjah so nabavili električni mlin za kavo, misliti pa bo treba tudi na popolno preureditev te trgovine in obnovo njenega obratnega inventarja. Isto velja tudi za poslovalnico v Gabrjah, kjer za enkrat še ni mogoče misliti na zidavo lastnih prostorov.
Med stroški so izdatki za davke in užitnino v največji meri ovirali
IIIIIIIIIIIIIUItlltllllltlllllllHIIIIIIIIIIIIHIHIIIIIIItllllllllllllimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiitii
VČERAJ PONOČI V DREVOREDU XX. SEPTEMBRA
Trije neznanci zverinsko napadli nočnega čuvaja
Po napadu so zbežali in policija jih ni mogla izslediti - Zdraviti se bo moral en teden - Verjetno so se hoteli nad njim maščevati
Včeraj ponoči okrog 2.30, je v [kasneje pomagali v rešilni avto Drevoredu XX. septembra, na vo- RK, s katerim so ga odpeljali v galu Ul. Xldias, prišlo do zelo ne-* bolnišnico. Ponesrečenega delavca
predvaja danes, 1. aprila ob 18. uri film;
Qo!dioyn
Mayer
Adattamento • dialoghi originali m
RENE CIEMENE . ROKER VAIILAND
o« un aoooetto dl
ANORE BARRET
CfNEVIEVE MGE NICHll P1CCUI PIERRE DUX
Prodotto d« IAC0UES BAR
Coproduilon« Halo-francaaa
tCt INKI Ml Im - tirtiOKMJ IM) 4iti mar*« 1
(DAN IN URA)
himo «jkis» fbosek
predvaja danes, 1. aprila ob 19.30 uri Cinemascope Technicolor briljantni film:
CAPACABANA PALAČE
V$ALTER OHIARI, SILVA KOSCINA In MILENE DEMONGEOT Mladini nod 14. letom vstop prepovedan
♦UNIVERSALTECNICA.
RADIO — TELEVIZORJI - AVTOMATIČNI IN SUPERAV-TOMATICNI PRALNI STROJI - HLADILNIKI - ELEK TROGOSPODINJSKI PREDMETI CANDV - REX — CGK
Izredne cene za izvoz - Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse predele v Jugoslaviji
UNIVERSALTECNICA Trleste - Trst Corso Garibaldi št. 4, tel. 41243 in Trg Goldoni st. 1
ljube in obžalovanja vrednega dogodka. Trije neznanci so zverinsko napadli 58-letnega nočnega čuvaja Aurelia Fameo iz Ul. Orlandini' 58, ga pretepli s pestmi in brcami ter se po tem spustili v -beg. Nekaj minut pozneje je prišel mimo moški in zagledal okrvavljenega Fameo, ki je ležal na pločniku pred trgovino «Nodi d’amore». Poklical je agente letečega oddelka, ti pa so obvestili bolničarje RK. Fameo so odpeljali v bolnišnico ter ga sprejeli na stomatološki oddelek s prognozo okrevanja v enem tednu zaradi ran in udarcev po ustnicah, bradi in glavi. Povedal je, da je malo prej bil na svojem vsakonočnem pohodu in pregledoval rebru-Če trgovin, ko so ga neznanci brez vsakega razloga napadli.
Zdi se, da so zverinski napadalci naperili svojo nejevoljo prav na Fameo, ker jih verjetno moti pri nepoštenih dejanjih. 17. t.m. je namreč Famea postal žrtev podobnega zverinskega napada. Tudi tiste noči so ga napadli trije neznanci, ga pretepli in nato zbežali. Fa-mea se je moral zateči v bolnišnico, kjer se je zdravil nekaj dni, potem je spet nastopil službo. Včeraj ponoči pa je postal žrtev ponovnega napada.
Agenti letečega oddelka so uvedli preiskavo in obhodili bližnje ulice, toda o napadalcih ni bilo nobenega sledu. Preiskava se nadaljuje.
Padel je
z zidarskega odra
žrtev hude nesreče na delu je postal včeraj okrog poldne 46-letni zidar Bruno Cociani iz Milj, Piscio-lon 36 Cociani je uslužben na gradbišču v Naselju sv. Sergeja, kjer je v gradnji nova stavba. Stal je na nadstropnem presledku, na katerega so vlivali beton, ko se je nerodno spotaknil in, ker je stal na robu, izgubil ravnotežje in padel z višine treh metrov. Pri padcu si je Cociani zlomil desno stopalo. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico ter ga sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti mesec dni.
Avto v filobus
V Ul. Geppa na vogalu Ul. Trento se je predsinočnjim dogodila prometna nesreča, pri kateri se Je lažje ranil 35-letni Mirko Bogovič iz Dubrovnika. Bogovič je vozil mercedes z nemško evidenčno tablico KX 466 po Ul. Trento proti Ul. Ghega, na omenjenem vogalu pa je silovito brčil v zadnja vrata filo-busa proge 19, ki je vozil proti Trgu Dalmazia. Zaradi sunka je Bogovič s čelom udaril v vetrobran svojega avta. Zateči se je moral v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 6 dneh. Na avtomobilu je škoda precejšnja, poškodovan je bil tudi filobus.
Nesreča pleskarja na ladji «0ceanic»
Na motorni ladji «Oceanic» se je včeraj zjutraj ponesrečil 54-letni pleskar Ferdinando Gregori iz San Canziana dTsonzo, uslužben pri podjetju Saraca iz Tržiča. Okrog 8. ure je Gregori odšel na ladjo, kjer je moral izvršiti nekatera pleskarska dela. Ko je na palubi šel mimo magnetlzira-nih vratič, ki služijo v primeru požara, so se vratca zaprla in Gregoriju odščipniia levi sredinec, prstanec in mezinec. Delovni tovariši so Gregoriju priskočili na pomoč ter mu nekaj minut
so pridržali na ortopedskem oddelku, kjer se bo moral zdraviti, en teden.
Žrtev gneče pod ladjo «0ceanic»
Na opazovalni oddelek bolnišnice, kamor so ga prepeljali z avtom RK, so včeraj popoldne sprejeli 79-letnega upokojenca Orazia Peverinlja iz Ul. Pascoli 25, ki se je pri nerodnem padcu pobil po levem kolenu. PeverinI, ki bo okreval v 4 dneh, se je ponesrečil malo prej, ko je na pomolu pri pomorski postaji čakal v gneči, da bi si ogledal motorno ladjo «Ocea-nic«. Ko se je val ljudi začel pomikati proti pomolu, je Peverinlja tako porinil, da je padel.
IZ KOPRSKEGA OKRAJA
Kosovelove nagrade zaslužnim kulturnim delavcem Primorske
Tudi letos — že osmič po vrsti — so podelili nagrade iz sklada Srečka Kosovela najzaslužnejšim kul-tumo-prosvetnim delavcem Primorske. Na slovesnosti, ki ji je prisostvoval tudi republiški predstavnik Dušan Tomše, je govoril predsednik okrajnega sveta Zveze kul-turno-prosvetnih organizacij iz Kopra Ivan Mausar.
Kosovelovo nagrado prve stopnje so prejeli: upravnica mestne knjižnice lz Idrije Talči Božič, predsednik prosvetnega društva v Jelšanah Jože Hrabar In požrtvovalni tolminski gledališki delavec Bojan Savnik.
Nagrado II. stopnje so prejeli: Alenka Faganel iz Kopra, Anton Sever iz Kopra, Stefan Kober iz Anhovega, Vinko Goje iz Dornberka, Lado Kobal iz Ajdovščine, Klavdij Koloini iz Ajdovščine, A-lojz Bajc iz Postojne, Viljem Kle-de iz Postojne in Stane Leban iz Nove Gorice.
Nagrado III. stopnje Je prejelo šest kulturno-prosvetnih delavcev. Skupinsko nagrado pa so prejeli: prosvetno društvo Sloga Jelšane, oktet iz Prestranka in prosvetno društvo Jurko.
* * *
Umetnostna
«Campione
galerija
dTtalia« iz Genove je podelila rovinjskemu slikarju Brunu Masca-relliju zlato medaljo za kompozicijo «žene iz Rovinja«. Mascarelli je razstavljal svoje istrske motive v Bresci, Novari ln Rimu.
• • •
Priprave za gradnjo druge faze krožne proge v Postojnski Jami so zdaj zaključene. Bilo je več variant, pristojni krogi pa so končno le potrdili tisto, za katero se je zavzemal delovni kolektiv Jame. Vse kaže, da bodo dobili potrebna sredstva in začeli že letos z deli. Hkrati bodo gradili tudi restavracijo v koncertni dvorani.
Pri igri si je zlomil nogo
Sinoči ob 21.30 so poklicali avto Zelenega križa v Stražice, kjer se je na dvorišču pri hiši v Ulici Piave štev. 5 ponesrečil 15-letni deček, ki stanuje v isti hiši. Francesco Mastroianni. V bolnišnici so ugotovili, da si je fant zlomil levo nogo ter so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Ponesrečenec je izjavil, da se Je okrog 21. ure sam igral košarko z žogo na domačem dvorišču, pri igri pa je padel ter se poškodoval.
razvoj delovanja zadruge in njenih poslovalnic Zlasti so velike težave z užitninskim uradom v Sovodnjah, ki zahteva pretirane poviške v primerjavi z drugimi zasebnimi trgo Vinami, ki jih je na področju te občine 9.
Zadruga si Je končno nabavila avto fiat 600, kar bo omogočilo bolj naglo dobavo potrebnega blaga poslovalnicam. Upravni odbor si je stalno prizadeval, da Je obdržal konkurenčne cene in jih ni višal takoj po podražitvi v drugih trgovinah! Tako Je obdržal ceno maslu še za dva meseca po podražitvi na prvotni višini. Isto velja tudi za testenine ln nekatero drugo blago. V poročilu se izreka pohvalo tudi uslužbencem za njihovo skrbno in požrtvovalno delo ter sc zaključuje s priporočilom še tesnejšega sodelovanja vseh članov z zadrugo, saj je to njihova neposredna korist.
Ravnatelj zadruge Bernard Bra-toš je navedel podatke bilančnega računa za leto 1964. Iz njega je razvidno, da je Imela zadruga 14 milijonov 741.089 lir dohodkov In prav toliko Izdatkov. Med Izdatki pa je vštet tudi čisti dobiček leta, ki Je dosegel 373.240 lir. Da Je zadruga dosegla celo dobiček je še toliko bolj hvale vredno, ker so mnogo močnejše zadruge, kot n.pr. CO-OP iz Trsta, zaključile lansko leto z visokim primanjkljajem. Kosmati dobiček podjetja Je znašal 10,68 milijonov lir in upravni stroški 10,30 milijona.
V Imenu nadzornega odbora je dal poročilo Franc Gravner, ki je našel račune v redu in predlagal potrditev obračuna za 1964.
Člani so nato odločili, naj se 10 odst. čistega dobička, ali točneje 37 tisoč lir, porabi za dobrodelne namene, vse ostalo pa naj gre v rezervni sklad, ki že sedaj presega poldrug milijon lir.
Pri debati Je Bratoš obrazložil podrobneje poslovanje zadruge ln zlasti težave, ki so jih imeli s prodajo gnojil. Povedal je tudi, da Je v zadnjih 10 letih umrlo kar 56 starejših članov ln da bo treba misliti na vključitev mlajših družinskih članov v zadrugo, da se nadaljuje z zadružno tradicijo. O-poninli je tudi, da bo prihodnje leto zadruga praznovala 20-letnlco svcjjega obstoja, ki jo bo treba na primeren način proslaviti.
Po zborovanju so se zadržali se v bližnji gostilni ter pri kozarcu vina nadaljevali razgovore o raznih problemih tega koristnega domačega podjetja, ki ga bo v bodo-če treba še bolj podpreti ter mu omogočiti nadaljnji razvoj v korist članov In potrošnikov na splošno.
Omenimo naj še posebno pohvalo, ki jo je v Imenu upravnega odbora Izrekel Stanko Marušič ravnatelju zadruge Bernardu Bratošu za njegovo stalno in vzorno prizadevanje v korist podjetja in vseh članov-zadružnikov.
V Gorici imamo dva muzeja, palači Attems na Komu in v graj-
PO DVEH USPELIH OPERNIH PREDSTAVAH
l današnjo predstavo Rigoletta zaključek opernih večerov v Gorki
Scilla Mayer bo pela vlogo Gilde,
Otello Bersellini pa naslovno vlogo
Z današnjo predstavo sRigolet-ta» se zaključuje zadnji izmed treh opernih večerov, ki jih je na povabilo goričke občinske uprave priredilo v Verdijevi dvorani podjetje
skem naselju. Za oba muzeja skrbi «Romeo-Minolfi». Predstava se bo
pokrajinska uprava. V okviru tega tedna bosta goriška muzeja odprta občinstvu za brezplačni vstop od 9. do 12. ter od 15. do 18. ure.
Služba za tolmača z znanjem slovanskih jezikov
Pokrajinski urad za delo sporoča, da neko podjetje, ki deluje na področju goriške občine, sprejme v službo tolmača za slovenščino, srbohrvaščino, nemščino in ruščino ter da je že vajen dela v mednarodni trgovini, s posebnim ozirom na špedicijo. Za podrobnejša pojasnila se prosilci lahko obrnejo do posredovalnice za delo v svoji občini.
začela ob 21. uri. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano oba poprejšnja večera, bo moglo tudi drevi poslušati zares izvrstne pevce, ki so dosegli izreden uspeh v La Spezia, kjer so z Rigolettom zaključili zimsko operno sezono.
V Rigolettu, operi v štirih dejanjih, za katero je glasbeni del napisal G. Verdi, bo Scilla Mayer nastopila v vlogi Gilde, baritonist
Volitve notranjih komisij
V podjetju Brunschweiller v Go. rici so 29. marca izvolili notranjo komisijo. Med delavci je bilo 37 volilnih upravičencev. FIOM-CGIL je prejela 36 glasov. V komisijo sta bila izvoljena Maraž Sergio in Florenin Felice.
CISL pa je napovedala Izvolitev notranje komisije v podjetju INTES v Zagraju ter predstavila svojo kandidatno listo.
k

' 1 "S,
i $
1
Otello Bersellini pa v vlogi Rigoletta. Oba pevca sta dosegla velik osebni uspeh posebno v Traviati.
Poleg njiju bodo nastopili še tenorist Regolo Romani (knez iz Mantove), Mario Castagnetti (Sparafu-cile), Lidia Gastaldi (Maddalena), Renata Villoni (Giovanna), Bruno Tessari (monteronski grof), Bruno Grella (Marcello), Aldo Borasi (Borsa Matteo), Pino Castagnoll (cepranski grof), Emma Boscarino (cepranska grofica) in Beatrice Saulig (paž).
Prvi parterski in balkonski sedeči so po 1.500, drugi pa so 1.000 lir.
i*r*o 4Ua $cau*«#	■*
rCGCHO ROMANU
Tenorist Regolo Romani
iiiiiiiiiiiimiiiiMiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiuiiiiiiiiiifiiiMmiiiiiiffiiiiitiiiiiittiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ODLOČITEV OBČINSKEGA ODBORA V GORICI
Postavili bodo spominsko ploščo deportirancem v nemških taboriščih
Se vedno se skuša pozabljati enoten značaj odporniškega gibanja
Od 4. do 11. aprila muzejski teden
Od 4. do 11. aprila bo po vsej državi v veljavi muzejski teden.
Prirejajo ga vsako leto, da bi povečali zanimanje občinstva za te ustanove, obenem pa ga seznanili z vrednostmi, ki so shranjeni v njih. Ob teh prilikah prirejajo zlasti šole skupinske oglede muzejev, pa tudi občinstvo rado zahaja vanje, ker vsa propagandna sredstva, radio, televizija in časopisje, posvečajo obširne članke muzejski dejav-
nos^-	cialistični in komunistični občin-
.............................nimnii!iinniiiimiiiiiiiiiniiiiiii„,„|„„,|H|1||,l|ll)ll|Jlnl„1,||„11H
PISMO UREDNIŠTVU
Na zadnji seji občinskega odbora je župan dr. Gallarotti seznanil odbornike s pogovori, ki jih je imel s Fantinijem in Mernijem, predstavnikoma partizanske organizacije API. Predstavnika sta znova prišla k županu, da bir dolo; čili program manifestacij v okviru 20-letnice odporniškega gibanja. Ker je odbor sklenil počastiti tiste Goričane, ki so bili odpeljani v nemška koncentracijska taborišča, je sklenil, da bo poleg drugih manifestacij, ki so na programu, počastil spomin teh internirancev z odkritjem spominske plošče, vzidane v skalo, ki jo bodo namestili v parku Rimembran-za.
Nedvomno je pobuda za postavitev spominske plošče umrlim internirancem dejanje, ki zasluži vso našo pozornost, ker dokazuje ponoven napor naše občinske u-prave, da se po 20 letih oddolži vsem tistim, ki so i* 1945. leta položili temelje naii demokratični ureditvi.
Vendar pa ne moremo mimo načina, s katerim se skušajo počastiti padli kakor tudi pomembna obletnica, ki jo bomo proslavljali letos. Pri tem mislimo na izključevanje organizacije bivših partizanov ANFI, ki se prav tako kol ostale tovrstne organizacije zavzema za počastitev snomina padlih in proslavljanje 20-letnice odpora Njeni predstavniki so bili prav tako pri županu, vendar se o njenih predlogih in zahtevah ni javno razpravljalo. Vrhu tega so socialistični
Odstranite vsaj prah s cest če že smradu ne morete
Skupina prebivalcev v Ul. Atti-mis v Podgori nam je poslala v objavo naslednje pismo:
• Spoštovano uredništvo!
Vsi, ki smo se podpisali pod tole pismo, stanujemo v Ul. Attimis, ki je v Podgori prav gotovo najstarejša ulica. Ob njej je vse polno hiš, v katerih stanujejo kmetje in delavci. Cesta še vedno ni asfaltirana in je slabo negovana, zaradi česar si upamo trditi, da občinska uprava zanjo ne skrbi kakor sploh malo skrbi za podgorske ceste in pločnike.
Vaš list je že lani oktobra ugotovil, da raste robida po podgorskih pločnikih, ter pristavil, in to popolnoma upravičeno, da občinska uprava zanemarja podgorske potrebe.
Medtem ko asfaltirajo ceste ln posebno pločnike v Gorici, kar o* d,obravamo in sodimo, da je bil skrajni čas za takšno delo, pa ne pošljejo k nam, v Podgoro, nobenega tehnika, da bi pregledal, kako je z našimi cestami in pločniki ter pripravil načrt za njihovo ureditev. Podpisniki tega pisma opozarjamo občinsko upravo, da smo že dovolj prizadeti, ko moramo vdihavati slab zrak zaradi tovarniških plinov; če bi nam odpravila prah na cestah, bi nas rešila vsaj ene nadloge. Občinska uprava naj upošteva tole naše priporočilo ter pri izdelavi pri-
hodnjih programov javnih del vključi vanjo tudi našo vas.
S spoštovanjem*. (Sledijo podpisi).
Na gmajni je gorelo v bližini Vrha
Včeraj popoldne nekaj po 15. uri so poklicali goriške gasilce na Kras, kjer je na gmajni v bližini Vrha začela goreti suhljad. Ogenj se je kmalu razširil na okrog dva hektara površine ter uničil tudi precej mladih borovcev in drugih drevesc. Škodo cenijo na okrog 80 tisoč lir. Gasilci so bili na delu več kot dve uri ter so jim pri tem pomagali Vrhovci m karabinjerji. Domnevajo, da Je bil vzrok požara nemarno odvržen cigaretni ogorek ali še tleča vžigalica.
Na delu v Podgori se je ponesrečila
Včeraj zjutraj nekaj pred 8. uro so poklicali avto Zelenega križa v Podgoro, kjer se Je na delu v tamkajšnji predilnici ponesrečila 25-letna Agata Forcisl iz Gorice, Ul. Lambro 34/A. Ko je imela opravka pri nekem česalnem stroju, ji je kolesje potegnilo vanj desno roko ter ji zmečkalo palec. Odpeljali so Jo v civilno bolnišnico, kjer so jo pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v IS dneh.
ski svetovalci v Gorici že lansko jesen vložili več interpelacij, v katerih so zahtevali primerne pobude v okviru 20-letnice rezistence, pa občinski odbor nanje še ni odgovoril.	,,c~
Upoštevajoč vse te navedbe, se nam nehotp vsiljuje misel, da se skuša na rifekaterih mestih monopolizirati odporništvo, kar je v odločnem nasprotju z njenimi načeli, ki so od samega početka temeljila na enotnih stališčih vseh v njej sodelujočih skupin. Samo če se bodo spoštovala načela o enotnosti odporništva, kot se spoštujejo povsod drugje v drčavi, le tedaj bo mogoče ohraniti njeno svežino, ni en duh in njeno obnovit veno moč.
Nezgoda v sirotišnici in na cesti pred sodiščem
Včeraj dopoldne so v civilni bolnišnici v Gorici nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 4 dneh 18-letnemu Claudiju Biancuzziju iz Gorice, Ul. Leoni 11, ki so mu u-gotovili rano na levi rami. Bian-cuzzi, ki živi v občinski sirotišnici «Lenassi» v Gorici, je izjavil, da se je že prejšnji večer porezal v zavodu z neko steklenico, ki se mu je pri padcu razbila.
Okrog 12. ure so nudili prvo pomoč s prognozo 5 dni tudi 77-let-ni Luciji Picasi iz Gorice Ul. Fai-ti 14. Ko je hotela prečkati cesto v bližini sodišča v Ul. Sauro, jo je podrl kolesar Tullio Germini iz Gorice, Ul. Faiti 21, ki je iz Ul. Sauro hotel zaviti v Ul. Filzl. Pri tem je žena dobila udarec na desnem boku. Zapisnik o tej nezgodi so napravili mestni stražniki.
Avto je imel prednost
Včeraj popoldne okrog 16. ure se je peljala s kolesom 61-letna Lui-gia Marchi iz Gorice, Ul. Faiti 58 Ko je na križišču pred sodnijo v Gorici hotela s kolesom zaviti iz Ul. XXIV. maja v Ul. Sauro, je prišel iz Ul. Filzl s svojim fiatom 500 20-letni Bruno Feliccetti iz Gorice, Ul. Glesi 7, ki je bil namenjen v Ul. XXIV. maja. Ker kolesarka ni dala avtu predpisane prednosti, sta trčila. Na srečo je avto vozil počasi in žena si je pri padcu le malo odrgnila po kolenih ter ni hotela niti v bolnišnico.
Zapisnik o nezgodi je napravil mestni stražnik, ki je bil tam v službi.
Vespist je trčil z avtom
Sinoči okrog 19.30 se je pripetila v bližini sodnijskega poslopja v Gorici v Ul. Sauro še tretja promet-na nesreča v istem dnevu. Ob tisti uri se je peljal 19-letni Ivan Don-da iz Corone pri Krminu s svojo vespo po Ul Nazario Sauro. Na križišču z Ul. Barzellini pa se je srečal z avtom, ki je prihajal iz te ulice. Obe vozili sta trčili in na slabšem je bil vespist, ki Je padel.
Z nekim vojaškim vozilom so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč zaradi rane na hrbtu desne roke. Okreval bo v sedmih dneh.
Ljudmila Paškulin umrla včeraj v Gorici
Včeraj ponoči je umrla na svojem domu v Gorici na Trgu Cavour 2, 63-letna Ljudmila Paškulin, ki je dolgo vrsto let upravljal tra’ fiko na tem goriškem trgu. Pogreb bo danes ob 10. uri od doma v stolnico in nato na mestno pokopališče.
Pokojnica je bila zavedna slovenska žena, po rodu iz Standreža, kjer je bil njen oče Franc Paškulin pred prvo svetovno vojno tudi za župana. V družini je bilo osem otrok, štirje bratje in štiri sestre. Dva njena brata živita v Ljubljani in eden v Argentini. Bila je stalna čitateljica našega in drugih slovenskih časopisov, ki jih je tudi prodajala v svoji prodajalni.
Znanci in prijatelji izrekajo dru-žini oh tej hudi izgubi iskreno sožalje, kateremu se pridružuje tudi naše uredništvo.
Zadnja pot Licie Bernot
Včeraj popoldne so na glavnem pokopališču ob mirenski cesti pokopali 26-letno Licio Bernot, hčerko Tullia Bemota, urednika goriške izdaje «11 Piccolo«. 2alni sprevod je izpred civilne bolnišnice krenil najprej na Placuto, od koder so belo krsto odpeljali na glavno pokopališče. Pogreba so se poleg številnih svojcev ter pred-stavnikov raznih ustanov, uradov, organizacij in strank udeležili tudi vsi goriški časnikarji.
Danes v Standrežu naročilo umetnih gnojil
Direktni obdelovalci iz Standreža, ki bi radi naročili po zelo ugodni ceni umetno gnojilo za svoje potrebe, naj se danes oglasijo pri tajniku ali predsedniku domačega društva neposrednih obdelav-cev zemlje v Standrežu. Ker je na razpolago le omejena količina gnojil, bodo upoštevali predvsem tiste, ki se bodo prej naročili. Vse podrobnosti bodo prizadeti izvedeli ob naročilu.
Včerajšnji veter razbil precej šip
Goriška steklarska podjetja so imela včeraj precej posla. Vložiti so morala večje količine šip na zapiralih in 1zložbah, ki so se razbile zaradi vetrnih sunkov. Posebno veliko iip se je razbilo med nočno nevihto, ki je ni nihče pričakoval. Prišla je od juga s hudim pišem in grmenjem, le dežja ni bilo kdo ve koliko. Cez dan je veter, ki ni pojenjal, spet zaloputnil marsikatero okno in zastekle-na vrata...
Oktet is Šempetra v soboto v Gorici
V soboto 3. aprila ob 20.30 bo v klubskih prostorih «Simon Gregorčič* na Verdijevem korzu 13 nastopil oktet iz Šempetra pri Novi Gorici. Oktet je za svoje vztrajno in požrtvovalno delo prejel občin-sko Kosovelovo nagrado.
Med svojim celovečernim programom, sestavljenim iz treh delov, bo oktet zapel vrsto pesmi vseh najbolj znanih slovenskih skladateljev.
VERDI. Ob 21. uri: Opera «Rig». letto«.
CORSO. 16.30: «La caduta delTIm-pero Romano«, Sofia Loren, Alec Guinness in James Mason. Arne-riški kinemascope v barvah MODERNISSIMO. 16 00:	«Italiani
come noi», barvni italijanski film Pasquala Prunasa; mladim pod 18. letom vstop prepovedan, zad-nja predstava ob 22.30. V1TTORIA. 17.30’ «Spalle al muro», J. Maureau in F. Mlcaud. Francoski črnobeli film. Mladini pod 16. letom prepovedan CENTRALE. 16.30:	«L’Impero det
gangster«. Brian Doley in Claire Trevor, črnobeli ameriški film, zadnja ob 21.30.
UE2UKNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo št. 57, tel. 28-79.
TEMPEHATLIRA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo dnevno temperaturo 20 stopinj ob 15.30 in najnižjo 9,6 stopinje nad ničlo ob 3.20 uri. Dežja je padlo ponoči 1,8 mm; povpraA-na dnevna vlaga je dosegla 55 odrt.
BOKS
SINOČI V NEW YORKU
Pastrano prepustil naslov J. Torresu
Oriffith ohranil svetovno krono welter kategorije
NEW YORK, 31. — V prisotnosti rekordnega števila 19.000 oseb Je sinoči zvečer Portoričan Jose Torres osvojil v Madison Square Gardenu svetovni naslov srednjetežke kategorije. Torres je v odločilnem dvoboju premagal s tehničnim k.o. svetovnega prvaka Američana Williea Pastrana.
Pastrano, ki je znan kot stilist bolj kot zaradi nevarnih udarcev, je že v začetku pokazal, da se boji, sicer popolnoma upravičeno, desne-
ga udarca izzivača. Zanimivo je, da je Torres prav zaradi tega udarca zaključil 25 dvobojev pred določenim rokom. Že ob začetnem udarcu gonga je skušal Pastrano zadrževati tekmeca v previdni razdalji in se mu je vedno umikal. Kljub temu ni mogel preprečiti, da bi mu Torres zadal že v drugi minuti dvoboja dva silovita udarca z levico. Izzivač je vztrajal v napadu in v peti rundi je že izmaličil obraz Pastrana, o katerem je kazalo, da
KOLESARSTVO
Griffith
je imel, predvsem zaradi elegantnega sloga, še precej sil na razpolago. Torres ga Je vseeno brez usmiljenja napadal in v drugi minuti šeste runde jg prišlo do presenetljivega obrata: Portoričan je nepričakovano silovito z levico udaril v jetra Pastrana, ki se je zgrudil na kolena. Sodnik je začel šteti, vendar se je Pastrano še pravočasno dvignil. Na srečo ga je gong rešil hujšega. V sedmi rundi je Pastrano napadal in je večkrat dosegel cilj, vendar zaradi prisebne obrambe Torresa, njegovi udarci niso pustili posledic. Ob koncu osme runde Je bil Pastrano že na koncu svojih moči, zaradi česar je bilo v deveti rundi jasno, da je Torres edini gospodar na ringu. Prav zaradi tega je sodnik takoj po gongu, ki je zaključil deveto rundo, prekinil že neenak dvoboj in prisodil zmago Torresu. Pastrano je tedaj zajokal ne samo, ker je bil ta poraz drugi v karieri, temveč tudi, ker je izgubil svetovni naslov, ki ga je že dvakrat uspešno branil.
Gledalce ni razočaral niti drugi dvoboj, med katerim je Emile Griffith branil v srečanju z Josetom Stablom naslov svetovnega prvaka welter kategorije. Griffith je tekmeca, ki je kubanskega porekla, premagal po točkah v 15 rundah.
Griffith, ki je bil v uvodnih rundah večkrat v zadregi, je sčasoma pokazal vso svojo sposobnost, tehniko, izkušenost in vztrajnost, zaradi česar je v zadnjih spopadih premočno prevladoval. S table se je komaj držal na nogah in gong ob koncu petnajste runde ga je rešil hujšega poraza.
Danes dirka po Kampaniji
NEAPELJ, 31. — Danes so se v mestu pod Vezuvom zbrali najboljši italijanski kolesarji, ki bodo jutri nastopili v dirki po Kampaniji. Ta dirka velja za prvo preizkušnjo za dodelitev letošnjega naslova italijanskega prvaka. Ostali dve bosta 19. aprila (Pokal Bernocchi) in 25. julija (Trofeja Matteotti).
Dirke se bodo udeležili od Tac-coneja, ki se ponaša z zmago v lanski izvedbi, pa vse do Adornija, Duranteja, Ziliolija, Dancellija itd.
Med glavne favorite navajajo Adornija, Tacconeja in Ziliolija.
ČEZ 15 DNI V LJUBLJANI
Slovesna otvoritev svetovnega prvenstva v namiznem tenisu
Teden v slikah
•.V
m
(iiiiiiiiifiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiieMiiiiiiiimiiifiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiHitimii
ATLETIKA
Prvi letošnji miting
(Iz Biltena prireditvenega odbora št. 15)
LJUBLJANA, 31. — Glede na to, da so bile v zadnjem času objavljene različne verzije - o pričetku slovesne otvoritve SPENT, ponovno objavljamo, da se bo uvodni ceremonial svetovnega prvenstva pričel 15. aprila ob 19. uri. S tem pa ni spremenjen začetek tekmovanj, saj bodo ta že tudi dopoldne in popoldne.
Komisija za tehnično vodstvo je pripravila natančen razpored in urnik vsega tekmovanja tako v konkurenci ekip kot dvojic in posameznikov. V nadaljevanju objavljamo razpored tekmovanja po posameznih dnevih, medtem ko bo celoten urnik razviden iz dnevnega programa, katerega prva števil-
■■iMiiimninnlimit.........iiiniililillilliliiilillintilimiHiiuuiiiiiimi...................................milili
KOŠ* UKA
MOŠKA PRVA LIGA
Ignis in Simmenthal po poti uspešnih nastopov
Navdušujoča tekma Goriziane v Bologni
Ignis in Simmenthal nadaljujeta serijo svojih pozitivnih nastopov V preteklem kolu I. moške lige je milanski Simmenthal brez večjih težkoč nabral Se dve točki, šel je v goste v Cantu, a se ni dal presenetiti od tamkajšnje, na domačih tleh zelo močne petorke. Pieri in prijatelji so se dobro zavedali nevarnosti, ki bi jim pretila, če bi tudi za trenutek prepustili vajeti igre domačinom. Zato so začeli zelo oprezno. Ko pa so si nabrali zadosten naskok, so za-
Za začetek več dobrih rezultatov
Flamini 1’28”9, D’Amieo 9’04”6
Spomladansko sonce je prispevalo, da je nedeljski atletski miting, prvi v letošnji sezoni, lepo uspel. Na Valmauri se je zbralo kakih DO atletov in atletinj, ki so v posameznih disciplinah pomerili moči. Tekališče je bilo dobro, posebno sprinterje pa je od časa do časa malo oviral veter, ki je največ pihal v prsi.
Prvi so začeli srednjeprogaši na dokaj nenavadni razdalji 600 m. V prvi seriji je zmagal z dobrim časom Caffer, nestrpno pa so številni gledalci sledili tretji seriji, kjer so nastopila vsa znana imena. Prvih 200 m je vodil borovec Košuta, za petami pa sta mu bila Blanco in Flamini. 350 m pred ciljem je Flamini začel sprintati,
Košuta ni popustil in kazalo je že, da bomo priča ostremu finišu. 150 m pred ciljem se je dvojici pridružil še Blanco. Flamini Je potegnil še krepkeje, Blanco je prišel na drugo mesto, Košuta pa je popolnoma omagal in skozi cilj več pri-hodil kot pritekel. Njegov čas 1’34”2 Je odločno slab.
Družinski dvoboj se je odvijal v metu diska med očetom in sinom Delli Compagni. Zmagal je sin z 41,14, drugi pa je bil oče s 37,15.
Borovec Cesar je v tej disciplini malo nepričakovano dosegel nov osebni rekord 34,54 m in z njim osvojil četrto mesto.
D'Am!co na 3000 m. Atlet je z zmago nad Intemperantejem tudi spravil v dvom večletno premoč šentjakobskega dolgoprogaša med tržaško konkurenco. D’Amico Je začel zelo hitro ih že po nekaj krogih je bil Intemperante vidno v težavah, 3 kroge pred koncem pa je zaostal za nezadržnim D’Amicom in se sprijaznil z drugim mestom, čas zmagovalca 9’04”6 res veliko obeta za letošnjo sezono, ker openski tekač po navadi doseže vrhunec v drugem delu sezone.
igrali bolj sproščeno in celo nadigrali svoje nasprotnike.
Težjo nalogo je' imel Ignis v Bielli. Pričakovati Je bilo, da bo vareška petorka z lahkoto premagala tamkajšnjo ekipo, ki v poslednjem času ni bila kos svoji nekdanji slavi ter je prav zaradi tega polagoma zdrknila prav na zadnje
svojega pravega lica, in prav zaradi tega se bo z vso verjetnostjo morala odpovedati nastopu v prvi ligi.
Oster boj za obstanek se je odvijal tudi v Padovi. Gostujoča ekipa iz Benetk je bila že na tem, da si zagotovi zmago in tega so bili že prepričani celo najbolj navdušeni navijači Petrarce. V poslednjih minutah pa je padovska petorka z
mesto lestvice. Ko pa so gostili ita-1 vrsto uspešnih, in treba je priznati, lijanskega prvaka, so atleti iz Bielleltudi srečnih metov, preobrnila re-
začutili v sebi ves ponos nekdanje elitne ekipe ter presenetili tekmece z ostrim odporom. Minuto pred samim zaključkom dvoboja so že bili na tem, da ogrožajo zmago gostov, vendar jim je prav v odločilnem trenutku sreča obrnila hrbet, ker je žoga, ki bi jim lahko omogočila podvig, dvakrat obkrožila železo, se odbila v polje in prišla v roke Ignisovih atletov, ki so jo spravili čez domači obroč in tako dokončno onemogočili Bielli uspeh.
Tudi na ostalih igriščih so se odvijale zelo napete tekme. Milanska All'Onestk je šele v drugem polčasu odbila napade Livorna, ki je s spretno manevrirano igro presenetil domače igralce ter vodil do pet minut pred zaključkom. Skoda, da taka ekipa, ki šteje tudi nekaj zelo dobrih igralcev, ni letos pokazala, posebno v začetku sezone,
Sprinterji so se pomerili na nenavadni progi (za člane seveda) 80 m. Sprinterska elita Je bila koncentrirana v zadnji seriji. Tekli so Tasslni, Mattagliano in tudi borovec Cesar. Na startu je bil najhitrejši Tasslni. ki Je prednost tudi obdržal do konca, čeprav se je Mattagliano zelo trudil, da bi ga dohitel. Cesar je startal zelo počasi in je bil v že izgubljenem položaju. V drugi polovici pa je končno umiril tek in je iz ozadja prišel na tretje mesto, dva metra za zmagovalcem. Časi so bili 9”3, 9”4 in 9"5.
Za «velik» rezultat je poskrbel
zultat sebi v korist ter si zagotovila dragocen uspeh, ki ji vliva novega upanja.
V	Bologni sta se pomerili petor-ki Fidesa in Goriziane. Ekipi sta pokazali kvalitetno košarko, ki je navdušila številne gledalce ter jih s svojo napeto in izenačeno igro priklenila kot redkokdaj.
Domačini so stalno vodili, vendar je bil njihov naskok minimalen. Le v začetku drugega polčasa se je Goriziana deloma zmedla in to ji je bilo usodno, ker tudi z nadaljnjo dobro igro ni mogla nadoknaditi zamujenega.
V	tem kolu Je brez večjih naporov zmagal le bolonjski Knorr. šel je po točke v Rim, kjer mu Stella Azzurra ni bila dorasel nasprotnik in je že v prvem delu tekme pokazala meje trenutne zmogljivosti^
EKSKLUZIVNO ZASTOPSTVO IN PRODAJA
TRIESTE — TRST Ul. S. Francesco 44 • Tel. 28-940
Na Vašo razpolago VESPE ter trokolesna motoma vozila APE za prevoz blaga. Izkoristite nove jugoslovanske carinske predpise, ki dovoljujejo PROST UVOZ trokolesnih motornih vozil APE
POŠILJAMO V VSE KRAJE JUGOSLAVIJE.
V ženski konkurenci ni bilo doseženih veliko dobrih rezultatov, ne smemo pa mimo časa 1’46”9, katerega je dosegla veteranka Fozzer na 600 m in posebno ne mimo 10”5, znamke, v kateri je zelo mlada Serlau pretekla 80 m. Atletinja Ginnastice Triestine bi morala v letošnji sezoni doseči čas krepko pod 13 sekundami na 100 m. ,
Uspešno atletsko prireditev Je za ključila švedska štafeta 400x300x 200x100 m. Prepričljivo je med še* stimi ekipami zmagala Ginnastlca Trlestina pred Flamme d’Oro in Borom. Za Bor so tekli v vrstnem redu Košuta, Cesar, Križman in Gabrovec, ki Je s solidnim tekom na 100 m v nedeljo začel svojo atletsko kariero, ki bo, upajmo uspešna.
BRUNO KRIŽMAN
ka bo izšla pred SPENT, potem pa vsak dan tekmovanja.
ČASOVNI RAZPORED TEKMOVANJA NA SPENT Četrtek 15. aprila 1965
8.00 — 10.30 moški ekipno — tekmovanje I. stopnje
10.30	— 12.30 moški in ženske ekip-
no — tekmovanje I. stopnje
13.00	— 15.30 moški ekipno — tekmovanje I. stopnje
15.30	— 18.30 moški in ženske ekipno — tekmovanje I. stopnje
19.00	— 19.45 svečana otvoritev prvenstva
20.00	— 23.00 moški ekipno — tek-
movanje I. stopnje Petek 16. aprila 1965 9.00 — 13.00 moški ekipno — tekmovanje II. stopnje ženske ekipno — tekmovanje I. stopnje
14.00	— 18.00 moški ekipno — tek-
movanje II. stopnje ženske ekipno — tekmovanje I. stopnje
19.00	— 23.00 moški ekipno — tek
movanje II. stopnje Sobota 17. aprila 1965 9.00 — 13.00
14.00	— 18.00 moški in ženske ekip-
no — tekmovanje II. stopnje
19.00	— 23.00 Nedelja 18. aprila 1965
9.00 — 13.00
14.00	— 18.00 moški in ženske ekipno — tekmovanje II. stopnje
19.00	— 23.00 moški in ženske ekipno — tekmovanje II. in III. stopnje
Ponedeljek 19. aprila 1965 Dopoldne	I. sestanek	kongre-
sa ITTF
14.00	— 18.00 moški in ženške ekip-
no — tekmovanje III. stopnje
19.00	Finale ženske	ekipno
za 1. mesto
20.00	Finale moški	ekipno
za 1. mesto
Torek 20. aprila 1965 Prosto za vse tekmovalce zaradi izletov
Sreda 21. aprila 1965
9.00 — 12.20 moškf posamezno I. kolo
11.30 — 13.00 ženske posamezno I. kolo
14.00	— 14.50 ženske posamezno I.
kolo
14.50 — 15.40 moški dvojice I. kolo 15.40 — 16.30 moški dvojice II. kolo — prva polovica 16.30 — 18.00 ženske posamezno II. kolo
17.20 — 18.00 moški posamezno TI. kolo
19.00 — 21.30 moški posamezno II. kolo
»iiiiiiimiimiiiimiiHiiiiiiniiimiiiiiiimiiiiiimuiHMtHiiiiiiimiiiiHMHiHiHmiiiiimiiiiiiitimiiMiiiiiiiiiii
MEDNARODNI NOGOMET
MACERATA, 31. — Amaterski no. gometni reprezentanci Italije in Španije, ki bosta jutri nastopili na stadionu «Helvia Regina*, sta danes prispeli v Macerato. Po prihodu v mesto je španski tehnični komisar Ruiz Rodriguez Menendez najavil postavo, ki bo:
Reina, Corcuera, Le Latorre, Mo-raes, De Felipe, Gonzales Ruiz, Or-tiz, Ardura, Gullon, Joni in Coli.
Tudi italijanski komisar Anto-niotti je najavil postavo in sicer: Fellini, Giannini, De Ponti, Mo-schen, Vecchi, Francucci, Piana, Abbandonato, Rasi, Tedesco, Sca-reo.
• • •
MILAN, 31. — Reprezentanca italijanske B lige se je danes po treningu s Comom vrnila v Cemob-
bio, od koder bo jutri odpotovala v Metz, kjer bo v soboto nastopila proti drugoligaški reprezentanci Francije.
Italijanski nogometaši bodo imeli zadnji trening v petek popoldne na občinskem stadionu Ile Saint Sim-phorien.
BEOGRAD, 31. — V osmini finala za nogometni pokal Jugoslavije so danes zabeležili naslednje rezultate:
Dinamo - Partizan	3:0
Vojvodina . Crvena zvezda 2:3 Vardar - Sarajevo	1:0
OFK Beograd . Hajduk 2:0 Radnički . Rijeka	1:0
Kladivar (Celje) . Novi Sad 0:1 Budučnost-Radnički (Beogr.) 1:0
21.30 — 22.20 moški dvojice II. kolo — druga polovica
Četrtek 22. aprila 1965
9.00	— 9.50 ženske dvojice
kolo
9.50 — 10.40 ženske dvojice kolo
9.50 — 12.00 moški tolažilno kolo
12.00	— 13.00 ženske tolažilno kolo
14.00	— 17.20 moški posamezno III. kolo
17.20 — 18.00 ženske dvojice III. kolo
19.00	— 21.30 moški posamezno IV.
ženske posamezno III. kolo
21.30	— 23 00 moški dvojice III.
kolo
Petek 23. aprila 1965
9.00	—- 10.40 mešane dvojice
kolo
9.50	— 12.20 mešane dvojice
kolo
11.30	— 12.45 moški tolažilno
kolo
12.45 — 13.10 ženske tolažilno II. kolo
14.00	— 16.40 moški posamezno V.
kolo
ženske posamezno IV. kolo
16.40	— 18.00 moški dvojice IV.
kolo
19.00	— 21.40 moški posamezno IV.
kolo — osmina finala ženske posamezno V. kolo — osmina finala moški tolažilno III. kolo
ženske tolažilno III. kolo — osmina finala
21.40	— 23.00 moški dvojice V. ko-
lo — osmina finala ženske dvojice IV. kolo — osmina finala
Sobota 24. aprila 1965
9.00	— 11.55 novinarji posamezno
od predkol do polfinala
11.55 — 12.20 novinarji posamezno polfinale
12.20 — 12.50 novinarji posamezno finale
10.15	— 11.55 mešane dvojice III.
kolo
11..55 —	12.45	mešane	dvojice	IV.
kolo
14.00	—	14.50	mešane	dvojice	V.
kolo — osmina finala
14.50	—	15.40	mešane	dvojice	—
četrtfinale
14.00	— 15.15 jubilejno tekmovanje
— predkolo do četrtfinala
15.15	— 15.40 Jubilejno tekmovanje
—- četrtfinale moški	tolažilno	IV.
kolo — osmina finala 15.40 — 16.20 moški dvojice — četrtfinale
ženske dvojice — četrtfinale
16.20 — 17.00 ženske tolažilno — četrtfinale
17.00	— 17.50 moški tolažilno — če trtfinale
16.20 — 17.50 moški posamezno — četrtfinale
ženske četrtfinale — četrtfinale
19.00	— 20.30 moški posamezno —
polfinale ženske posamezno — polfinale
20.30 — 22.00 moški dvojice — polfinale
ženske dvojice — polfinale
moški tolažilno — polfinale
ženske tolažilno — polfinale
jubilejno tekmovanje — polfinale
22.00	— 22.50 mešane dvojice — polfinale
jubilejno tekmovanje ženske tolažilno moški tolažilno
Nedelja 25. aprila 1965
Dopoldne II. sestanek kongresa 14.00 — 20.00 finale posamezno in dvojice
14.00	ženske posamezno
15.00	moški posamezna
16.00	ženske dvojice
17.00	moški dvojice
18.00	mešane dvojice
19.00	zaključek prvenstva
V nedeljo je bila v Gorici krožna dirka za trofejo «Citta di Gorizia«. Kot je bilo predvideno jfe zmagal olimpijec «srebrna kolajna« Jurij Uršič, ki je med drugim osvojil tudi pokal Primorskega dnevnika. Na slikah: Uršič po zmagoslavnem prihodu na cilj in naš rojak s pokalom našega časopisa
Borova moška šestorka je v nedeljo zabeležila nov uspeh: v izredno razburljivi tekmi je odpravila s 3:2 ekipo Zavattara iz Bologne, ki se je kot Bor potegovala za četrto mesto v lestvici
DR. DUŠAN KERMAVNER
TRST IN ZAČETKI SLOVENSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE
Odlomki iz knjige «Zaietki slovenske so- 4 cialne demokracije v desetletju 1884-1894»
Pojme in nauke, ki jih je obrazložil v svojem lepem govoru Lax (piše: Lachs), v naj večjem delu sprejema. Ker se pa nedeljskega počitka tiče, je za — svobodo: dela naj, kdor hoče, počiva pa, kdor noče delati! Odobravali so mu, razen nekih katolikov, v imenu katerih je nekdo izjavil, da hočejo obvezni nedeljski počitek. Poročilo pravi, da jih je več Rascovicha krivo razumelo. Eden diskutantov je omenil celo, da «Rusija, Nemčija in Italija hočejo Trst«, neki nemški mladenič je vzkliknil, da «noče delati ob nedeljah in da je Trst pod avstrijsko oblastjo*. «11 Piccolo« ni zabeležil sklepa na koncu shoda, naj bi na novem shodu «nastopili referenti v vseh treh jezikih*.
TRETJI SHOD V TRSTU
Ta novi, tretji shod sta prijavila za 13. maj Lax in Anton Jandik, krojač s Češkega, ki je šele dva meseca prej prišel v Trst Sklepamo lahko, da je tudi priprava tega shoda še bila v rokah nemških priseljenih socialnih demokratov. Dnevni red
je bil: «1. Nedeljski počitek in sklepanje o njem; 2. Razgovor o ustanovitvi delavsko-obrtnega društva in izvolitev začasnega odbora.* V prijavi pa je bilo nepričakovano zapisano: «Na shodu se bo govorilo italijansko in nemško.* Tudi slovenskega poziva na shod ni bilo, kar je brž izkoristila «Edinost» in skušala že vnaprej odvrniti od njega slovenske delavce z notico, ki je bila naslovljena prav tako «Delavski shod*: «Nemirni duhovi iz ,rajha’ (!) in iz blažene dežele onkraj .velike luže’ (t.j. — Italije!) niso še prepričani, da se domači slovenski delavci v Trstu nikakor ne ujemajo s socialističnimi idejami, katere širijo nekatere prenapete glave mej delavskimi krogi. Vrhu vsega tega, da so se .četovodje’, ki so se baje da nadejali žeti v Trstu lovorjevih vencev, uže pri treh (!) enakih shodih neusmiljeno .blamirali’, vendar so tako trdovratni, da skli-cujejo v nedeljo 13. maja nov shod v prostorih .Hotela Evropa’ z znanim pompoznim (?) programom. Mi se za ta shod ne brigamo, ali z odkritosrčnim veseljem beležimo, da so zdaj mejnarodni osrečevalci objavili program samo v nemškem in italijanskem jeziku in da so prezrli slovenski jezik. To je najpametneje (!), kar so mogli storiti: našega poštenega slovenskega delavca naj puste v miru. Ako hočejo rogoviliti in svoje, kozle preobračati Nemci in Italijani, svobodno jim. Naša tla niso za velikonemško in irredentovsko , seme! Prepričani smo sicer, da so tudi naši delavci za nedeljski mir (= počitek) na zakonitem temelji, ali vsaka stvar ima svoje meje. .Gospoda’ iz .rajha’ (?) pa se bode baš zaradi tega prepričala, da kljub vsej protekciji od neke strani pri nas nič ne Opravi!* «Edinost» se je bila že navadila označevati vse ne všečno kot »velikonemško* in «irredentovsko», to se pravi kot — neavstrijsko in proti-avstrijsko; a v zaključku je v omembi «protekcije od neke strani* skrita misel, da policijska oblast socialnodemokratskih shodov ne bi smela dovoljevati! O shodu samem je «Edinost» poročala takole: «V poslednji številki smo prinesli vest o shodu... v nedeljo 13. maja v dvorani .Hotela Evropa’. Rekli smo
tedaj, da se tega shoda ne udeleže slovenski delavci, ker se bodo razmetale fraze o socializmu, ki cvete daleč (?) od nas v blaženej deželi .onstran luže’ (t.j. v Italiji) in v cesarstvu nemškem. Na naših tleh to steblo ne more pognati, o tem smo se prepričali v nedeljo. Ob pol štirih popoldne se zbere preko sto delavcev, največ udov tukajšnjih italijanskih delavskih društev. Vodje so bili štirje Nemci in nekoliko Italijanov, med katerimi so bili tudi tuji državljani (iz Italije). Po dolgem govoru krojača Laxa, ki je priporočil, naj se zahteva od obrtnega nadzornika, da strogo nadzoruje nedeljski počitek, kateri določuje zakon, bilo je še več govornikov... eden celo želi, da bi bil počitni dan mej tednom, ne v nedeljo. — Spomnili so se pozneje, da morajo zabraniti slovenski govor, ter so izjavili najpoprej nemški in potem italijanski, da se danes ne sme govoriti slovenski; ako žele slovenski delavci ukrepati kaj o tem, naj skličejo poseben shod. Nekateri Slovenci, ki so bili navzoči iz gole radovednosti, šli so po tej izjavi iz gostilnice, kjer so začeli z zmešnjavo: eden je predlagal, drugi se protivil, drug je glasneji od drugega, da bi ga prevpil. Naposled so zmešali nekakšen odsek (= odbor), ki ima sklicati zopet Italijane in Nemce v prihodnjo smešno .zmešnjavo’. Svetujemo jim, nas Slovence naj v miru puste.*
Iz uradnega poročila o shodu izvemo, da je k prvi točki govoril Lax, čigar izvajanja je podal italijansko Rečan Luigi Egidio, časnikar pri dnevniku «Cittadino». Nato je shod sprejel resolucijo, ki je zahtevala od obrtnega nadzornika, naj poskrbi, da bodo zaposlovalci spoštovali predpis o nedeljskem počitku. Pri drugi točki se je za Laxom zavzemal še Pietro Lucano, krojač iz Benetk, za ustanovitev društva, ki bi zastopalo «medna-rodne delavske koristi* in se ogibalo «vsaki (pač: meščanski!) politiki*. Potem je nekdo govoril «za pobratenje vseh delavcev*. Končno so izvolili sedemčlanski odbor z Laxom in Jachmannom, Lučanom in še dvema Italijanoma ter dvema Slovencema: mehanikom Jožetom Svetino iz Postojne in krojačem Antonom
Tauschlom, ki je bil doma iz Žalca, a je živel v Trstu in v Istri že 15 let. Dopis v «Gleichheit» je poudarjal, da v Trstu «o nedeljskem počitku ni govora, najmanj za številne delavke*, in da «vsako nedeljo splošno delajo do ene ure*, da pa se bodo odslej delavci bolj brigali za svoje pravice, ko so izvolili odbor, ki naj «mednarodnemu delavsko-obrtnemu društvu sestavi pravila.
«11 Piccolo* je poročal poleg drugega, kar smo navedli in že pregledanih poročil, da je že pri prvi točki, menda takoj za Laxom, «stopil na oder neki okoličan (uno del terrjtorio) in hotel govoriti slovensko*, nakar je Lax pripomnil, da «so izšli le italijanski in nemški pozivi -za shod in da je treba govoriti samo v enem teh dveh Jezikov*, Po tem poročilu je bil shod «buren», ni pa iz njega razbrati, zakaj in kako. Neke podrobnosti navaja fašistični «zgodovinar» Giulio Cesari, ki pa'je kar zamešal drugi in tretji shod v enega z datumom 22. aprila ter ga razglasil za prvega! O Laxu navaja tisto, kar'je !e-t-a govoril 13. maja, in pravi, da je njegova nemška izvajanja prevajal Egidi(o), časnikar z Reke. Za njima «je spregovoril Rascovich, ki je zahteval za mesto (t.j. za občinsko upravo v Trstu in za italijansko liberalno stranko, ki jo je vodila!) častno priznanje, da ni nobeno drugo mesto prekosilo Trsta v obravnavanju in reševanju socialnih problemov*. Po Cesariju «je shod sprejel načelo, da na njem lahko govorijo v katerem koli (!) jeziku*, kar pač velja za shod 22. aprila; brž zatem pa pove tisto, kar se je zgodilo šele na shodu 13. maja: «Govoril naj bi neki Slovenec, toda večina udeležencev je hrupno protestirala. Socialistična skupina je vztrajala pri tem, naj bi pustili govoriti Slovencu, ki je potegnil iz žepa obsežen zvezek in začel govor brati; zaradi hrupa pa je moral nehati. Lax, Lucano in Egidi(o) so skušali pripraviti zborovalce k .strpnosti’, a zaman. ,V Trstu, italijanskem mestu, predstavljajo Slovenci tujo invazijo — so razlagali — in jih zato ne moremo tolerirati'.	(Nadaljevanje sledi)