PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 250 (13.481)
Trst, torek, 31. oktobra 1989
Prepričljiv Andreottijev uspeh na upravnih volitvah v večnem mestu
V Rimu zmaga vladnih strank Volilci glasovali za stabilnost
Napredovanje PSI in utrditev laičnih strank - Nazadovanje KPI glede na občinske in evropske volitve Zeleni se niso izkazali, poraz MSI - Nizka udeležba in precej belih in neveljavnih glasovnic
DUŠAN KALC
RIM — Rimljani so se izrekli: pri Opravljanju večnega mesta, pa naj bo Se tako kaotično, onesnaženo, hrupno, Propadajoče in seveda slabo vodeno, ne gre spreminjati ničesar. Vse naj °stane pri starem. Takšen je na kratko Povedano odgovor občinskih volitev.
Kapitelu bo še naprej vihrala za-jjava petstrankarske koalicije in ni izključeno, da jo bo z županskega mesta ihtel prav naslednik tistega Giubila, Kl se je zrušil pod škandalom šolskih jUenz. Na predvečer teh hrupnih voli-ev je kazalo, da je z Giubilom padla v aeinilost v obeh naveličanih Rimlja-!J0v tudi njegova stranka, ki je v teh ^rajih v zakupu večnega Giulia Andreottija in njegovega prokonzula bardelle, pa ni bilo tako. Pod križar-i. Pj ščitom se je kljub neverjetno sla-1 tiguri, ki jo je naredila dosedanja Prava in kljub ognjevitim polemi-am, ki so jih sprožili kardinal Poletti, bankina levica in drugi, spet zbrala ®lativna večina, ki je le za malenkost jUanjša kot na prejšnjih občinskih vo-ltvah, a znatno večja kot na zadnjih tropskih volitvah.
Kaj pa drugi? Predvsem velja podčrtati podatek, da so se te volitve marsikateremu Rimljanu zastudile. Kar dvajset odstotkov volilcev je ostalo lepo doma, ali pa izkoristilo bolj pomladna kot poznojesenska dneva v druge namene, namesto da bi izpolnilo svojo državljansko dolžnost. Če tem 20 odstotkom prištejemo še 3,5 odstotka belih in neveljavnih glasovnic, lahko rečemo, da se je poleg 23 strank vseh barv in teženj udeležila še ena izredno močna stranka (tretja po odstotkih volilcev), to je stranka razočaranih.
Nadaljnja ugotovitev je, da ni bilo tistega nezadržnega razcveta nagelj na, ki so ga nekateri napovedovali. Craxi-jeva stranka je sicer spet pridobila glasove, vendar to ni bil korak, temveč bolj korakec, kar je celo sam Cra-xi med vrsticami poudaril, ko je v intervjuju dejal, da je imel prav, kot je bil na predvečer volitev previden in napovedoval za PSI rezultat, ki bi bil za malenkost boljši od rezultata na evropskih volitvah. Sicer pa socialisti vztrajno napredujejo in v prihodnjih dneh in tednih bo kar zabavno spre-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
	OBČINSKE	OBČINSKE	EVROPSKE	POLITIČNE
STRANKE	1989	1985	1989	1987
	Odst.	Odst.	Odst.	Odst.
KD	33,06	33,13	29,61	32,37
KPI	26,11	30,80	27,97	25,82
PSI	13,49	10,32	13,15	12,52
MSI	6,79	9,32	8,48	8,51
Zeleni	6,81	2,70	9,70*	3,79
PRI	3,51	3,95	—**	3,43
PSDI	2,96	3,56	2,80	2,39
PLI	1,88	2,55	' —**	2,26
Antipr.	1,81	—	1,88	—
. DP	0,55	1,40	1,37	2,28
Drugi	3,05	2,27	2,27	6,64
Odstotki letošnjih volitev se nanašajo na 3541 od 3575 volišč. * Zeleni in Zeleni mavrice, ** PLI + PRI 8,2%
Volilni uspeh PSOE v Španiji ni zagotovil absolutne večine
MADRID — Politične volitve v Španiji so tretjič po vrsti potrdile zmago socialistične stranke Felipeja Gonzale-za (PSOE), z ozirom na rezultate pa poznavalci menijo, da ima španska politika tokrat dva zmagovcalca. PSOE je sicer glavna zmagovalka, izgubila pa je absolutno večino. Močno so tokrat napredovali komunisti oziroma združena levica, ki vključuje tudi socialistične »disidente«.
Socialisti so dobili 39,6 odstotka glasov vendar so izgubili devet sedežev. Podatek v bistvu pojasnjuje, da je PSOE izgubila približno milijon glasov. Združena levica je dobila 9,1 odstotka glasov, v primerjavi z volitvami leta 1986 pa je pridobila deset sedežev in jim ima sedaj 17. Po prvih ocenah je razvidno, da so komunistom tokrat oddali svoj glas zlasti volilci, ki se ne strinjajo predvsem z Gonzalesovo gospodarsko politiko. Desničarska ljudska stranka, ki jo je na teh voltivah zastopal mladi in razmeroma neizkušeni, a kljub temu izredno uspešni Jose Maria Aznar, je prodobila en sedež in jih ima sedaj 105. Ostala politična gibanja, od zelenih do krajevnih nacionalističnih gibanj so v glavnem ohranila število sedežev in niso bistveno vplivala na skupen rezultat. V nekaterih primerih, zlasti v Madridu je osip socialističnih glasov vidno okrepil volilno bero manjših strank, v Barceloni pa se je s tem osipom okoristila desnica.
V Jugoslaviji demonstracije zaradi procesa proti Vllasiju
Vji, VALJANA — Sojenje Azemu sPro'T* P° številnih krajih države *)anr] ° Pr°testne manifestcije držav-ko : V albanske narodnosti. Medtem sqvj bilo v Zagrebu zbiranje podpi-hih ® abolicijo Vllasiju in soobtože-shodPr^Povedano (češ da bi tak javni hedei' iavni red in mir), se je v sPortifi°'V Ljubljani pred Prešernovim Alba„ Lom zbralo kakih osemdeset in v?, Nosili so samo Titovo sliko ja pa j Rali Tito - Vllasi, demonstracije učinvtra'*ala vse9a dvajset minut in °Lčann °Va^a R°t spontano zbiranje Prijavliv' čeprav manifestacija ni bila brez n-9' 50 Albanci prišli in odšli RčtlikovSOtnOSla posredovanja mi-
^otistra 6?-r^ etnosti so imeli včeraj de-RosoVu *}? (kakih 300) v Podujevu na Us in ' tJkoli poldneva so jih »oplini-eriot mj1?z9nab pripadniki posebnih naPadli ,1Cv' demonstranti so policaje okno n.i Raroenjem, razbili pa so tudi skega korniteVbi P°dujevskega partij-
^ADALjEVANJE NA 2. STRANI
Medtem ko se zaradi protestov Albancev stopnjuje napetost na Kosovu
Začeli in odložili proces proti Vllasiju Obramba poudarja politične motivacije
BOGO SAMSA
PRIŠTINA - TITOVA MITROVIČA - STARI TRG Azema Vllasija so prvega pripeljali v sodno dvorano. Trdo je bil vklenjen v lisice, miren, dostojanstven, toda tresle so se mu roke, ves je siv, shujšal je za 30 kg. To ni več oni prešerni Titov mladinec, katerega so poznali Albanci, pa tudi drugi po vsej Jugoslaviji. Za njim so pripeljali vklenjenih ostalih 14 Albancev, rudarjev. Vsi so sivi, vsi so bledi, vsi so shujšani. Vllasi je odločno nastopil in ugotovil: »To je politično montiran proces. To je proces, ki naj uzakoni zatiranje Albancev. Ta proces sta organizirala Slobodan Miloševič in Rahman Morina.«
Dvorana je izredno majhna. Nabito je polna. Odvetniki nimajo možnosti, da potegnejo iz torb svoje papirje. Vročina je neznosna.
Vse te informacije so iz zanesljivih virov. Povedali so jih odvetniki, kolegi novinarji vseh narodov in narodnosti
Jugoslavije. Dopisnik Primorskega dnevnika, kot ostalih preko sto jugoslovanskih in tujih novinarjev, ni smel niti v bližino dvorane. Dobrih sto metrov pred sodiščem je namreč že bila močna policijska zapora, ki je bila brezobzirna in odločna. »Mi izpolnjujemo ukaze. Z nami se nimate kaj po-' govarjati. Marš proč!« To je toliko proslavljena in tolikokrat uradno in na vse načine zagotovljena javnost sodnega postopka? Na tajništvu za informiranje pokrajinske vlade pravijo, da je dvorana premajhna in samo skomignejo z rameni ob ogorčenih protestih novinarjev, da je kilometer in pol - dva kilometra dlje druga dvorana, v kateri je prostora za nekaj sto ljudi in kjer je bil proces proti tatovom, ki so kradli z rudniku srebro.
V Prištini se stalno pretakajo razne vesti in med najbolj dramatičnimi je stavka rudarjev v Starem trgu. Na križišču proti Starem trgu je policijska patrola, ki ustavlja vse avtomobile in
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Glavni obtoženec Azem Vllasi med včerajšnjo sodno obravnavo v Titovi Mitroviči	(Telefoto AP)
Novi pokazatelji v preiskavi 0 uboju italijanskega tehnika
TRlPm tc „	.	............
ga	S s°dno-medicinske-
ianskena Je Preiskava o umoru itali-LfipoiE ?etlmka Roberta Ceccata v vi prih^ končana, zato pa v preiska-žejo kal-0 na dan novi indici, ki ka-vladala “ naPetost je v tistih dneh Tak0 n . TnPolisu in po vsej Libiji, lasti bal °1rlse ce^° same libijske ob-^anifesta' ■ 3 k* se protiitalijanske b°lj resneofl6 5)':evr9le v kai precej Za Polirncu ^ato 50 tudi poskrbele miP0die , TZaŠČit0 Pred italijanski-c°, kjer ip 'JUdl Pred podjetjem Fac-cato, st, , , zaposlen nesrečni Cec-stražarjfl S a a dva oborožena libijska stran 0rj ln to i® nekaj deset metrov lanski tphmeiSta' Rier ie bil ubit itali-R°t je Dn, ‘k' Toda oba stražarja sta, no PeliiZpre , 1 vodja gradbišča Luigi-Svoje mp„. ' ie nekaj ur pred umorom ______6st0 nenadoma zapustila.
Policija je tudi poklicala iz Benga-zija delovnega tovariša umorjenega tehnika Fulvia Cecchinata, ki naj b: zadnji videl Ceccata živega. Ta ga je namreč spremljal na letališče v Tripolisu, odkoder je poletel v Bengazi le uro in pol po tem dogodku pa sc Roberta Ceccata našli mrtvega.
V Tripolisu so v teku tudi pogovor: med zaposlenimi delavci Facca in Ni-colom Simonejem, direktorjem italijanskega Interpola, ki po nalogu italijanskih oblasti raziskuje ta zločin.
Truplo nesrečnega tehnika pa bode danes s posebnim civilnim letalom, ki ga je dala na razpolago italijanska vlada prepeljali v domovino. Pogrebe bi se radi udeležili tudi Ceccatovi delovni tovariši, ki so libijske oblasti že zaprosili, da jim dovolijo odhod v Italijo.
S podelitvijo nagrad posameznikom in slovenskim gledališčem
Končalo se je letošnje Borštnikovo srečanje
MARIJ ČUK
MARIBOR — S srečanjem igralcev in podelitvijo nagrad se je sinoči končalo Borštnikovo srečanje. Bilo je živo, ustvarjalno, polemično, prijateljsko kot so pač gledališki festivali, predvsem tekmovalni, ki velikokrat spodbudijo precej vroče krvi in očitkov na račun žirije, ki odloča o nagradah. Treba je reči, da bo najbrž tudi letos tako, predvsem kar zadeva Slovensko stalno gledališče, ki je z dvema izvrstnima predstavama iztržilo še najmanj, pa čeprav je bilo, po besedah predsednika žirije Aleša Jana, ves čas v konkurenci za odličje Borštnikovega srečanja. Tako je SSG pripadla le nagrada za žirijo, in sicer Meti Hočevar za režijo Cankarjeve Lepe Vide. To režijo »odlikuje inovativna in radikalna upodobitev moderne fragmentarne zavesti. Hkrati s tem pa tudi najbolj radikalna simbolna postavitev tega Cankarjevega besedila o hrepenenju«. Sicer pa velja podčrtati, da je Borštnikovo nagrado za sceno prejel naš slikar Marjan Kravos za scenografijo v uprizoritvi »Zid, jezero« Dušana Jovanoviča v izvedbi Drame SNG Ljubljana. »Scenografija Marjana Kravosa je usklajeno, dekorativno in funkcio-
nalno dopolnjevala vse segmente predstave in obenem delovala kot samostojna, vendar nevsiljiva likovna celota«, piše v utemeljitvi.
Borštnikov prstan za življenjsko delo na odru pa je prejel slovenski dramski igralec Danilo Benedičič, ki si je v »slovenski igralski umetnosti zagotovil samosvojo mesto s smislom za poglobljeno datajlirano psihološko igro, z darom za živahno interpretacijo poetičnih besedil, občutljivostjo za humor, ironijo in grotesko, se pravi s celovito igralsko kulturo in ustvarjalno etiko«. To največjo slovensko gledališko nagrado podeljuje posebna žirija.
Letošnja žirija Borštnikovega srečanja, ki so jo sestavljali Aleš Jan, Peter Božič, Slavko Pezdir, Metod Pevec in Janez Hočevar, pa je podelila še naslednje nagrade. Najboljša predstava v celoti (izglasovana z večino glasov) je uprizoritev Dušana Jovanoviča »Zid, jezero«; nagrade za igro so prejeli Vlado Novak, Ljerka Belak in Milena Zupančič; za kostume Alenka Bartl; za mladega igralca Alojz Svete (dobil je tudi nagrado občinstva),- za posebne dosežke pa avtorka ekipa Novenka Koprivšek, Boris Os-tan in Jette Ostan.
Japonski seizmologi pa že napovedujejo nov katastrofalni potres na področju Tokia
Rušilni potres v nedeljo prizadel Alžirijo Pod ruševinami doslej našli trideset žrtev
ALŽIR — Potres, ki je v nedeljo zvečer prizadel severni del Alžirije in še posebej območje okrog El Afruma, je po zadnjih še vedno začasnih podatkih povzročil smrt najmanj tridesetih ljudi, ranjencev pa naj bi bilo približno dvesto. Potres je imel epicenter približno 100 kilometrov zahodno od Alžira, prvi sunek pa je dosegel jakost šeste stopnje po Richterjevi lestvici. Tla so se istočasno tresla tudi pod vodno gladino v višini španskega otočja Baleari. Tam je imel potres jakost 5,5 stopnje po Richterjevi lestvici.
Le dobre četrt ure po prvem sunku je gorato področje Atlasa prizadel še en potresni sunek, ki je imel približno enako jakost kot prvi. Tresenje tal je prvič trajalo približno pol minute, drugič pa 15 sekund. Zaradi prekinitve električnega toka na prizadetem področju je bila pomoč skoraj nemogoča, včeraj dopoldne pa so se reševalne ekipe podale v najbolj prizadete kraje in začele svoje naporno delo.
Potres je povzročil precej škode tudi v Alžiru. Bili so tudi štirje mrtvi, najbolj pa je poškodovan stari del mesta. Tam se je nekaj stavb v celoti porušilo, mnogo pa jih je močno poškodovanih. Prebival-
stvo je v strahu pred novimi sunki noč preživelo na prostem, zaradi splošnega preplaha in brezglavega bega pa je bilo precej oseb tudi poškodovanih.
Včeraj pa so se tla ponovno tresla v Italiji. Merilne naprave v Državnem geofizikalnem inštitutu so namreč ob 12.24 na področju Cunea zabeležile potres z jakostjo 3,4 stopnje po Richterjevi lestvici. Potres na srečo ni povzročil ne škode ne ranjenih.
Ob letošnjih šestih potresih, ki so doslej po svetu povzročili človeške žrtve, pa je treba še povedati, da japonski seizmologi že v kratkem pričakujejo katastrofalen potres na področju Kanta, ki obsega Tokio, Čibo, Kanagavo in Saitamo. To področje je leta 1923 že prizadel katastrofalni potres, v katerem je bilo 140 tisoč mrtvih, uničenih pa je bilo preko 450 tisoč zgradb. Japonski strokovnjaki pesimistično napovedujejo potres jakosti 7,9 stopnje po Richterjevi lestvici in od 83 do 150 tisoč žrtev. Zato so že zahtevali, da se takoj sprejme »zakon o potresih«, ki naj bi urejal alarmno stanje na področju Kanta.
Prizadeto področje sl je včeraj ogledal tudi alžirski ministrski predsednik	(Telefoto AP)
Varšavski pakt ne obvezuje držav članic
BRUSELJ — Dva ugledna predstavnika sovjetskega vrhovnega sovjeta sta v intervjuju za ameriško televizijsko mrežo CBS med drugim izjavila, da vse države članice Varšavskega pakta lahko svobodno odločajo o izstopu iz te zveze.
Predsednik sovjetskega vrhovnega sovjeta in član politbiroja Jevgenij Primakov je na to vprašanje odgovarjal obširneje. Pojasnil je, da se Sovjetska zveza strogo drži načela o nevmešavanju v notranje zadeve posameznih držav članic Varšavskega pakta. Isto velja tudi za vse ostale države. Primakov pa je izrazil tudi prepričanje, da vsaj v doglednem času države vzhodnega bloka ne nameravajo množično izstopiti iz Varšavskega pakta. Vprašanje ameriških novinarjev se je posredno nanašalo na vest, da se želi Madžarska odreči varšavskemu članstvu. Drugi predstavnik sovjetske vlade Nikolaj Sišlin je tudi izjavil, da se SZ ne boji madžarske izbire in ji prepušča popolno svobodo odločanja.
Plenum Višjega sodnega sveta bo odločal o premestitvi Ayale
RIM — Prva komisija Višjega sodnega sveta je včeraj odločala o premestitvi sodnika Giuseppa Ayale. Slednji se je namreč znašel v položaju, ki ga je Višji sodni svet pojasnil z »neusklajenostjo z delovnim okoljem«, nihče pa ne prikriva več, da si je Ayala nakopal zamere številnih uglednih predstavnikov italijanskega sodstva. Znano je tudi, da so nekateri palermski sodniki zahtevali Ayalovo premestitev tudi na podlagi nekaterih osebnih Ayalovih spodrsljajev. V preiskavi so namreč ugotovili, da ima • Ayala velik dolg v neki mestni banki, v d/ugi pa prav tako zajeten bančni račun. Odločitev komisije pa ni bila soglasna, saj se je ponovil primer sodnika Di Piše, za katerega je Višji sodni svet prav tako zahteval premestitev. Za zamenjavo delovnega mesta so se izrekli štirje sodniki, dva pa sta bila odločno proti. Odločilno besedo bo sedaj izrekel plenum Višjega sodnega sveta, ki bi moral zasedati že prve dni novembra. Vse kaže, da bo takrat razprava burna in napeta, saj se že širijo govorice, da bo v primeru Ayalove premestitve pod vprašajem tudi usoda predsednika palermskega Palermski sodnik Giuseppe Ayaia	(Telefoto AP) prizivnega sodišča Carmela Contija.
Protest pred Lubianko svečanost v Katynskem in Kuropatskem gozdu
MOSKVA — Pred zloglasnim sedežem sovjetske tajne policije KGB Lu-bianka je bila včeraj mirna demonstracija kakih tisoč Moskovčanov, ki so v strnjeni človeški verigi obkolili poslopje v spomin na žrtve stalinističnega terorja. Demonstranti so tudi delili letake, s katerimi so zahtevali, naj 30. oktober postane dan »političnega jetnika«. Kljub temu da niso vprašali za dovoljenje, varnostne sile niso razgnale demonstrantov. Special-ci so posegli šele, ko so demonstranti skušali v povorki doseči Puškinov trg.
To pa ni bila edina včerajšnja demonstracije. V Kuropatskem gozdu pri Minsku, kjer je Stalinova NKVD od leta 1937 do leta 1941 pobila 200 tisoč »sovražnikov ljudstva«, "je bila maša zadušnica za padle.
Sovjetske oblasti so obenem dovolile 400 Poljakom iz vsega sveta, da so včeraj obiskali Katynov gozd pri Smolensku. V osrednjem večernem moskovskem dnevniku Vremja so navedli, da so tu ubili približno 10 tisoč ujetih poljskih oficirjev. Novinar je navedel obe verziji, sovjetsko, po kateri so Poljake ubili nacisti, in poljsko, ki dolži za umor Sovjetsko zvezo. Iz intervjuja bivšemu Carterjevemu svetovalcu za državno varnost Br-zezinskemu pa je nesporno izhajalo, da tudi sovjetska televizija posredno pristaja na tezo, da je poljske oficirje leta 1940 ubila NKVD in ne gestapo leta 1941. Vse dosedanje raziskave so namreč nesporno potrdile poljsko verzijo, kljub temu pa Moskva še ni uradno priznala odgovornosti za pokol.
• Zmaga vladni strank
mljati boj med Carrarom in demokris-tjanskim gospodom »Nihčetom« Gara-cijem, ko se bosta pulila za županski prestol (razen, če ni bilo že vnaprej vse dogovorjeno med Craxijem in Forlanijem, kar je marsikdo posumil in kar sta oba sicer zanikala - tudi v tem pogledu se bo v prihodnjih dneh izkazala resnica).
K splošnemu uspehu petstrankarske koalicije so prispevali tudi republikanci, socialdemokrati in (v sicer znatno manjši meri) liberalci, ki so več ali manj ohranili svoje prejšnje glasove. Zanimivo bo sedaj videti, kaj bo naredil republikanec Mammi, eden od glavnih pretendentov za kapitolski tron. V bistvu je z volilnim izidom njegova kandidatura pogorela, pa ne zato, ker bi njegova stranka (in on sam) prejela premalo glasov, pač pa zato, ker so se z zmago demokristjanov ter preskromno rastjo levičarskih opozicijskih sil stvari tako zasukale, da PRI ne bo mogla odigrati med pogajanji vloge igle na tehtnici. Nič čudnega tedaj, če je Mammi že včeraj napovedal, da se njegova stranka ne bo pridružila petstrankarskim pogajanjem za sestavo novega občinskega odbora.
Pa poglejmo, kaj se je zgodilo z opozicijo. KPI, ki se je postavljala kot dejanska alternativa dosedanjemu de-mokristjanskemu Slabemu upravljanju Rima, tokrat ni imela uspeha, ki ga je pričakovala. V primerjavi s prejšnjimi občinskimi volitvami je izgubila precej glasov in nekaj jih je izgubila tudi v primerjavi z zadnjimi evropskimi, zato pa je naredila majhen korak naprej v primerjavi s političnimi volitvami. Spričo tega velja splošna ugotovitev, da je KPI dejansko vzdržala hud pritisk. Pravo presenečenje pa prihaja od gibanja zelenih, ki jim ni uspel toliko razglašeni prodor in celo prekosi-tev socialistov. Krepko so sicer zrastli v primerjavi s prejšnjimi občinskimi in političnimi, a prav tako krepko nazadovali v primerjavi z zadnjimi evropskimi volitvami. Pozitiven je podatek, da so neofašisti doživeli hud udarec. Izgubili so na celi črti.
Kaj lahko še rečemo o rimskih volitvah, za katere so stranke mobilizirale vse svoje sile? Nagrajena je bila politična stabilnost, modrujejo v zmagovitem petstrankarskem taboru, kajti za reševanje hudih problemov Rima je potrebna zlasti politična stabilnost. Kaj lahko bi bilo seveda oporekati, da
bi morali biti rimski problemi potemtakem že zdavnaj rešeni, saj jih je tudi že doslej upravljala petstrankarska koalicija stabilnosti, vendar v politiki je pač veliko iracionalnosti. Bomo pač videli, kaj bo v Rimu odslej.
Če je na krajevni ravni petstrankarska koalicija utrdila svoje položaje, se tudi na vsedržavni ravni politična os CAF (Craxi, Andreotti, Forlani) lahko raduje. Andreottijeva vlada se bo s tem volilnim izidom še utrdila in lahko z večjim zaupanjem gleda na prihodnje upravne volitve, ki bodo spomladi. Andreotti je torej utrdil svojo moč v Palači Cjiigi, Forlani pa na Trgu del Gesu. Sicer pa se do prihodnjih volitev lahko še marsikaj zgodi.
■ VIDEM — Na občinskih volitvah v Manzanu je PSI v primerjavi z občinskimi volitvami leta 1985, ko je imela
16,25	odstotka, kar podvojila glasove, saj je prejela 34 odstotkov glasov. Vse ostale stranke so nazadovale.
• Proces proti Vikiju
to 12 kilometrov pred rudnikom. Tudi tu je ukaz ukaz. Rudarji so bili v rudniku tri dni. Skupno jih je bilo 62. V nedeljo zvečer je upravo v rudniku prevzela državna varnost. Ob 6. uri zjutraj so vdrli v rudnik in ob 9. uri zjutraj so bili rudarji v rudniški menzi. Podjetje je že vsem poslalo delavske knjižice in jih odpustilo. Policija in sodne oblasti pa bodo uvedle postopek. Po vesteh prijateljev, ki so govorili z očividci, ni znakov, da bi bili rudarji pretepeni. Točnega števila ne vedo. Uradna sporočila so dvoumno formulirana in govore, da so postopali z namenom, da policisti ne povzroče fizičnih poškodb in z namenom, da ne bo treba uporabiti sile. Ni pa jasno povedano, ali je bila ali ni bila uporabljena sila. Ali je kdo ranjen, ali ni.
V Podujevu je bilo vroče popoldne. Najprej so šli iz šole albanski srednješolci. Nato pa se je ustvarila skupina preko sto zakrinkanih manifestantov. Množica je narasla na tisoč oseb. Takrat je nastopila milica s solzilci, pendreki in dvema oklepnima transporterjema in množico razgnala. O vročem ozračju poročajo pa tudi iz drugih krajev. Za noč pa napovedujejo manifestacije v Uroševcu in drugod.
Vrnimo se pred in v sodno dvorano.
Spregovorili so skoro vsi odvetniki in med njimi skoraj vsi odvetniki Albanci. Prisotni so štirje slovenski od-
vetniki, ki branijo rudarje in katere je poslal odbor za zaščito človekovih pravic pri SZDL. Odvetniki, večina obtožencev, neposredno pa se vsi strinjajo, so zahtevali izločitev sodnega senata, predvsem predsednika sodišča in javnega tožilca, celotnega sodnega sistema Kosova in Srbije z vrhovnimi sodišči vred in zahtevajo, da zvezno sodišče odloči drug kraj in drugo sodišče, ki bo vodilo celotni postopek. Zahteva je izredno ostra, toda tudi izredno podrobno argumentirana.
Zagovornik Vllasija, beograjski odvetnik Rajko Danilovič je zahteval izločitev sodnega senata, saj so obtoženci in njih zagovorniki prejeli zapisni-* ke zasliševanj pred štirimi dnevi. Predsednik sodišča je albanski begunec, državljan SFRJ je postal 1954. leta. Toda v vprašaju pa je, če ni še vedno tudi albanski državljan in kot tak ne more predsedovati sodišču.
Ne bomo navajali vseh podrobnosti, vendar nekatere so izredno zanimive. Javni tožilec se je obnašal prostaško. Naravnost grozljiva je zgodba s kavo. Vllasija so zasliševali dan in noč. Po nekem takem dolgem zasliševanju, ki je trajalo nepretrgoma več ur, so zasliševanje prekinili in vsem prinesli kozarec vode in kavo. Odvetnik je Vlla-siju dal kozarec vode, za kavo pa je prosil predsednika sodišča, ki je to obotavljajoč vendar dovolil, javni tožilec pa je protestiral: »Zavedati se mora, da Vllasi ni več to, kar je bil. On je navaden kriminalec, kateremu preti smrtna obsodba.« Odvetniki zahtevajo njegovo inkriminacijo, ker je še neobsoj enega človeka obdolžil, da je kriminalec in ker že v naprej grozi z obsodbami. Tožilec je odbil vse za-, hteve branilcev in vse priče. Po zakonu pa mora skrbeti obramba tudi za korist obdolženih.
Kot že rečeno je bil izredno oster in odločen Vllasi sam. Njegova je osnovna ugotovitev, da je proces montiran, da obravnava samo politične ocene. Nikjer ni nobenega dokaza. Za ta proces ni pogojev v onih republikah, v katerih so zahtevali njegovo glavo. S stalinističnim procesom se hočejo reševati albanski in drugi jugoslovanski problemi. To pa ni mogoče. Vllasi je tudi zahteval, da se iz procesa izloči časopis Politika, proti kateremu je sprožil sodni spor in ga obtožil, da je vmešan v pripravo in manipulacijo priprav procesa in kot tak že v naprej neobjektivno poroča. Predsednik sodišča je član ZK in mora po demokratičnem centralizmu, ki še velja, spo-
štovati zahteve in ukaze partije in na tej osnovi soditi.
Okrog 14. ure so se končali govori odvetnikov in obtožencev in nato je sklenilo sodišče, da se razprava prekine. Kdaj se bo nadaljevala, je težko reči. Po črki zakona se mora pred desetimi dnevi, toda odvetniki pravijo, da bi procesa nikoli ne bilo, če bi zakon spoštovali in zato menijo, da je možno, da se bo nadaljeval že v sredo.
Pred sodno palačo ali točneje nekaj sto metrov izpred nje, je na skromnem lesenem stolu sedel starček. 89-letni Bajruch Vllasi, stric obtoženega. Zraven pa množica Albancev. Eden se je razjezil in nekaj zakričal. Takoj so ga policisti odpeljali. Bolj milostni pa so bili z dopisnikom Primorskega dnevnika, ki je prav tako glasno zahteval vstop v dvorano in končno pa so vse Albance, sorodnike in časnikarje potisnili s silo na drugi rob ceste. Med njimi tudi sedem diplomatskih opazovalcev iz ZDA, Velike Britanije, Avstralije, Kanade, Danske, Zahodne Namčije in Holandske, ki za svoje države hočejo spremljati proces, ki po njih izjavah mnogo pomeni za varstvo človekovih pravic. Iste usode sta bila seveda deležna tudi predstavnika Am-nesty International.
Sodišče je proces prekinilo. Za koliko časa ne vemo, kot tudi ne vemo, kakšen je izid zasedanja zveznega predsedstva SFRJ v Beogradu, kjer bi morali na predlog predsednika Drnovška govoriti o aboliciji. Vemo pa, da tukajšnji tisk, radio in TV na veliko spravljajo na isto raven Azema Vllasija, Albance in Slovence, češ da so vsi protirevolucionarji in veleizdajalci.
• Demonstracije
Solzivec so policaji popoldne uporabili tudi proti demonstrantom v Prištini. Okoli sto oseb se je šele začelo zbirati v naselju Vranjevac, vendar je milica takoj' reagirala. Tanjug seveda včeraj ni pozabil dodati, da je množica kamenjala tudi njihov avtomobil. Tudi pred vozilom Tanjugove ekipe je vozila skupina beograjskih novinarjev, ki pa so bili v najetem avtomobilu - z ljubljansko registracijo. Te so demonstranti pozdravljali z mahanjem rok...
Povsem drugače je bilo s povorko, ki je krenila po splitskih ulicah včeraj zjutraj: mimoidoči so jih z zanimanjem opazovali, tu in tam se je ob parolah »Tito - Vllasi, Vllasi ni kriv, hočemo svobodo, živelo bratstvo in enotnost« zaslišalo celo ploskanje...(dd) .
tržno obvestilo ■
Se uresničujejo švicarske sanje?
Plešavost, upanje in varnost
BASEL — Plešavost je v teoriji bolezen, in sicer tako in*e' novana androgenetska alope' cia. V praksi pa se noben P*®' šec ne čuti fizično bolnega.
Pravi problem pa v resnic* predstavlja »skoraj plešasta« oseba, ki se boji, da bo postal^ popolnoma plešasta. To so P® navadi osebe s šibkimi lasmi. po vsakem česanju ostaja] ujetniki glavnikovih zob.
Vse te so pred kakim let0 g močno pritegnila nekater zdravila, označena kot čudode na, ki so prišla iz Amerike: s je za farmakološka sredstva, menjena sistemskemu razširi nju ožilja, ki so po dolgi upor bi povzročila rast dlak, ki s0 . počasi krepile. Uporabniki ^ sredstev pa so se po določen času zavedli, da je njihova o gotrajna uporaba prinašala gaj oče stranske učinke, p°v ne zlasti s krvnim pritiskom-Danes pa imajo tisti, ki se jijo plešavosti, kakšenja^ vec za svoje upanje, iz so» s. Švice prihajajo namreč sp budne novice.	vo-
V lekarnah je že na Y°^° ja-zmetični proizvod proti lZR*.e s nju las, ki učinkuje na las .fl
površinskim aktiviranjem ih torej ne povzroča nezaz , stranskih učinkov. Ed*1*. g0vi hodna nevšečnost pn J s na uporabi je ta, da zapu -v koži rahlo pordelost, ki P ne po preteku ene ure. . ,ejala Preparat, ki ga je 1 drUžba
švicarska raziskovalna ape Labo iz okrilja nek .^aj3 multinacionalke, ze P je-tudi v nekatere itaiijan^ p0 karne, kjer je povprase nipm i7. dneva v dan veij
Že kar simptomatično je, da se v odprto tribuno" ne vsuje plaz prispevkov, razmišljanj in opažanj, kot bi bilo pričakovati glede na popolno, obljubljeno, svobodno misel. A ni tako in to mi, žal, daje prav, ko že nekaj časa Ifdim, da so cenzurne sence pri nas že tako močne, da v razpravi (javni) otežujejo sproščeno in ustvarjalno bohotenje misli. Mnogi trdijo, da nihče nikogar ne ovira, da so take teze izmišljene, daj dokaze, itd. Ne vem, če dokazi sploh so, a to ni najbolj važno in na taki ravni konkretnosti, imenovanja in poimenovanja me razprava ta trenutek ne zanima. Zdi se, da nam je |reba vendarle tudi nekaj teoretične, Intelektualne razprave (ne rečem, da J6 to moj primer, a vsaj poskušam), ki naj bi bila izhodišče za morebitno konkretizacijo. Skratka, hočem reči to: tudi če ni navideznih ovir pri izražanju misli, so zgodovinske recidive tako močno prisotne v psihologiji našega intelektualnega prostora, predvsem tako imenovanega laičnega pola, da delujejo kot zavora, kot strah ali deziluzija, češ - itak je vse bob ob steno, itak mi ne bodo objavili. Tako je razmišljanje, čeprav danes velikokrat zmotno. Prevladuje pa še iz časov, ko le bilo v našem tisku onemogočeno Pisanje Borisu Pahorju, onemogočena J® bila konfrontacija različnih stališč v enem in istem mediju. Pluralizem? Seseda, pomanjkanje pluralizma, ko je bilo vse zreducirano na ideološko in ne narodno skrb. Ta zareza, to razoča-ranje deluje v podzavesti še danes in sPloh ni treba nobene genialnosti za odgovor na tako vprašanje. Ker prevladuje v posamezniku ta psihološka blokada (kaže se tudi v nezaupljivosti d° vsake pobude, ker smo zamejci pač taki. da rečemo - kaj bo pa za tem, kaj j6 za tem skriva?) je jasno, da v "odpr-1 tribuni" ni tistega, kar bi hoteli. A sUm je treba odpraviti! Začeti je treba s Poštenim razmišljanjem in poštenim odnosom do misli drugačnosti, začeti ,e Potrebno s toleranco in upoštevanjem vsega, pa naj se ušesom še tako slabo sliši. Tudi neuglašeni glasovi z Uradnostjo" dograjujejo stavbo, s ka-erl se bomo pokazali svetu in nam urnim v prihodnjih letih in desetlet-1 n. Do te prelomnice je prišlo sicer P°zno, na valu sprememb v Sloveniji, a katero v demokratičnosti celo zaos-aJamo, a vendar - bolje pozno kot ni-°H- In jaz verjamem naporom pred-!®dnika SKGZ Palčiča, ko vabi k raz-Pravi, ko daje izhodišča sicer že s kli-iskimi obrazci, a vendar odpira.pro-1 or soočanju, prijateljskemu, čeprav sjtko tudi ostremu dialogu. Z nekom p lahko ne strinjamo, a moramo ga jjj^^Šo.tir cg je njegova misel poštena jyj.de politikantska ali špekulativna, p Uče ne bi smel soditi nekoga po pridnosti tej ali oni stranki oziroma
S toleranco
v močno skupnost
V'
Marij Cuk
ideologiji, ampak po njegovih sposobnostih - jezikovnih, človeških, miselnih, delovnih. Če bi po teh kriterijih uravnavali naše vsakdanje življenje, potem se nam najbrž ne bi bilo treba bati prihodnosti.
Da strnem to prvo misel v sintezo: kljub recidivam iz preteklosti (in zgodovinski spomin je neizprosen) je tudi "odprta tribuna" možnost oziroma začetek novih, vedrejših, kreativnejših časov v odnosih znotraj naše skupnosti. V to hočem verjeti in v tej perspektivi moramo razmišljati, kljub težkemu bremenu psiholoških blokad. Odzvati se na povabilo, ki naj ne bo samo nekakšen predkongresni pripomoček, ampak permanentno bistrenje naše miselne vode. Glede tega odnosa preteklost - sedanjost bi navedel le misel Milana Kučana ob odprtju letošnjega Borštnikovega srečanja slovenskih gledališč v Mariboru (nekoliko daljši citat, za boljše razumevanje): "Vseeno naj se ne sliši kot goli politični egoizem, ko vam želim, da bi bilo tudi le-
tošnje srečanje slovenskih gledališč dokaz njihove življenjske moči in ustvarjalnosti. Ne nehajte stremeti po popolnosti, samo tako nastaja dovolj dobro. Tudi za nas, druge, bo vaša uspešnost potrditev, da je smiselno vztrajati. V enem smo si namreč enaki: ne maramo občinstva, ki ploska zaradi lepšega in dobrih manir. Če kdo ploska zaradi dobrih manir, naj raje žvižga; toda naj tudi ne žvižga zaradi preteklih sezon, stvari se dogajajo danes. Samo tako bomo zdrava, ustvarjalna, poštena družba za prihodnost". To se mi zdi v tem trenutku zelo pomembno, saj tako razumevanje omogoča ustvarjalen izhodiščni položaj, očiščen strahov in strahu. Tej odprti legi pa nikakor ne sme slediti ponovno razočaranje, sicer smo za vse večne čase opleli. Z drugimi besedami povedano: poslušati drugačnost, tudi če je brutalno izrečena, tudi če je le subjektivistični utrinek, ki nima zrcaljenja v konkretni realnosti, tudi če je le hipoteza. Bomo tega zmožni?
Za narodno skupnost, v katero se z vseh strani nabadajo sulice ogroženosti in asimilacije, je prvenstvene važnosti, da ohrani svojo identiteto, to se pravi samo sebe in svojo tradicijo, v kateri sta bistvenega pomena jezik in narodna nrav. Brez ohranjevanja teh dveh značilnosti (nravi ali morale in jezika) ni možnosti za preživetje. Zato na tej točki ni mogoč nikakršen kompromis ali politična dialektika: kdor (predvsem Neslovenec ali stranka) podpira uveljavljanje našega jezika, glasuje za njegovo uporabo, je vreden, da se z njim družimo in to je naša dolžnost. Kdor pa ne izkazuje spoštovanja najosnovnejšemu, prvinskemu življenjskemu elementu človeka, glasuje v izvoljenih svetih proti njegovi uporabi - ta seveda ne more biti zaveznik. Stvari se meni, nepolitični pameti, zdijo zelo enostavne: kako naj Slovenec podpira, kako naj bo celo v stranki ali politični grupaciji, ki se marsikje in marsikdaj postavlja proti njegovi biti, to je jeziku? Pa naj gre le
za enega samcatega posameznika v morju drugače govorečih, ima pravico izražati samega sebe. Če je prisiljen segati po drugačnem sporazumevalnem orodju, je že v neenakovrednem položaju. Najbrž se bo zdela ta teza preveč radikalna, nepolitična, vodeča ■ v neke vrste izolacijo, a mislim, da na tej točki ne bi veljalo popuščati, saj se bo zgodilo, da bomo zdesetkani stopali v novo tisočletje, brez identitete, morebiti zakonsko zaščiteni, a brez jezika. Zelo bizarno in žalostno: že danes se mnogi naši posamezniki (denimo v Ljubljani) s težavo sporazumevajo, celo pri nakupih v trgovini.
Temu opažanju sledi drugo, v logični sosledici s prvim: perspektiva ohranitve je tudi (celo glavna se meni dozdeva) v povezovanju slovenstva, v njegovi celovitosti, kjer odpadejo vse ideološko-politične zapreke. Gledanje na cilj je lahko različno, a sinteza je prav gotovo enotnost in strnjenost slovenskih vrst, ne da bi bil kdorkoli prikrajšan za svoje prepričanje in individualnost. To seveda zahteva opuščanje nezdrave prakse stoje na barikadah ideološke neomajnosti, pomeni združevanje, dogovarjanje (ne špekulacije, ne postavljanja pogojev, ne izsiljevanje), enakopravno, demokratično stremljenje k temu cilju. Tu ne gre za vprašanje, kdo bo bolj "popustil", ali tako imenovani levičarski ali katoliški, mnogokrat klerikalni pol. Gre resnično za ohranjevanje te naše skupnosti, ki je prav zaradi notranjih zdrah in nepovezovanja za marsikaj prikrajšana, celo fobična znotraj same sebe in zaprta, zato tudi neodzivna na zunanje dogajanje. Perspektiva je torej v tej toleranci, ki vodi v enotno in močno skupnost,' pri čemer enotnost ne more biti samo deklarativna, ampak dejanska. Zdi se mi, da tako "dejanskost" in moralno čistost dosežemo le s poudarjanjem slovenskega osebka, s poudarjanjem naše biti. To seveda ni nacionalizem, niti hudo izpostavljen patriotizem, zdi se mi edino možno sredstvo, ki vodi v samoohranitev, saj vemo, da gre že danes predvsem za to, ko se stekajo v žepe naše manjšine le denarne drobtinice, ki jih država iz leta v leto celo postopno omejuje. In to niti ne vodi v stišnjene, zaprte lege naše narodne skupnosti, ampak v maksimalno odpiranje tako v ostali slovenski kot tudi italijanski in širši svet. Skratka, gre za dograjevanje naše kvalitete življenja, ki se mora v življenjskem in umetniškem postmodernizmu uveljavljati predvsem v strokovnosti, odprtosti, samozavesti in narodni zavesti, perspektivi povezovanja s sintezo v miselni in človeško razdrobljeni, a zato klenejši družbi. Pogum in ne razprodaja na točki, ko gre za bistvo naroda, vitalizem, ki naj zagotavlja in spodbuja to narodno zavest.
pismi uredništvu - pismi uredništvu - pismi uredništvu - pismi uredništvu
Kaj je pravzaprav fekel Andreotti Furlanom in Slovencem?
gt>°dtovani
Zgovorni urednik
Ha stVrellkim začudenjem sem 26. 10. 1989 članek 3' dne Vašega dnevnika prebral tedni, ° romanju v Rim, ki ga je priredil ske n ,/a cattolica po naročilu Videm-40. ohi ofiie' ob priložnosti praznovanj Rimu etnice društva Fogolar Furlan v
ste q/k predsednika rimske vlade, ki slov Vaj3*' med navednice in tudi v na->0 ne . Sega članka, ni bil nikdar izrečen <W*a*a te9a' kar je posl. Giulio An-Svetu 7 v zvezi z manjšinami na po-Pitie pnasl°vom 'Furlanija, etnične sku-Plštitm,Vr?Pa ■ ki je bil 20. oktobra na
‘PStit
Preg
tutn a ' Je 011 zu. OK u Agostinianum v Rimu.
0c*govnrtvnik vlade je, potem ko sta ga duhovniVorednik tednika Vita cattolica ^drian Corgnali in predsednik dežele VPrašani tilasutti pozvala, naj kaj pove o ‘Pamji v1 zaščite slovenske in furlanske Jhagjjg. ' oejal, kot izhaja iz zapisa na ptil p0sohns,kem traku, naslednje: "Prob-ierio, tau n.lk identitet, ki je bilo postav-t°Pske kot se vključuje v sestavo ev-' r?avnP opnosti, je realnost, ki presega y. katerB^,eje' kako se vključuje v ta svet a:lo ob -,.i S,e razdalje krajšajo? Kot je °° Zdru<„ ruževanju Italije, tako je sedaj Vahje nnVan^u Evrope. Če bi to združe-n Ztlih k,mll° Poenostavljanje posa-^sebnih , ar’ Posameznih sensibilnosti, ebeip ./entitet, bi se mi znašli pred /d nečem , kil° zel° poenostavljeno, j/edati n , ne bi imelo več ničesar liav‘lnor,r alemu svetu. Viceversa je t® se rn,, av nasprotno, posebne identi-, V ZVe^r/° ojačiti." avla g ,z dokumentom papeža Janeza /do, . Andreotti rekel, da mu ni .5kOr qa j crtat treba razumeti tako, /jti L, Prikazal duhovnik Corgnali h atliJinah / da je papež govoril o
-anje br6z H 3 Vsak način kulturno vpra-rn neko I0n?a obstaja. Z druge strani, nit^nost sv/*3jValstV0, ki zahteva po-nG m 0)6 kulturne specifičnosti, si re misliti, da ima manj patri-
otičnih čustev. Te kulturne vrednote imajo velik pomen, kdaj pa kdaj lahko to razumemo zelo pozno; prav s preučevanjem zgodovine, tradicij, najglobljih korenin tega, kar nas označuje, bomo dosegli kvalifikacijo." Vašega pisca je najbrž zmotila naslednja fraza predsednika, ko je dejal: "Jasno je, da tisti med nami, ki se ukvarja s politiko, se mora ukvarjati tudi z drugimi partikularističnimi vprašanji," in je zatem govoril o deficitu javne uprave in o krčenju prispevkov za Deželo Furlanijo-Julijsko krajino v finančnem zakonu.
Sicer pa bi bilo tudi prav, da bi v Vašem članku poudarili, da je bilo na tej rimski prireditvi govora o prisotnosti slovenske skupnosti na ozemlju Videmske pokrajine, pa čeprav so prireditev organizirali Furlani. Kvalificirano zastopstvo duhovnikov in laikov petnaj-stdnevnika Dom je imelo možnost srečati se in pogovarjati se o vprašanjih Benečije z najvišjimi predstavniki, kot so predsednik Cossiga, posl. Andreotti, papež Ivan Pavel II. V baziliki sv. Petra, med mašo, so bile nekatere molitve prebrane v slovenščini, v govorih nadškofa Battis-tija, urednika Corgnalija in predsednika Biasuttija, je bilo govorjeno tudi o slovenski prisotnosti in o nujnosti hitre odobritve zakona o zaščiti naše skupnosti.
Ezlo Gosgnach,
urednik petnajstdnevnika Dom
G. Ezio Gosgnach je prav gotovo videl, da smo v Primorskem dnevniku napisali, da smo podatke povzeli po članku Renza Matteliga, ki ga je ta objavil v Novem Matajurju. S tem pismom imamo dodatke in drugačno tolmačenje Andre-ottijevih besed. Sicer pa je tudi v videmski kroniki dnevnika il Gazzettino bilo objavljeno daljše pismo Renza Matteliga o tem obisku in o posegu predsednika rimske vlade.
Kar se bolj obširnega poročanja o teh rimskih srečanjih je prav povedati, da smo že 22. oktobra, na strani 2, objavili agencijsko sliko srečanja vernikov Videmske nadškofije s papežem, kot tudi kratek pripis, da so tam bili tudi slovenski verniki. Žal drugih hitrih podatkov o rimskih dneh videmskega zastopstva nismo dobili. Dodati pa moramo še nekaj. V zadnji številki Doma so kar štirje članki posvečeni rimskim dogodkom. V nobenem od teh ni obširnejšega poročanja o Andreottijevih izjavah, ki so strnjene v en sam stavek.
Se nekaj o polemikah v Miljah
P. n. Uredništvo
Primorskega dnevnika
Že večkrat se mi je zgodilo, da so neodgovorni elementi z neumestnimi pripombami in izkrivljenimi tolmačenji podrli vse, kar smo si z dolgotrajnim trudom in neizmerno potrpežljivostjo zgradili. Tako sem postal razočaran in zagrenjen tudi danes - 20. oktobra 1989 - ko sem pri jutranjih poročilih slišal razlago in potem prebral tiskovno poročilo o našem srečanju s senatorjem Chiarantejem v torek, 17. t. m. Ne razumem, zakaj ustvarjati še večjo zmedo in razkol med našimi ljudmi prav na tako občutljivem področju, kot je miljska občina, kjer smo uradno že popolnoma izbrisani, pa še v takem trenutku, ko so duhovi razgreti zaradi volitev. Ali nimamo dovolj ovir, težav, napadov in zaničevanj s strani uradnih oblasti in nam nasprotnih strank? Ali smo res samo hlapci nevredni upoštevanja, ko se med sabo koljemo za prazen nič?
Ne vem, če je umestna sledeča razlaga pa niti, če je bom res dal v javnost, ker sem še vedno v dvomu, da bo kaj zalegla, pa tudi ker ne bi rad povzročil še večje zmede in razkola.
POJASNILO
Obračam se na vse Slovence v miljski občini pa tudi na vse sonarodnjake v naši deželi, ker sem še vedno globoko prepričan, da si moramo biti prav v kočljivih trenutkih čimbolj enotni v vseh nastopih in dejanjih, tudi političnih. Naj bom še bolj jasen in neposreden:
Kot član Društva Slovencev Miljske Občine, ki je strogo in dosledno izven-strankarsko, delujem in vztrajam - pa tudi ostali člani odbora - na tem enotnem nastopanju in sem popolnoma prepričan, da je Društvo do danes to vedno delalo. Če so posamezni člani v okviru svojih strank ubrali različne prijeme in metode, pač po svojih strankarskih načelih, se mi zdi čisto naravno in logično. Saj so politične stranke popolnoma neodvisne od Društva in imajo svojo strankarsko taktiko. Društvo ne more in ne sme, pa si tega načelno tudi ne želi, narekovati strankam, kakšno pot bodo ubrale. Kot odgovorni člani DSMO smo v odboru iskali stike z vsemi t.i. »demokratičnimi strankami«, kar lahko potrdijo
vsi člani Društva, ter jih še iščemo. Naj omenim še to, da smo od italijanskih strank, razen KPI, kjer sem aktiven član že 40 let, dobili stik samo s KD in PSI, pri obeh pa brez nobenega razumevanja, upoštevanja in brez nobenega uspeha. Se hujše, eni so nam odgovorili, da jih slovenska stvarnost v miljski občini sploh ne zanima, drugi pa so prišli na dan samo z očitki o tem, kar se dogaja v Jugoslaviji ali kar pravi KPI. So pa obljubili, da se bodo zanimali in zavzeli, dejansko pa so nas samo še bolj ovirali in zapostavljali. Da smo se v takem položaju oslonili samo na KPI in Listo Frausin, je, mislim, popolnoma logično in naravno, saj je ta stranka pri nas vedno prikazovana kot protiitalijanska, »slavocomunista« in izdajalka italijanskih interesov v Miljah. Ne govorim o SSk, ker jo smatramo za sestavni del celotne naše narodne stvarnosti in važen politični dejavnik. Prav zaradi tega ne zahtevamo od nje, da nam polaga račune o svojih političnih dejanjih in nastopih, kot ne zahtevamo tega od nobene druge politične stranke, dokler se drži z nami dogovorjenih načel in nastopov. Da pa si o njihovih zadržanjih, nastopih, uspehih ali neuspehih ustvarimo svoje mnenje in naredimo ustrezne zaključke, nam ne more in ne sme nihče zameriti še manj pa očitati. To smo tudi že naredili in lahko to tudi dokažemo, ker imamo v arhivu Društva shranjeno celotno gradivo. Natolcevanje o namenih podpiranja te ali one politične skupine ali stranke je popolnoma zgrešeno, zlonamerno in škodljivo predvsem nam samim. Za vsako pobudo se v odboru Društva odkrito in iskreno pomenimo in, včasih tudi po ostrih besedah, odločimo za najbolj odprt in obziren način. Enako bomo delali še naprej, ker smo prepričani, da samo odkrito, iskreno, obzirno in enotno delovanje lahko rodi želj eni uspeh. Srečali se bomo, moram še enkrat poudariti, z vsemi, pa naj si bodo politični, kulturni ali upravni dejavniki kadarkoli in kjerkoli, z božjimi ali hudičevimi, z levimi ali desnimi, ker gre za naš obstoj! Smatramo namreč, da imajo vsi ljudje enako pravico do življenja, da so vsi vredni enakega spoštovanja z enako pravico do lastnega mnenja. Naj pa nam ne zameri tisti, ki nas je že enkrat osleparil, zaničeval, napadal in žalil, če mu več ne verjamemo, dokler nam z dejanji, ne z besedami, ne dokaže, da se kesa in da se je poboljšal. Za čas in kraj srečanja nismo in nočemo postavljati nobenih zadržkov ali pogojev, ker ni v vprašanju nekaj trenutnega in začasnega, ampak celoten obstoj našega življa. Zavedamo se, da je predvolilno obdobje zelo občutljivo za vsako potezo, ki si jo
vsakdo razlaga, kakor mu je najbolj koristno. Toda takrat so tudi vsi politični dejavniki najbolj odprti in občutljivi, zato moramo tudi tak čas izkoristiti, in če ima naš korak določen uspeh ali samo pozitiven učinek, je za nas že korak naprej, ker ne smemo zamuditi več nobene priložnosti po 44 letih praznega čakanja!
Če so ali bodo stranke izkoristile tudi srečanja in pogovore- z DSMO v svoje volilne namene, se mi zdi popolnoma naravno in normalno, pa tudi če se z določenimi uspehi pohvalijo, zato imajo vso pravico to tudi iznesti, saj so vsa naša dejanja in nastopi javni, jasni in odkriti. Vsi namreč vemo, da se vladne stranke, ki so pripeljale našo pokrajino v okvir zaostalih področij, hvalijo prav s temi svojimi »uspehi«, najbolj pa se hvalijo s tem, da nas niso še zakonsko priznale. Če se že one s temi polomijami hvalijo, je čisto njihova zadeva in pa zadeva njihovih volilcev, ki se dajo ujeti v tako prazne in neumne pasti. Mi pri tem nimamo nobene krivde pa niti nobene zasluge ter je nočemo niti imeti!
Naj še na koncu skromno omenim, da so tudi moji nastopi znotraj stranke, v kateri delujem, bili vedno tako usmerjeni, kot vedno obzirni, trezni in odločni, kolikor sem pač bil sposoben narediti, čeprav bi včasih najraje od jeze zarjul in zatulil od razočaranja, tega pa nisem storil prav zato, ker vem iz lastnih izkušenj, kakšnemu hudemu in podlemu vsakodnevnemu pritisku ter celo grožnjam so podvrženi naši ljudje in tovariši v stranki. Toda podobna zadržanja sem doživel tudi pri drugih strankah, kjer si kaj takega nisem mogel niti v sanjah pričakovati. Zato ne vem, kdo si lahko lasti monopol slovenstva ali pravovernega slovenstva, niti kdo je boljši Slovenec, tisti, ki hodi v cerkev ali tisti, ki vanjo ne hodi. Vem pa zagotovo, da ni pravi prav tisti, ki svojemu sonarodnjaku preprečuje misliti z lastno glavo ter ga zmerja in mu očita, na vetrnjaka, pa naj ima še tako sladke besede, se ne more nihče zanesti!
Zato še enkrat poudarjam in polagam na srce in dušo vsem: bodimo tudi v svoji različnosti človeški, čim bolj enotni in strpni ter odločni za naše človeške, narodne, gospodarske, socialne, kulturne in jezikovne pravice!
Milje, 20. oktobra 1989.
S spoštovanjem
Ferluga Kiljan
Z naše strani moramo bralcem objasniti, da smo pismo dobili šele včeraj, pa čeprav je bilo napisano pred občinskimi volitvami v Miljah. Kiljan Ferluga nam je včeraj povedal, da ga je v javnost dal šele sedaj, in ga poslal v objavo slovenskim sredstvom javnega obveščanja.
Na Opčinah velik praznik ob odprtju novega sedeža Hranilnice in posojilnice
V novih sodobnih prostorih še bližje ljudem in boljše pripravljena na zahteve prihodnosti
Še o rabi slovenščine
Škedenjska afera preizkusni kamen za vso manjšino
Za Hranilnico in posojilnico na Opčinah je bilo preteklo - po vremenu sicer kislo - nedeljsko dopoldne dvakrat praznično: predvsem se je tudi uradno vselila v svoj novi sedež, povrhu pa je njegovo slovesno odprtje dobilo tudi pomen praznika povezanosti med denarnim zavodom in skupnostjo oziroma okoljem, v katerem deluje.
Lahko bi rekli, da so se Openci - in seveda ne samo oni - strnili okoli svoje hranilnice, do konca napolnili prostorno ploščad vzdolž novega poslopja in kljub neprijetnemu dežju vztrajali do konca dolge otvoritvene slovesnosti. Gostoljubni člani vodstva in delovnega kolektiva hranilnice so nedeljsko praznovanje pripravili s prav tako pozornostjo in skrbjo, s kakršnima so gradili in pripravljali svoj resnično lep novi sedež, le streljaj oddaljen od dosedanjega pretesnega poslopja v Bazoviški ulici.
Za dobrodošlico so številne goste na prostem dočakale koračnice trebenske godbe na pihala, v notranjosti pa žametni glasovi Tržaškega okteta. Po uvodnih pozdravnih besedah Livija Valenčiča, ki je povezoval osrednji del otvoritvenega programa, je besedo prevzel predsednik upravnega sveta Hranilnice in posojilnice Pavel Milič, katerega prva misel je po pozdravu udeležencem slovesnosti šla pokojnemu ravnatelju dr. Dragu Gantarju. Povsem razumljivo, saj je Gantar vodil zavod več kot petnajst let in mu gre velik del zaslug za njegov razmah in za pridobitev novega sedeža. Sedeža, ki je v zadnjih letih spričo prostorske stiske postal nujen za zavod, ki je v enainosemdesetih letih svojega obstoja in še zlasti v zadnjih petintridesetih letih opravil veliko razvojno pot, ki ga danes uvršča na drugo mesto med kmečkimi in obrtnimi hranilnicami in posojilnicami v deželi Furlaniji-Julij-ski krajini. Z odprtjem novega sedeža bo lahko zavod nudil svojim članom in skupnosti vse storitve, ki jih potrebujejo in tudi zadovoljil zahtevam sodobnega finančnega in bančnega tržišča, tudi v predvidevanju bližnje združitve evropskega tržišča - je poudaril Milič. V novih prostorih bo olajšano ne samo poslovanje, ampak tudi vsakdanje delo današnjih sicer nezadostnih 61 uradnikov, ki v novih prostorih razpolagajo tudi s potrebno sodobno tehnologijo.
Predsednik Milič je veliko pozornosti posvetil tudi perspektivam zavoda in poudaril, da se nove razvojne poti odpirajo vsak dan in da si zato
»ne smemo dovoliti, da žanjemo le to, kar smo sejali, ampak si moramo prizadevati, da bomo še bolje orali, če si želimo bogatejše žetve«. Ob koncu se je seveda imensko zahvalil vsem, ki so sodelovali ali kakorkoli pomagali pri načrtovanju in realizaciji novega sedeža, ki bo nedvomna spodbuda ne samo za boljše in širše storitve hranilnice, ampak tudi za moralno in človeško pomoč, ki jo hoče nuditi svojim odjemalcem.
Novi sedež je nato z verskim obredom, pri katerem je sodeloval Tržaški oktet, blagoslovil openski župnik Viljem Žerjav, ki je poudaril, da Hranilnico in posojilnico na Opčinah odlikujeta »poklicna sposobnost in tradicionalna prijaznost do vsakega človeka, ki tu išče in najde pomoč za osebno in družbeno krepkost«. Sledili so pozdravi in čestitke gostov, med katerimi so se morali mnogi odpovedati nastopu, da ne bi prireditve preveč podaljšali. V imenu tržaške občinske uprave in župana Richettija je pozdravil odbornik Berce, v imenu bančne sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Egon Kraus, za Deželno zvezo kmečkih in obrtnih hranilnic in posojilnic predsednik Giuseppe Ma-rangon, za Ljubljansko banko - Združeno banko njen podpredsednik Anton Slapernik, za Zvezo hranilnic in posojilnic dežele Toskane Raffaele Bacci, za Združenje »Skupaj na Opčinah« Sergio Tensi, v imenu deželne uprave in njenega predsednika Biasut-tija odbornik za finance Dario Rinaldi, za Vsedržavno zvezo kmečkih in obrtnih hranilnic in posojilnic njen predsednik Giovanni Dalle Fabbriche, nadalje direktor tržaškega sedeža Bance dltalia Giovanni Leombruno, ravnatelj Zveze slovenskih zadrug iz Celovca Josef Habernik in Marija Fer-letič za Svet slovenskih organizacij. Večina gostov je upraviteljem openske hranilnice izročila tudi spominska darila, medtem ko je tržaški škof Bel-lomi poslal pozdravni telegram. Med gosti, ki jih je bilo preveč, da bi jih lahko vse našteli, naj omenimo predstavnike vseh ostalih slovenskih denarnih zavodov, gospodarskih, družbenih, političnih in kulturnih organizacij ter izvoljene politične predstavnike. Predvsem pa so okvir tega praznika predstavljali vsi tisti ljudje, ki z banko vsakodnevno živijo in se nanjo obračajo za svoje delovne in človeške potrebe.
Simbolični trak sta na koncu uradnega dela slovesnosti prerezala pred-
sednik openske hranilnice Milič in predsednik Vsedržavne zveze hranilnic Dalle Fabbriche, nato pa se je začela viti nepregledna vrsta vseh tistih, ki sq si s prijazno pomočjo uslužbencev hranilnice želeli ogledati njene izredno lepe in najsodobneje opremljene prostore. Ob tem so prejeli bogato priložnostno publikacijo, v kateri bodo našli vse podrobne podatke o zavodu, o njegovi zgodovini, poslovanju
in seveda o novem sedežu. Drugi del praznika se je nato nadaljeval čez cesto, v Prosvetnem domu, kjer je openska hranilnica še enkrat potrdila svojo izredno gostoljubnost s pravo domačo gostijo.
VLASTA BERNARD Na slikah (foto Križmančič) zgoraj uradna otvoritvena slovesnost pred novim sedežem openske hranilnice, spodaj pa obvezno rezanje traka.
Resolucija, ki jo je na četrtkovi seji odobril škedenjski rajonski svet, jasno dokazuje, da slovenščina v javnosti in v izvoljenih telesih ne preživlja dobrih časov, prav nasprotno. Stališča, ki jih je do tega vprašanja izrekla večina, od misovcev do socialistov, pa so vredna razmišljanja tudi zato, ker vnašajo nekatere novosti. Rajonski svet je priznal slovenskemu svetovalcu Igorju Pavletiču pravico do pripadnosti slovenski manjšini in (glej glej!) tudi njegovo željo, da spregovori v slovenščini. Za dobrobit vseh in ,za dobro poslovanje tega izvoljenega telesa pa lahko slovenski predstavnik KPI lahko na sejah govori le v italijanščini, seveda dokler ne bodo pristojna državna telesa poskrbela drugače.
Škedenjski sosvet si je tako čež noc prilastil pravico, da sam določi, kdo je lahko Slovenec in kdo ne, ter da izda Pavletiču neke vrste »etnično izkaznico« po južnotirolskem zgledu, s katero pa ne more v praksi konkretno operirati, saj na sejah ne'more govoriti v materinem jeziku. Slovensko očitno lahko govori le med štirimi domačimi zidovi oziroma v tako imenovani zasebni sferi. Listarji, ki so to resolucijo oblikovali, so jo predstavili kot veliko koncesijo Pavletiču in Slovencem na sploh, komunisti in indipen-dentist so iz protesta zapustili sejo, vsi ostali, vključno z demokristjan-skim predsednikom, pa so pilatovsko molčali. Večina misli, da je s tem rešila problem, v bistvu pa ga je sam° še dodatno zapletla, predvsem pa je pokazala, da nima resnih argumentov (in jih sploh nikoli ni imela) proti navzočnosti občinskega prevajalca, ki ga Občina noče na noben način poslati v ta rajonski svet.
O Skednju bomo tako še marsikaj slišali in pisali, tudi zato, ker se Pavletič ne misli odpovedati občinskemu pravilniku in torej pravici do rabe materinega jezika, ki tako moti velik0 večino tamkajšnjih svetovalcev. Ške-denjška afera, če jo lahko tako imenujemo, pa ne sme biti omejena na Skedenj in na tamkajšnje Slovence, ki s° jih dogodki v rajonskem svetu opogumili, kot priča njihova redna prisotnost na sejah. Skedenj predstavija preizkusni kamen za vso našo manjšino, da s tem preveri svojo odločnost pri zaščiti ene temeljnih pravic v narodnostnem boju, v katerem igra jezik bistveno vlogo.
SANDOR TENCE
Poškodovan spomenik
Spoštovano uredništvo, ob 40-letnici postavitve spomenika padlim v narodnoosvobodilnem boju na pokopališču v Borštu, ga je krajevna sekcija ANPI dala primerno obnoviti, kot je za take priložnosti navada. Med drugim sta bila v kamen nad ploščama z imeni padlih vklesana tudi dva križa, na vsaki strani po eden.
V noči med petkom in soboto, torej tik pred napovedano slovesnostjo, pa je še neznana roka poškodovala omenjeni krščanski simbol. Vaščani kar ne moremo verjeti, da je danes, v času vseh mogočih perestrojk in streznjen) mogoče, da se kaj takega lahko še zgodi v naših krajih. Naj se pa storilec ali storilci tega skrajno nekulturnega dejanja zavedajo, da so se predvsem sami moralno diskvalificirali, žalili spomin in spoštovanje do padlih, ki so darovali svoje življenje za svobodo, demokracijo, sožitje in spoštovanje prepričanja vseh ljudi.
Podpisani menimo, da izražamo mnenje vseh vaščanov Borštva in Zab-režca, da se želijo distancirati od omenjenega dejanja nestrpnosti. Prepričani smo, da bo prej ali slej prišlo na dan, kdo je to vse obsodbe vredno dejanje, ki škoduje ugledu obeh vaških skupnosti, zagrešil. Hkrati upamo, da bomo takrat z velikim olajšanjem vzeli na znanje, da omenjeno dejanje ni bilo delo domačih ljudi.
S spoštovanjem Ana Marija Parovel in še 15 podpisnikov
Množica ljudi se je v nedeljo v Borštu, kljub slabemu vremenu, udeležila proslave ob 40-letnici postavitve spomenika padlim v NOB, na katerem so izklesana imena 27 padlih in 12 talcev. Domačini in gostje so se zbrali na sedežu vaškega KD Slovenec, od koder so v povorki 'krenili do spomenika, kjer je bila osrednja slavnost. Osnovnošolski otroci so recitirali venček partizanskih pesmi, podobno kot domačinka Silva Petaros, nakar se je padlih za svobodo z občutenimi besedami spomnil predsednik kulturnega društva Emil Petaros, ki je bil slavnostni govornik. Na nedeljski prireditvi sta v imenu VZPI-ANPI spregovorila tudi Miro Kenda v slovenščini in sen. Paolo Šema v italijanščini. Govorniki so podčrtali pomen zgodovinskega ovrednotenja partizanske vojne, boja
za miroljubno sožitje med tukaj živečima narodoma in za globalno zaščito slovenske manjšine. Slavnost sta popestrila tudi nastopa združenega mešanega pevskega zbora Slavec-Slove-nec iz Boršta, Zabrežca in Ricmanj ter godbe na pihala »Breg«. Delegacije so nato položile spominske vence na partizansko obeležje.
Slavnost se je nato nadaljevala v prostorih kulturnega društva, kjer je bila kasneje tudi družabnost ob prisotnosti gostov in delegacij. Med drugim sta se prireditve udeležili tudi zastopstvi generalnega konzulata SFRJ v Trstu in Zveze združenj borcev iz Kopra, delegacijo občinske uprave pa je vodil župan Edvin Švab.
Na sliki (foto Magajna) borštanski osnovnošolci na nedeljski prireditvi pred spomenikom padlim za svobodo.
pismo uredništvu
V nedeljo ob 40-letnici postavitve spomenika
Spominska proslava v Borštu
V nedeljo v zgoniškem Športno-kulturnem centru
Vsestransko uspel harmonikarski večer
Glasbena zadruga Ars nova že nekaj časa s svojimi pobudami neusahljiv bogati kulturno in družabno življenje na Tržaškem. Če ji kaka prireditev n uspe (kot na primer sobotno tekmovanje za najlepši in najdaljši kraški polijDr pa se že naslednja lepo izteče v zadovoljstvo občinstva in nastopajočih. Tak bil primer nedeljskega mednarodnega srečanja harmonikarskih ansamblov Športno-kulturnem centru v Zgoniku.
Prireditelji so povabili na srečanje tri harmonikarske orkestre: harmonik°r ski ansambel KUD Vide Pregare iz Ljubljane, ansambel Fisorchestra Primave . iz kraja Piove di Sacco pri Padovi in naš zamejski harmonikarski ansarnb Synthesis 4, ki deluje v okviru Glasbene matice. Takoj na začetku morcl IJll omeniti veliko kvalitetno razliko med slovenskima orkestroma in italijanski
..	.	...	... .. ....	...	....... _ ,	,	.____________ UntlU0
Gostje iz Veneta so sicer zaigrali nekaj znanih melodij, kot so na primer R°n veneziano, potpuri iz Verdijeve Traviate, Straussov valček Na lepi modri Do vi, rusko Oči črne in pariški Can Can, ki so požele odobravanje občinst •
-likali
njihovo izvajanje pa je bilo v primerjavi s tistim, kar so pokazali hormonu--obeh slovenskih orkestrov, drugorazredno. Italijanski orkester je deloval nehomogeno glasbeno telo, zvok je bil neizčiščen, vpadanj posameznih ms
mentov nič koliko. Znani, razmeroma, lahki napevi, lepe svetlikajoče se časte bluze in prikupna napovedovalka niso še jamstvo za kvaliteto.
že smo pri obeh slovenskih harmonikarskih orkestrih. Synthesis 4, hj . glasbeno srečanje, je potrdil že znano visoko kakovost, ki si jo je pna ,g v enajstih letih delovanja pod taktirko Claudia Furlana. Harmonikarji, ki va g0 v Boljuncu, so predstavili dve zahtevni skladbi: iz klasičnega repertoar] izvedli Simfonijo v B-duru Johanna Christiana Bacha, iz sodobne £?. . oVa zakladnice pa so zaigrali delo Akvareli sovjetskega skladatelja Jurija Siša .._ Predvsem slednje je izzvenelo zelo prepričljivo: 24-članski ansambel je s s ^ mi inštrumenti 25-krat (kolikor je pač Šišakovih Akvarelov) kot s zamahnil in zdaj z močnimi toni nato s spevnimi barvami ustvaril gl° sliko, ki bo še dolgo ostala v spominu poslušalcev.	^;e-
Harmonikarski ansambel KUD Vide Pregare iz Ljubljane je zaključil p ^gj ditev. Tudi ljubljanski harmonikarji, ki jih vodi Srečko Piškur, so izbrall z zgoniški nastop dve zahtevni deli: Serenado Benjamina Ipavca in Gotče jugoslovanskih plesov (makedonskega, bosanskega, črnogorskega in srbs gSt Medtem ko so prišli v prvi skladbi do izraza liričnost, spevnost in preja-ni izvajanja, sta plese karakterizirala predvsem temperamentnost (pri jema syT' poudariti doprinos električne bas harmonike) in virtuoznost. Kot uvodom ^ je thesis 4 je tudi ljubljanski orkester izvedel obe deli domala brezhibn0'^.a!le občinstvo nagradilo s tolikšnim aplavzom, da so morali gostje iz N ponoviti zadnji ples.
Zgoniški harmonikarski večer je tako
i el-
________________
skega orkestra, glasbeni sladokusci pa so uživali ob izvajanju obeh s ansamblov.
lahko rečemo
Manj zahtevni poslušalci so se razvedrili ob poslušanju znanih mi
MARJAN KEMPERlE
KUPUJ NA OPČINAH	NAGRADNO ŽREBANJE BOŽIČ 1989
Za vsakih 10.000 lir nakupa zahtevaj srečko nagradnega žrebanja.	1. nagrada 15.000.000 lir - 5 nagrad po 2.000.000 lir in 10 nagrad po 1.000.000 lir
VSE NAGRADE SO V ZLATIH ŽETONIH!	mm. od=„r.«. ^
Natrpan program obiska predsednika vlade
Andreotti danes v Miramaru na Univerzi in na Deželi FJK
Prihodnji torek na Pomorski postaji
Veliko pričakovanje za debato o storitvah
Predsednik ministrskega sveta Giu-10 Andreotti se bo danes mudil na obisku v Trstu. Čaka ga dokaj napo-ren program. Na ronsko letališče bo Predvidoma prispel ob 8.45, ob 9.30 pa bo že v Miramaru, kjer se bo udeležil slovesne otvoritve mednarodne konference o novih obzorjih fizike, visoke tehnologije in matematike, ki jo Med-narodni center za teoretsko fiziko prireja ob 25. obletnici svojega delovanja. Andreotti velja za enega najstarej-S1.h in najzvestejših političnih podpornikov miramarskega centra, pa tudi za osebnega prijatelja njegovega ravna-velja nobelovca Abdusa Salama, zaradi cesar se njegovega prihoda v Miramaru in v drugih tržaških znanstvenih krogih posebno veselijo.
Iz Miramara se bo predsednik ministrskega sveta odpeljal na Univerzo, Jer se bo udeležil odprtja akadem-skega leta 1989-90. Slovesnost bo v Kborni dvorani (Trg Evropa 1). Pričela ?e bo ob 11.30 z govorom rektorja Pao-,a Pusarolija. Za njim bo imel proluzi-1° Prof. Luciano Daboni z Oddelka za nporabno matematiko, ki bo govoril a temo »Matematika in razvoj družnih ved«. Besedo bodo nato imeli Predstavniki študentov, neučnega °sebja in po dolgih letih tudi »tribun«, 'J- študentski predstavnik po goliar-rlcni tradiciji, ki je na naši univerzi csnici na ljubo že zdavnaj zamrla, "dreotti bo na slovesnosti imel Ktepno besedo.
_ Predsednik vlade se bo nato preselil ^ sedež deželnega odbora v Ul. Car-Ucci 6, kjer se bo predvidoma ob 13. ri» sestal s predsednikom Dežele Ad-, nom Biasuttijem in z deželnim odrom v celoti. Andreottiju bodo pri-
kazali
ekonomsko stanje, v katerem se
tu RaIa Furlanij a-J ulij ska krajina, pa roi t kako se naša dežela pripravlja na triS..° enotnega zahodnoevropskega rsca v letu 1993. Na sestanku bo te v gotovo tekla beseda tudi o kles-u Ju državnih prispevkov deželnim fin avam, ki je predvideno v novem til n*nem zakonu in ki je že povzro-de? ,Ze*° ostre negativne reakcije v krajin k or9ardb Furlanije-Julijske
Po ^dnjih dneh so se širile govorice, .aterih naj bi Andreotti obiskal t0 l sPomenik pri bazoviški fojbi, in br’a ® ne danes, pa mogoče 4. novem-trdii »ba teh vesti ni včeraj nihče po-čeprav je res, da je predsednik v to strskega sveta prejel nekaj vabil smislu.
Posvet ob jubileju Centra za fiziko
Petdnevna konferenca o obzorjih fizike, visoke tehnologije in matematike, s katero namerava mira-marski Mednarodni center za teoretsko fiziko proslaviti 25. obletnico svoje ustanovitve, se bo pričela danes ob 9.30. Odvijala se bo v zborni dvorani centra (Obalna cesta 11), na njenem odprtju pa bodo poleg predsednika vlade Andreottija spregovorile še številne ugledne osebnosti.
Uvodnemu delu posveta bo predsedoval znani italijanski fizik Antonino Zichichi, ki je tudi član znanstvenega sveta miramarskega centra, otvoritvene oziroma pozdravne nagovore pa bodo med drugimi imeli ravnatelj centra nobelovec Abdus Salam, glavni ravnatelj Mednarodne agencije za atomsko energijo z Dunaja Hans Blix, predstavnik Organizacije združenih narodov za vzgojo, znanost in kulturo iz Pariza Klaus Standke, tržaški fizik Paolo Budinich, ki si je pridobil veliko zaslug za ustanovitev miramarskega centra, ravnatelj Visoke šole za višje študije iz Miramara Daniele Amati ter predsednik Konzorcija za pospeševanje študijev in raziskav fizikalnih inštitutov Univerze v Trstu Claudio Villi, ki bo tudi slovesno predal namenu novo zgradbo, s katero bo miramarski center podvojil svoje prostore.
Konferenca se bo nadaljevala do sobote, 4. novembra. Na njej bodo izvedenci svetovnega slovesa napravili obračun stanja, v katerem se danes nahajajo fizika in nekatere z njo tesno povezane znanstvene vede. Po pozdravnih nagovorih bo prvo predavanje z začetkom ob 12. uri imel Amerikanec Carl Conti od znane informatske družbe IBM, ki bo govoril na temo »Superračunalniki — močno sredstvo za znanstveno odkrivanje in industrijsko tekmovanje«. Popoldne se bodo z začetkom ob 15.30 zvrstila predavanja »Kako izgleda Zemlja iz vesolja« Farouka El-Baza z Univerze v Bostonu (ZDA), »Življenje za fiziko« Abdusa Salama in »Teorija spin stekel« Giorgia Parisija z Univerze Tor Vergata v Rimu. V naslednjih dneh se bo na govorniškem odru med drugim zvrstilo tudi pet Nobelovih nagrajencev za fiziko.
Parovel o obisku fojb
Voditelj Tržaškega gibanja Paolo Parovel je ob govoricah, po katerih naj bi predsednika vlade Andreotti in republike Cossiga 4. novembra mogoče obiskala spomenika pri bazoviški in openski fojbi, izdal daljše tiskovno sporočilo, v katerem pravi, da bi takšen obisk pomenil mednarodni škandal. Parovel poudarja, da je generalni konzul ZR Nemčije leta 1988 odklonil udeležbo na slovesnoti v Cormanu pri Gardi, ker je tam med 22 tisoč Nemci dokazano pokopan tudi esesovec. Izpričano pa je, da v fojbah pri Bazovici in pri Opčinah poleg nemških vojakov ležijo tudi nacisti, fašiti in kolaboracionisti, ki so bili na Tržaškem likvidirani podobno kot marsikje drugod po Italiji in Evropi.
»Mesto na morju-načrti za Trst«, to je naslov mestni konferenci o storitvah, ki bo prihodnji torek na Pomorski postaji v priredbi deželne uprave, pristaniške ustanove in Občine Trst. Pobudo, za katero vlada med upravitelji in političnimi strankami veliko pričakovanje, so na včerajšnji tiskovni konferenci predstavili deželni odbornik Carbone, župan Richetti in predsednik pristanišča Zanetti. Konferenca bo morala razjasniti marsikateri dvom in marsikatero nerešeno vprašanje v zvezi z načrtovanim urbanističnim razvojem vsega obalnega pasu in nabrežja med Barkovlja-mi in novim pristaniščem, posebno pozornost pa bodo udeleženci seveda namenili projektu Polis in načrtu družbe Bonifica, ki si nista alternativna, čeprav jih bo konec koncev težko vsebinsko uskladiti.
Carbone je novinarjem podčrtal, da bodo morale mestna skupnost in njene ustanove premostiti različna gledanja in stališča do splošnega razvoja Trsta ter najti skupen jezik, tudi zato, »ker s polemikami in razhajanji ne bomo prišli nikamor«. Deželni predstavnik, ki odgovarja za prostorsko načrtovanje, se je očitno nanašal na nekatera razhajanja v zvezi z načrtom Polis in projektom Adriaterminal, ki ga že gradijo. Richetti je dejal, da konferenca o storitvah ni in ne sme biti zgolj besedno soočanje med krajevnimi ustanovami, ampak pobuda, ki bo nakazala jasne smernice za razvoj vsega obmorskega predela mesta. Tudi predsednik pristanišča Zanetti si od torkove pobude pričakuje marsikaj, iz njegovih besed pa je bilo razbrati tudi precejšnjo zaskrbljenost, da bi luka ne izgubila dosedanje vloge v krajevni in v deželni ekonomski stvarnosti. Srečanja na Pomorski postaji se bo udeležil tudi socialistični minister za vprašanja mestnih središč Carmelo Conte.
Na dnevnem redu konference o storitvah bo torej več žgočih vprašanj urbanističnega in tudi političnega značaja. Nove projekte bi morali začeti izvajati v Barkovljah, kjer bo začelo spet obratovati odlagališče gradbenih odpadkov, kar pomeni, da bodo še dodatno zasuli morje. Načrt za novo odlagališče je Občina poverila vsedržavni družbi Ital-poste, pri projektu pa je zainteresirana tudi uprava državnih železnic. Adriaterminal v stari luki ni več samo načrt, saj so se gradbena dela že začela. Pri tem velja omeniti nerešeno vprašanje prometnih povezav med starim in novim pristaniščem, ki sedaj močno bremenijo nabrežje in ustvarjajo hude težave za avtomobilski in avtobusni promet. Železniška uprava je sicer že napovedala, da bo usposobila podzemno železniško galerijo tudi za prevoz tovornjakov, še ni jasno pa, kdaj bodo ta načrt pravzaprav izvedli.
Tudi projekt Polis, za katerega je tržaški občinski svet pred nedavnim prižgal zeleno luč, odpira vrsto vprašanj. Načrtovani poslovni center bi morali večji del zgraditi na javnih površinah, razen sedeža zavarovalniške družbe Assi-curazioni Generali, ki bo kupila tudi površino, kjer bo zrasla nova zgradba. V načrtu imajo tudi premestitev sedanje tržnice na debelo pred vhodom v novo pristanišče in ustanovitev neke vrste kulturno-muzejskega centra vedno na istem območju. Veliko oviro za vse te projekte predstavljajo cestne povezave, o katerih še ni tekla poglobljena razprava. V tem pogledu bo igrala pomembno vlogo navzočnost ministra Conteja, ki bo moral jasno povedati, koliko denarja namerava rimska vlada prispevati za cestne povezave in predvsem ža parkirišča, ki predstavljajo šibko točko vseh teh projektov, za katere bodo pristojne uprave potrosile več sto milijard lir.
Na J
užiti Tirolski tudi dvojezične pasje znamke
spoš?uiJužni Tirolski zelo natančno tudi a -° dvoiezičnost, kar dokazuje občij. ®istvo’ da bodo v tamkajšnjih Zhajjjk j uvedli dvojezične pasje Uančnf' Uradni Ust objavlja dekret fi-Uosti on-8 paiuistrstva, ki do podrob-Pasje f11511!6' kakšne bodo morale biti boin0	za Prihodnje leto, ne
Ul obliv 0^0tavljali pri opisu veličine Ue), Do 6 'biti bodo morale peterokotnih nan;embno le' da bodo podatki na Prinie-jisani P° italijansko in nemško. Furlaniin r ,™ed Južno Tirolsko in °dvef j ulijsko krajino so seveda tl?vtiDom » bi jih odpravili kar z vidi, ci ' da se pasjih znamk itak ne htalo nnmGm Pa nam kljub vsemu ®renkobpa^z *n cei° izostri priokus Ztlahika ctLi Kakorkoli že, bo pasja ? (talijansk-a ^ lir in to vse enako: 111 beškimlm naPisom, z italijanskim ln seveda tudi tiste brez
venšči
S sinočnje skupščine Pokrajinskega sosveta za gospodarstvo
Se Trst še kar naprej zapira vase?
čredno veliko obiskovalcev na nedeljski razstavi psov
tL^nedllfn1^, Štril0 nbiskovajpev vQetlu ogledalo mJUb muhastemu vrelo >s°v. ki in i 18‘ mednarodno razsta-‘pjržaško i°rir3®na velesejmu priredi-11 slavljenih" zenJe ljubiteljev psov. kr* 9' Prihajali PS°V je bil° ^os kar
bh1110 (teh ip J1?3 za vsako zastopano
dalinatinCg Magajna) lep prime-
Inšpektor Sciotti odhaja v pokoj
Danes zaključuje svoje dolgoletno službovanje pri državni policiji inšpektor Dino Sciotti, ki je v devinsko-nabrežinski občini in zunaj nje znan tudi po svoji socialni dejavnosti.
Sciotti se je rodil v Furciju v pokrajini Chieti 31. oktobra 1929, torej točno pred 60 leti. Leta 1956 so ga sprejeli v prometno policijo, pri kateri je služboval do leta 1970. Mimo krajšega presledka v Gorici pa je Sciotti od leta 1971 do danes deloval pri policiji v Sesljanu, kjer zdaj zaključuje svojo službeno pot s činom inšpektorja.
Inšpektor Sciotti je zelo poznan in priljubljen med prebivalstvom, saj je tudi v okviru svoje službe vedno imel za vsakega dobro besedo in je tudi po svojih močeh vsakemu rad pomagal. Pred leti je bil med glavnimi pobudniki za ustanovitev devinsko-nabrežin-ske sekcije krvodajalcev.
Na Trgovinski zbornici je bila sinoči skupščina Pokrajinskega sosveta za gospodarstvo. Spričo družbenih, gospodarskih in političnih premikov v zaledju, smo pričakovali kaj novega, osvežujočega, ohrabrujočega za mesto (in pokrajino), kjer je čuti toliko tožb in obtožb, a tega ni bilo. Zbornični predsednik Giorgio Tombesi je po orisu mednarodnih in italijanskih razmer, ki jih vsi poznamo, navedel krizne probleme na Tržaškem, kot sta npr. prostorska in finančna stiska, poudaril nujo po izglasovanju zakona o obmejnih območjih in o izkoriščanju možnosti, ki jih ponuja usmerjanje vzhodnoevropskih držav k tržnim oblikam gospodarjenja, naglasil pomen prevozništva in tehnoloških inovacij, sicer pa kritiziral zamude v pridobivanju novih zemljišč za industrijsko rabo, česar da so med drugim krive naravovarstvene pobude, izrazil zaskrbljenost nad značilnostmi poslovanja po avtonomnem računu, zaželel, da prizadevanj za razvoj kmetijstva ne bi motila "etnična nasprotja" (!) itd. Sledilo je deset posegov v razpravo, ki so bili uglašeni (razen redkih izjem) na male, lokalne probleme oz. kar razglašeni, rekli bi celo zanemarljivo naravnani tja, kjer je šlo za kmetijsko problematiko (lokacija sinhrotrona) in celo za vprašanja gospodarskih odnosov z Jugoslavijo. Zasedanja mešanih zbornic (9.-10. novembra v Trstu) se niso spomnili, nanj je moral opozoriti šele slovenski zastopnik! (dg)
Na sliki (foto Križmančič) glavna dvorana Trgovinske zbornice med skupščino.
■ Občina Trst in Tržaška univerza
prirejata 7. novembra posvet ob 40. obletnici prvih volitev v Trstu. Prof. Franco Demarchi bo govoril na temo "Vloga Trsta v evropski stvarnosti", prof. Giovanni Delli Zotti bo podal analizo glasovnih premikov v Trstu in jih primerjal z ostalo stvarnostjo v FJK, prof. Achille Ardigo pa bo govoril na temo: "Politika med tradicionalnimi strankami in krajevnimi listami".
.
Polaganje vencev pred spomenike in na grobove ob dnevu mrtvih
Predstavniki Slovenske kultur-no-gospodarske zveze bodo polagali vence danes, na predvečer 1. novembra, in sicer: v ulicah M. D -Azeglio in Ghega, na Sv. Justu, ob spominski kamen pred pokopališčem pri Sv. Ani in na pokopališču pri Sv. Ani na grobove bazoviških žrtev, Pinka Tomažiča in na skupni grob, na vojaško pokopališče (jug. partizani) in v Rižarni.
Predstavniki Generalnega konzulata SFR Jugoslavije v Trstu in delegacije občinskih odborov ZZB Koper, Sežana, Nova Gorica in Tolmin bodo polagali vence na grobove in pred spomenike padlim borcem NOB na obmejnem območju Furlanije-Julijske krajine po naslednjem razporedu:
danes, 31. oktobra, na Proseku (ob 8. uri), v Zgoniku (8.40), Križu (9.40), v Nabrežini (10.00);
jutri, 1. novembra, pa v Rižarni (ob 12.30), na pokopališču pri Sv. Ani (13.00), na vojaškem pokopališču (13.00) v Miljah (8.30), Dolini
(9.00)	, na Katinari (9.50), v Bazovici
(10.30)	, na Padričah (11.00), v Gropa-di (11.20), v Trebčah (11.40), na Opčinah (12.10), na Colu (12.40), v Repnu
(13.00)	, pri Korošcih (8.30), v Dolini
(9.00)	, pri Domju (9.20), v Mačkoljah (9.50), v Boljuncu (10.10), v Prebene-gu (10.30), v Borštu (11.10), v Ricma-njih (12.00), v Gročani (12.30), v Barkovljah (8.00), na Kontovelu (8.25), v Gabrovcu (9.10), v Saležu (10.00), v Samatorci (10.30), v Praprotu (10.50) v Šempolaju (11.10), v Prečniku
(11.30)	.
Delegacije VZPI-ANPI in ANED
bodo polagale vence jutri, in sicer v Rižarni, na grobove v civilnem in vojaškem pokopališču, v Ul. Ghega, v Ul. D'Azeglio, k obeležjem v Spominskem parku ter v mestu in okolici.
Uprava Občine Devin-Nabrežina
bo položila vence pred spomenike padlim za svobodo jutri po naslednjem urniku: ob 8.00 Županstvo, ob 8.10 Slivno, ob 8.20 Medja vas, ob 8.30 Devin, ob 8.40 Cerovlje, ob 8.45 Mavhinje, ob 8.50 Prečnik, ob 9.00 Trnovca, ob 9.05 Praprot, ob 9.15 Šempolaj, ob 9.30 Križ, ob 10.00 Nabrežina.
Uprava Občine Dolina bo položila venec pred osrednji občinski spomenik padlim za svobodo v spomeniškem parku v Dolini jutri ob 9. uri. Zbirališče bo ob 8.55 pred županstvom.
Občina Zgonik bo skupaj s kulturnim društvom Rdeča zvezda in športnim krožkom Kras polagala vence na spomenike in grobove padlim že danes po naslednjem urniku: ob 16.30 na proseškem pokopališču, ob 16.45 na proseški postaji, ob 17. uri v Gabrovcu, ob 17.15 v Samatorci, ob 17.30 v Saležu in ob 17.45 v Zgoniku. V Gabrovcu, Samatorci, Saležu in Zgoniku bo nastopil tudi mešani pevski zbor Rdeča zvezda. Na Repentabru pa bodo polagali vence 1. novembra skupaj s predstavniki konzulata SFRJ, ob 12.40 pred spomenik žrtvam fašizma na Colu, nato na grob Franca Nemgar-ja in ob 13. uri k spomeniku v Repnu.
V Križu bodo jutri polagali vence na pobudo sekcije VZPI-ANPI. Zbirališče ob 10. uri v Ljudskem domu.
t
Zapustila nas je naša ljubljena mama in nona
Elda Solvi
vd. Bratož
Pogreb bo danes, 31. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo hči Mara z možem Aleksandrom ter vnuka Danilo in Martin.
Trst, 31. oktobra 1989
Ob težki izgubi drage mame izrekajo sožalje učiteljici Mari Anka, Gracijela, Pavla in starši otrok otroškega vrtca v Dijaškem domu.
Ob izgubi drage none Cvetke izrekajo iskreno sožalje družini Žerjal vsi dijaki petih razredov zavoda Jožef Stefan.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20/11
vabi danes, 31. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na poljudno - znanstveno predavanje
SATELIT, RADAR IN RAČUNALNIK V SODOBNEM VREMENOSLOVJU
Predaval bo dipl. inž. meteorologije in napovedovalec vremena na TV Ljubjana ANDREJ VELKAVRH.
razna obvestila		razstave		včeraj-danes
gledališča
ROSSETTI
Gledališka sezona 1989-90 - Tržaški Teatro Slabile sporoča, da so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrjevanja starih pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Nocoj ob 20.30 (red prosti) bo II Picco-lo Teatro iz Milana uprizoril delo N. Ginzburg INTERVJU. Režija Carlo Bat-tistoni. V abonmaju odrezek št. 2. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Ponovitve do 5. novembra.
VERDI
Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrjevanja starih abonmajev.
V torek, 7. novembra, ob 21. uri koncert Tržaškega tria. Izvajal bo Schubertove, Brahmsove in Ravelove skladbe. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča.
TEATRO CRISTALLO -
LA CONTRADA
Nocoj ob 20.30 ponovitev dela CO IE-RIMO PUTEI..., variete Carpinterija in Faragune.
Gledališka sezona 1989-90 - Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrditve starih abonmajev.
kino
ARISTON - 17.00, 22.15 L'attimo fuggen-
te, i. R. VVilliams.
EKCELSIOR - 17.30, 22.00 Batman, i. Jack Nicholson, Kim Basinger.
EKCELSIOR AZZURRA - Festival festivalov: 16.30, 21.45 Che ora e, r. Ettore Scola, i. Marcello Mastroianni, Massi-mo Troisi.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Furia cieca.
NAZIONALE II - 16.20, 22.15 Ho sposato unaliena
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Soprana-turale, □
NAZIONALE IV - 15.30, 22.00_La pili bella del reame, i. Carol Alt, □
GRATTACIELO - 17.30, 22.00 Indiana Jones - L’ultima crociata, i. Harrison Ford, Sean Connery.
MIGNON - 16.30, 22.15 Uccidete la co-lomba bianca, i. Gene Hackman, Jo-anna Cassidy.
EDEN - 15.30, 22.00 Una niniomane di nome Dyane, pora., D □
CAPITOL - 17.30, 22.00 Le avventure del Barone di Munchausen, fant., i. Oliver Reed, Valentina Cortese.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.15 II piccolo diavolo, i. Roberto Benigni, VValter Matthau.
ALCIONE - 17.15, 22.00 Nuovo cinema Paradiso.
RADIO - 15.30, 21.30 Le delizie di Sodoma, pom, □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ 18. letom □ □
čestitke
Danes praznuje 80 let nona MARA DEBELLI. Še veliko zadovoljnih, predvsem pa zdravih let ji želita Katja in Aleš.
Danes praznuje rojstni dan moja prijateljica ADA ELLERO iz Praprota. Še mnogo srečnih in veselih let ji želi Ad-rijana z družino.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Osnovna šola Karel Širok sporoča, da bo tudi letos TEČAJ TELOVADBE za odrasle v šolski telovadnici vsako sredo od 20. ure dalje. V pripravi je tudi tečaj slovenščine z^ odrasle. Prijave sprejemajo v šoli, tel. 391529.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. Novembra se pričnejo ure SODOBNEGA IZRAZNEGA PLESA pod vodstvom Milojke Garzarolli za mlade od 9. do 15. leta. Vpisovanje po tel. 213945 do ponedeljka, 6. novembra, ob 15. uri, ko, bo v Prosvetnem domu sestanek s starši, gojenci in učiteljico.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom.
Vsak četrtek ob 20. uri srečanje za dekleta in žene OB PLETENJU ŠE KAJ. Vljudno vabljeni.
SKD Vigred obvešča, da bo PRVA VAJA otroškega pevskega zbora v četrtek, 2. novembra, ob 16.15 v društvenih prostorih. Dobrodošli novi pevci.
Tečaj modernih in standardnih plesov. V četrtek, 9. novembra, se bo v telovadnici ŠD Polet začel TEČAJ MODERNIH IN STANDARDNIH PLESOV, ki ga bo vodil evropski znani baletni in plesni mojster ter koreograf Claudio Steiner. Podrobnejše informacije in vpisovanja v baru Prosvetnega doma na Opčinah med 9. in 20. uro. Tečaj je namenjen mladim in odraslim od 14. do 90. leta starosti.
Sekcija VZPI-ANPI E. Antonič if Križa vabi vaščane jutri, 1. novembra, NA POLAGANJE VENCEV NA OBELEŽJA NOB. Zbirališče ob 10. uri v vaškem Ljudskem domu.
Sekcija VZPI-ANPI Devin-Nabrežina
bo skupno z občinsko upravo POLAGALA VENCE NA -SPOMENIKE PADLIH jutri, 1. novembra: v Prečniku ob 8.50, v Praprotu ob 9.05, v Šempolaju ob 9.15 in v Nabrežini ob 10. uri. Vabljeni občani!
KD S. Škamperle in Union obveščata, da bosta polagala jutri, 1. novembra, ob 11. uri VENCE NA PLOŠČO PRI SV. IVANU. Vabljeni vsi svetoivančani in drugi.
Partizani in aktivisti sekcije VZPI-ANPI Opčine, Bani, Ferlugi, Piščanci
bodo počastili jutri, 1. novembra, PADLE V NOB. Zbirališče ob 9.30 v Prosvetem domu na Opčinah. Najprej bomo počastili padle pri vaškem spomeniku na Narodni ulici, nato pa na pokopališču. Istočasno bo delegacija položila vence pri spomenikih 71 talcev, Pinka Tomažiča in tovarišev ter Rozalije Gulič. Sodeluje MPZ Tabor z Opčin.
Ob 12.15 bodo predstavniki generalnega konzulata SFRJ položili venec pred spomenikom padlim borcem na Narodni ulici. Vabljeni k številni udeležbi.
Odbor za postavitev spomenika padlih v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in
od Sv. Ane sporoča, da bo jutri, 1. novembra, ob 11. uri POLAGANJE VENCEV. Obenem poziva vsa društva in organizacije, ki se nameravajo pokloniti padlim tega okraja, naj se pridružijo.
Sekcija VZPI - ANPI Domjo priredi jutri, 1. novembra, ob 14. uri KOMEMORACIJO PADLIH pri vaškem spomeniku.
Sekcija VZPI - ANPI Prosek-Konto-
vel obvešča vaščane, da polaganje vencev k spomeniku padlim v NOB se bo vršilo jutri, 1. novembra, s pričetkom ob 8.25 na kontovelskem pokopališču. Polaganje vencev se bo nadaljevalo pri spomeniku in na grobnicah padlih na Proseku in pri spomeniku obešenih talcev na gmajni. Ob 10. uri bo delegacija sekcije krenila izpred Soščeve hiše v Ovčjo Drago pri Novi Gorici, kjer bo položila venec padle partizanke Marte Daneu. Vabljeni!
Mladinski odbor SKGZ vabi na 13. KONGRES ZSMS v nedeljo, 5. novembra, v Kulturni dom - Mala dvorana. Ob 17.30 bo konferenca na temo: KONGRES ZSMS IN REFORMIZEM NA VZHODU. Sodelujejo člani predsedstva ZSMS in delegati mladinskih organizacij na vzhodu; Velika dvorana ob 20. uri PLESNI TEATER LJUBLJANA
TPPZ Pinko Tomažič prireja v soboto, 25. novembra, v Lipici DRUŽABNI VEČER s kulturnim programom in plesom. Za vse informacije tel. na št. 226446 ali 226133 - Stanko Vodopivec.
izleti
Bi šel rad 23., 24., 25. in 26. novembra v Rim? Cena izleta 230.000 lir. Za informacije in vpisovanje tel. • na št. 200150 od 19. do 20.30.
V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 razstavljata svoja dela AZAD KARIM in HAMID TAHIR. Razstava bo odprta do 8. novembra.
V	pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul- Filzi 10 - so na ogled dela avstrijskih slikarjev FRANCA BERGERJA in ROBERTA PRIMICA.
V	Kraški galeriji v Repnu razstavlja svoja dela slikar DEMETRIJ ,CEJ. Raz-' stava je odprta vsak dan od 11.00 do 12.30 in od 14.00 do 18.00.
V	galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -bo do 12. novembra razstavljal JEAN-MICHEL FOLON. Razstava je odprta vsak delavnik od 17. do 20. ure.
V	galeriji Cartesius razstavlja slikar FOLCO IACOBI. Razstava bo na ogled do 9. novembra po običajnem urniku.
Na sedežu Letoviščarske ustanove v Miljah je še danes odprta razstava grafičnih listov akademskega slikarja HAMA ČAVRKA.
V	galeriji Torbandena razstavlja svoja dela VITTORIO BOLAFFIO.
V	galeriji II Tribbio bo do 17. novembra odprta razstava slikarja MARINA SORMANIJA.
V	galeriji Studio PHI - Ul. S. Michele 8/1 - bodo v soboto, 4. novembra, ob 18.00 odprli fotografsko razstavo VITTO-RIA GRAZIANA z naslovom RUA.
Danes slavi 80 let naša draga sestra in teta
JUSTINA RACMAN
Iskrene čestitke ter še na veliko let ji kličejo
družine Racman, Žagar, Petaros in Fonda
Včeraj je praznovala svoj 60. rojstni dan naša draga
MARICA (Mačka)
Mnogo sreče in zdravja ji želijo
Franko, Robi in Klara
mali oglasi
PRODAM akacijeva in hrastova drva. Tel. (0481) 884161 ob večernih urah.
PRODAM zemljišče, 1.000 kv. m, nasproti lepe hiše na Pesku. Cena 18.000.000 lir po dogovoru. Tel. 771168 od 8.30 do •13. ure.
PRODAM VW golf 1300 GL v odličnem stanju, mod. 86, 55.000 km. Tel. 822619 - Robert ali Serena.
PRODAM trgovino v središču mesta. Tel. 731226 - urnik trgovin.
PRODAM citroen viša 650, letnik 1983, prevoženih 50.000 km. Tel. 566858.
PRODAM laverdo 125 custom, letnik 1984 v dobrem stanju in malo rabljeno. Tel. (0481) 78047 ob uri kosila ali večerje.
PRODAM majhno hišico: soba, kuhinja, kopalnica in vrt. Tel. 228390.
PRODAM diatonično harmoniko. Tel. (0481) 777242.
PRODAM fiat 500, letnik 1971, v dobrem stanju. Tel. 228333.
KUPIM hišo z vrtom v okolici Trsta. Tel. 774434.
DAJEM v najem nebivajočim opremljeno stanovanje, primerno za eno osebo. Tel. 228390.
DAJEM v najem nebivajočim opremljeno hišico, primerno za eno ali dve osebi v okolici Proseka. Tel. 228390.
SLUŽBA V RIMU: odvetnik išče odgovorno gospo/dično z vsaj delnim znanjem italijanskega jezika za nego in oskrbo njegove 80-letne stare mame. Preskrbljena soba in hrana, začetna plača 1.000.000 lir: Pismene ponudbe poslati na upravo Palače Hotela, Korzo Italia 63, 34170 Gorica.
SPREJMEM otroka v varstvo na svojem domu. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Otrok".
SPREJMEM kakršnokoli delo na domu: šivanje, krojenje, pletenje, sestavljanje igrač in podobno. Pismene ponudbe na poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Delo".
IŠČEM varstvo za 9-mesečnega otroka od 1. marca 1990 dalje. Pokličite na tel. št. 226317 - Jelka.
IŠČEMO trgovsko pomočnico za pekarno. Tel. 308682.
IŠČEM službo kot hišna pomočnica. Tel. 200550.
NUDIM inštrukcije iz latinščine in italijanščine. Tel. 948080.
Danes, TOREK, 31. oktobra 1989
GORAZD
Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 16.54 - Dolžina dneva 10.11 - Luna vzide ob 8.47 in zatone ob 17.19.
Jutri, SREDA, 1. novembra 1989
VSI SVETI
PLIMOVANJE DANES: ob 3.12 najnižje -17 cm, ob 9.14 naj višje 52 cm, ob 16.12 najnižje -58 cm, ob 22.39 najvišje 23 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 15 stopinj, zračni tlak 1022 mb raste, veter 4 km na uro zahodnik, vlaga 85-od-stotna, nebo oblačno s slabo vidljivostjo, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Alessio Sidotti Pinto, Elena DArienzo, Jessica Zuzich, Marco Trevisan, Marco Lusetti, Marco Crevatin, Leonardo Longo, Roberta Strain, Noemi Maria Croci, Caterina Russignan, Irene Mancini, Samantha Scuccimarra, Giulio Lorenzo Bassi, Elisa Majcen, Martina Ur-sich, Luana Cerut, Manuela Sovdat, Alberto Basilotta.
UMRLI SO: 79-letni Oreste Matcovich, 93-letna Caterisa Calusa vd. Budrini, 77-letna Carmela Nemec, 69-letna Egeste Fornari por. Pagliari, 75-letni Luciano Marsico, 69-letni Gennaro Perrone, 66-letni Savino Beltrame, 69-letni Antonio Sissot, 74-letni Alfonso Medos, 67-letna Rosalia Ruchin vd. Sossi, 81-letna Cvetka Čač vd. Žerjal, 86-letni Vito Russo, 78-letni Carlo Debegnak, 45-letna Biserka Hmelina, 83-letna Petronilla Wasser por. Del Bosco, 81-letna Maria Luisa Fam por. Thierry, 84-letna Giovanna Bugliavaz vd. Visintin, 80-letna Anita Garbato vd. Vi-sintin, 86-letni Vladimiro Zocchi, 74-letni Demo Gardini, 61-letni Ettore Arcoraci, 89-letni Bruno Danielis, 82-letna Giaco-mina Pertot vd. Stocca, 72-letna Lidia Porfiri vd. Manfredi, 71-letni Oreste Per-cos, 77-letni Emilio Jurlina, 70-Ietni Mario Luin, 57-letni Francesco Mazzarisi, 79-letna Amalia Ghersinich vd. Cermec, 83-letna Antonia Pribaz vd. Metlika, 74-letni Livio Giacomini, 42-letni Roberto Orlando.
OKLICI: Trgovec Guido Belci in uradnica Anna Illy, vrtnar Alessandro Lo Vecchio in uradnica Cristina Rosa, delavec Mauro Piol in poklicna bolničarka Letizia Felician, strugar Mario Di Pinto in uradnica Sonia Sambraello, funkcionar Mauro Ouaranta-Locatelli in uradnica Alessandra Luži, vratar Giuseppe Ma-uri in prevajalka Ana Margarita Leal Cardenas, upokojenec Corrado Canna-rella in gospodinja Mira Desimon, čuvaj Salvatore Simula in v pričakovanju zaposlitve Laura Massenzi, težak Denis Vi-gini in gospodinja Fabia Materozzoli,
pomočnik Giuseppe Ritacco in pomočnica Silvia Berlin, policijski agent Fulvio Corlevich in policijski agent Patrizia Alessandra Bolognani, v pričakovanju zaposlitve Fabrizio Salvagno in univerzitetna študentka Chiara Moso.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 30. oktobra, do sobote, 4. novembra 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, E rta S-Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (Milje).
OPČINE - Proseška 3 (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (Milje).
OPČINE - Proseška 3 (tel. .422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (Milje).
OPČINE - Proseška 3 (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Sreda, 1. novembra 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S-Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (Milje).
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta =• Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (Milje).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (Milje).	,
OPČINE - Proseška 3 (tel. 422923) -8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo P° telefonu za najnujnejše primere.
Petek, 3. novembra 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta > Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cest 172, Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6.
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta > Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cest 172.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6.	,
OPČINE - Proseška 3 (tel. 422923) -8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo P telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761 predpraznična od 14. do 20. ure in pra nična od 8. do 20. ure.
koncerti
prispevki
VERDI
V ponedeljek, 6. novembra, ob 20.30
(red B) bo na sporedu koncert ljubljanske Filharmonije. Dirigent Milan Horvat, violončelist M. Mlejnik. Na sporedu skladbe Kreka, Schumanna in Beethovna.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti je od danes, 31. t. m., v teku predprodaja vstopnic za prvi koncert turneje GINA PAOLIJA, ki bo na sporedu v sredo, 15. novembra.
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 6. novembra, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil FREIBURGER VOKALENSEM-BLE.
V	počastitev spomina brata Bogota da ruje Milka Guštin 50.000 lir za MeP^ Rdeča zvezda.
V	spomin na strica Bogota Guština da rujeta Stanko in Sonja 50.000 lir za 6 Kras in 50.000 lir za MePZ Rdeča zvezd
daru)6
.	. ravilo sp°
menika padlim v NOB v Borštu in režcu.
Namesto cvetja na grob drage Anj, Ravbar por. Milič darujeta Drago in J ^ ta 50.000 lir za kulturni dom - sporne0 padlim v NOB v Briščikih.
Milka in Berto Švab darujeta 20-00^^ za vzdrževanje spomenika padim v ^ v Križu.
V spomin na Marj Ota Petarosa Albin Hrvatič 15.000 lir za popravilo sp^
menjalnica
30. 10. 1989
3
TUJE VALUTE
FDCING BANKOVCI
TUJE VALUTE
Ameriški dolar..... 1347,60	1335.—
Nemška marka....... 734,32	732.
Francoski frank.... 216,19	214. -
Holandski florint ... 650,50	648.—
Belgijski frank....	34,962	34,40
Funt šterling...... 2118,40	2100.
Irski šterling..... 1949.—	1935.
Danska krona........ 188,59	185,50
Grška drahma.......	8,201	7,70
Kanadski dolar..... 1147..	1100,-
Japonski jen ....... .
Švicarski frank..... 839,050	83
FIXING BANK0VCI MILAN TK3
9,479
Avstrijski šiling... 104,285
Norveška krona......
103,8°
193'
Švedska krona .... 210,640	q0
Portugalski eskudo .	8,554
Španska peseta .... 11,541
11'
Avstralski dolar..... 1053,80	1^
Jugoslov. dinar .....
ECU..................1501,50
0,02
V-||/D	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
dCIKd	tržaška kreditna banka
Telet.: Sedež 04°'^7?31 Agencija Domjo ®	611
Agencija Rojan
BCIKB
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Ob dnevu varčevanja smo pri Tržaški kreditni banki uvedli hranilno pismo, ki predstavlja novo možnost varčevanja: posebno ugodne obrestne mere in različni vezani roki omogočajo, da si lahko vsakdo izbere pogoje, ki mu najbolj ustrezajo.
Za varčevanje do 100 milijonov lir:
za 6 mesečno zapadlost — obrestna mera 11,00% za 12 mesečno zapadlost — obrestna mera 11,00% za 19 mesečno zapadlost — obrestna mera 10,75%
Za varčevanje preko 100 milijonov lir:
za 3 mesečno zapadlost — obrestna mera 11,25%
obrestna mera 11,25% obrestna mera 11,25% obrestna mera 11,00%
Na hranilna pisma se računajo obresti, ki se kapitalizirajo ob zapadlosti vezanega roka. Po veljavnih zakonskih predpisih znaša davčni odtegljaj °a obresti 25% za zapadlosti do vključno 18 mesecev in 12,50% za daljše zapadlosti.
za 6 mesečno zapadlost za 12 mesečno zapadlost za 19 mesečno zapadlost
Po mnenju predsednika parlamentarne komisije Borrija
Reklama proti monopolu
RIM — Predsednik parlamentarne komisije za nadzortvo na radiem in televizijo Andrea Bor-ri ni optimist. Italija bi potrebovala resnični zakon o ureditvi etra, je zaupal v intervjuju neke-ntu rimskemu tedniku, vendar vse kaže, da bo Prevladalo mnenje o »zakonu-pogodbi«, ki bo v bistvu le odslikaval obstoječe stanje in bo uzakonil duopol RAI in Fininvest.
Izhodišče za razgovor med urednikom tednika in predsednikom parlamentarne komisije je bilo dejstvo, da je predsednik ustavnega sodišča Francesco Saia je poudaril, da bodo ustavni sodniki v začetku prihodnjega leta razpravljali o stanju na področju radia in televizije in da bosta v|ada in parlament morala dotlej z zakonom urediti ta sektor. Kako je s pripravo tega zakonske-9a osnutka, je zanimalo tednik. Borri ni bil optimist. Dejal je, da je priprava zakona zelo zamudna in da se stvari, kljub pozivu predsednika ustavnega sodišča, premikajo zelo počasi. Poleg tega pa je bil Borri pesimist tudi glede vsebine zakona. Država bi potrebovala resnični zakon o ®tru, ki naj bi bil vsebinsko podoben novemu ^Panskemu zakonu, medtem ko bo najbrž prevladala težnja po odslikavanju obstoječe stvarnosti. ®Naj navedem kot primer le dejstvo,« je dejal “°rri, »da ifajbrž tudi v novem zakonu ne bo
postopkaza postavljanje nove televizijske postaje. Naj gre za realizem ali za Freudovski kompleks, politične sile menijo, da v Italiji bo eter ostal v rokah tistih, ki ga že nadzirajo.«
Po mnenju predsednika nadzorne parlamentarne komisije je mogoče uporabiti kot vzvod za uravnovešanje trga samo ekonomsko propagando, ker le na ta način bo mogoče omejiti koncentracije. Predvajanje ekonomske propagande bi bilo treba po njegovem mnenju disciplinirati, da bi preprečili velikim networkom oddajanje kar naj večjega števila reklamnih filmov z edinim ciljem, ki je čimvečji profit. Po njegovi oceni bi moral novi zakon o radijskih in televizijskih oddajah poudariti predvsem princip, da so networ-ki podjetja, ki delujejo na področju komunikacije in komuniciranje je dolžnostna storitev. Reklama je zato lahko sredstvo za uspešnejše poslovanje in ne cilj poslovanja.
Pomanjkanje vsakršnega zakona je po mnenju Borrija doslej okrnilo pluralizem, saj so majhne televizijske postaje izpostavljene smrti ob sedanjem nediscipliniranem trgu, v katerem ne more nihče preživeti, ker ima nasprotnik preveliko moč in preveč sredstev v rokah. Proti takemu stanju bi bil potreben nov zakon, glede njegove vsebine pa je Borri pesimist.
Na tretji mreži RAI
Teater in RAI
RIM — Prispevek k celovitejši sliki italijanskega povojnega teatra. To želi biti ciklus gledaliških del »Invito a teatro«, ki ga bodo začenši z 10. novembrom predvajali vsak petek po tretji mreži RAI na pobudo oddelka za šolo in izobraževanje. Ciklus bo usmerjen k obravnavanju italijanskega povojnega gledališča in bo temeljil na gledaliških predstavah, ki jih je RAI pripravila od konca petdesetih let dalje v okviru tako imenovanih gledaliških petkov.
»Novi ciklus,« so poudarili avtorji odaje, »bo dal znači-len prerez italijanskega povojnega gledališča in njegovih avtorjev, da bi omogočil novo analizo in popolnejšo sliko celotnega področja. Ni res, da v povojni italiji ni bilo gledaliških avtorjev. Nasprotno, avtorjev je precej in so tudi dobri, površnost in nepoznavanje številnih gledaliških delavcev pa je potisnila te avtorje na obrobje.«
Gledališke predstave bo v studiu predstavila Laura Lat-tuada, ki bo pri tem lahko računala na pomoč priznanih gledaliških igralcev in režiserjev.
Gledališki ciklus bo sicer na ekranu med 12. in 14. uro, kar bo krepko omejilo publiko. Odgovorni pri RAI pa so začeli navezovati stike s šolami, da bi se dogovorili, da bi ciklus lahko predvajali tudi v šolskih zavodih, saj, pravijo avtorji oddaje, dobra gledališka predstava ni škodila dijakom, kvečjemu je obogatila njihovo kulturno razgledanost.
Ciklus se bo začel 10. novembra s komedijo Luigija Squ-arzine »Tre guarti di luna«, ki je v šestdesetih letih doživela znaten uspeh.
V Milanu kostimi Zaročencev
MILAN — Od 10. do 26. novembra bo v milanski palači Isimbardi razstava »Obleči zaročenca«, na kateri bodo prikazani vsi kostimi, ki sta jih Mauri-zio Monteverde in Umberto Tirelli pripravila za film »Za ročenca« (I Pro-messi sposi), ki je bil posnet za RAI 1 po istoimenskem romanu Alessandra Manzonija.
Razstavo, ki jo je pripravil Carlo Crispoldi, priredil pa deželni sedež RAI za Lombardijo s pokroviteljsvom milanske pokrajine, bodo odprli v četrtek zvečer ob prisotnosti predstavnikov RAI, milanske Občine in Pokrajine. Po pričevanju izvedencev postavitev razstava oživlja duh časa, v katerega je postavljanje dogajanje »Zaročencev«. K temu so nedvomno prispevali tudi obrtniki, ki stkali blago za razkošne kostime plemičev in dostojanstvenikov in revne kostime kmetov.
Prireditelji razstave so želeli ustvariti tako privljčno ozračje ljudskega dogajanja kot tudi razkošnega življenja v baročnih palačah, kot se prepletata v Manzonijevem romanu.
Berlinčani v Izraelu
TEL AVIV — Prihodnji meseci bodo prelomni v zgodovini berlinske Filharmonije. Prvič po ustanovitvi izrael-Ke države se bo Filharmonija podala f*a turnejo v Izrael. Odnosi med Izraela in Zvezno republiko Nemčijo so ,e v povojnem obdobju sicer izboljšali, erlinska Filharmonija pa se ni nikoli podala v Izrael, ker je bila taka turne-lo ?.errf°g°ča zaradi nacistične pretekih njenega dirigenta in umetniškega poje Herberta von Karajana. Zaradi toetnikega samega in zaradi dejstva, 3 navzlic svojemu slovesu v Izraelu p ,oi bil zaželjen, se Filharmonija ni y oida na turnejo v Izrael. S Karajano-0j smrtjo pa je bila vsakršna zapreka ganjena.
VnPted obiskom v Izraelu bo orkester pi Po izraelski dirigent in pianist Da-x 61 “arenboim, medtem ko se turneje
ne bo udeležil Karajanov naslednik Claudio Abbado, ki so ga člani orkestra izbrali za glavnega dirigenta.
Osrednji dogodek turneje berlinske Filharmonije, ki jo izraleski glasbeni ljubitelji pričakujejo z velikim navdušenjem, bo skupni koncert z izraelskim simfoničnim orkestrom. Koncert bo 18. aprila v Tel Avivu. Tako Baren-boim kot prvi doirigent izraelske Filharmonije Zubin Meh ta sta med tiskovno konferenco, s katero sta napovedala turnejo berlinskih glasbenikov, poudarila z navdušenjem dejstvo, »da Izraelci in Nemci lahko prvič igrajo skupaj in uglašeno«. Koncertni spored bo obsegal Brahmsova, Beethovnovca, Mozartova in Schubertova dela.
Po turneji v Izraelu bo berlinska Filharmonija nastopila tudi v Kairu.
Nove smeri japonskega baleta
BARI — Butoh je pravzaprav stil sodobnega japonskega baleta, lahko bi ga imenovali tudi šola ali smer. Začetnik in oče te smeri je Kazuo Ohno, koreograf, ki je iskal navdiha v Monetovih lokvanjih. Slike velikega francoskega umetnika so za Ohna nihanje med resničnostjo in fantazijo, premeščanje nemogočega in človeškega. Vse to je skušal prenesti v gibajoča se telesa. Ustvaril je svet poln prozornosti, raztelesil je telesa in iskal v njih podobnost z lokvanji.
V prihodnjih dneh se bodo japonski plesalci predstavili v Bariju na reviji, ki se bo zaključila z Obnovo predstavo. Za začetek revije in za prvo predstavo bo poskrbel Ušio Amagatšu s svojo skupino Sankaj Juku. Njegova postavitev nosi naslov Unetsu ali Nojeva jajca pokonci iz radovednosti in je v resnici poklon plesalca, ki je umrl med neko turnejo po ZDA. Unetsu vsebuje vse umetniške prvine Sankaj Jtiku: od erotike do groteske, od pretirane estetike do stalnega nihanja med pojmoma rojstva in smrti. Plesalci obritih las in smrtnobelih obrazov ponujajo gledalcem sanjsko predstavo plesa, tako da jih pospremijo v tempelj, kjer poteka iniciacijski obred, nekakšna duševna katarza. Celot-
no sceno sestavlja bazen poln vode, ob njem nojeva jajca, eno od teh na peščeni piramidi kot simbol smrti in ponovnega rojstva, simbol sinteze med dvema skrajnostima.
Popolnoma drugačna je tretja predstava - Autumn Wa-ters, ki Si jo je omislil Min Tanaka s svojo skupino Maiju-ku. Bivši košarkar Tanaka, ki opravlja tudi zanimiv poklic, saj je odličen terapevt, bavi pa se predvsem s prizadetimi, je v sedemdesetih letih izdelal zanimivo študijo o gibalnih sposobnostih človeškega telesa. Zanimivo je njegovo sodelovanje z glasbeniki in vizualnimi operaterji, kar pogosto presega sam scenski prikaz. Njegove predstave so živahne, življenjske, radostne. Plesalci, ki nastopajo v njegovi skupini, so zrastli in se izpopolnili v plesnem laboratoriju, ki ga Tanaka sam vodi.
Organizatorji v Bariju so tako posvetili dovolj pozornosti odrskemu prikazu teh novih baletnih smeri na Japonskem, pobudo pa so dopolnili tudi z razstavami in s srečanjem med japonskimi umetniki in strokovnjaki, med katerimi je prav gotovo najboljši poznavalec plesa in gledališča na Japonskem Jean Viala.
r

današnji televizijski in radijski sporedi

1
ii
_______________________i
RAI 1
Aktualno: Uno mattina lfl'uj Nan.: Šarita Barbara ICUn "tedanji dnevnik
11	sc Variete: Ci vediamo
12	n, Vreme in dnevnik
a Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in 1330 Riall°
U On i?nevnik ' tri minute Hlo r,Ubrika: Fantastico Bis Dokumentarna oddaja:
is Ssteu.
16 on P.ok-: Umetniki danes I7I55 "ladinska oddaja: Big! 18 o c X Parlamentu in vesti Nanizanki: Santa Barba-lar b proibito bal-
40 Almanah, vreme in 20 3n 2nevnik
2L30 Fodnik: TG1 " Sette
, ! m. Caccia selvaggia Wram., ZDA 1981, r. Pe-®r Hunt, i. Charles fonson, Lee Marvin), 23.20 r1?68 (22.40) Dnevnik Filmski pregled v San
23.40	B*etu
24.00	x,ubrika: Effetto notte 0.15 p°čm dnevnik
Ubrika: Mezzanotte e O.35 ~mt?mi
_ enis - Open de la Ville
{ RAI 2	|	RAI 3		RTV Ljubljana 1
'do Ran;-_, .
7.00	Risanke
7.55	Film: La principessa Ta-rakanova (dram., Fr. 1928, r. Soldati-Ozep, i. Annie Varnay)
9.30	Tečaj angleščine in francoščine za otroke
10.00	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik - gospodarstvo
14.15	Nanizanke: Capitol,
15.00	Tutti frutti, 15.45 Lessie
16.15	Iz parlamenta - vesti
16.25	Film: La regina del Far
West (vestern, ZDA 1954, r. Allan Dwan, i. Barbara Stanwyck)
17.50	Videocomic in šport
18.30	Nanizanka: Miami Vice
19.30	Rubrika: Rosso di sera
19.45	Dnevnik, šport, vreme
20.30	Film: Per gualehe dolla-ro in piu (vestern, It,-ZRN-Šp. 1965, r. Sergio Leone, i. Clint Eastwo-od, Lee Van Cleef)
22.45	Dnevnik - nocoj
23.55	Dnevnik, horoskop
0.25 Film: Providence (dram.,1 Fr. 1976, r. Alain Resna-is, i. Dirk Bogarde, El-len Burstyn)
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Passaggi
14.00	Deželne vesti
14.30	Šport: hokej na travi Rollier Monza-Reggia-na, rokomet, tenis -Open de La Ville (prenos iz Pariza)
17.00	Risanke: Blob
17.15	Nanizanki: I mostri - L’-ora del dilettante, 17.45 Vita da strega - Tilt per Samanta
18.15	Dokumentarna oddaja: Geo (vodi Gianclaudio
' Lopez)
18.45	Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Risanka: Blob
20.00	Variete: Blob - Di tutto di piu
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Bar-bato
20.30	Variete: Uno su cento (vodi Pippo Baudo)
23.00	Dnevnik - nocoj
23.15	Aktualno: Pubblimania (vodi Paolo Hendel)
0.05 Dnevnik - v kiosku 0.15 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
TV Koper
Ko
(3.
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Šolska TV:
se korenin zavemo del)
11.05	Tečaj angleščine
11.30	Video strani
15.25	Video strani
15.35	Tečaj angleščine (pon.)
15.55	Žarišče (pon.)
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.50	Mozaik. Šolska TV (pon.): Ko se korenin zavemo (3. del)
17.50	Spored za otroke in mlade: Lonček kuhaj,
18.05	Po sledi ptice Dodo
19.05	Risanka
19.15	TV Okno, Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Pravila zakonskega življenja (R. Rose, r. Milton Katselas, i. Elizabeth Montgome-ry, Elliot Gould, 1. del)
20.55	Gostje festivala Melodije morja in sonca '89
21.45	Dnevnik in vreme
22.00	TV most Ljubljana-Be-ograd: Davki - vzpodbuda ali breme
23.30	Video strani
13.30	TVD Novice
13.40	Nogomet - špansko prvenstvo
15.30	TVD Novice
15.45	Nočni boks (pon.)
16.30	Rugby: Avstralija-Bri-tish Lions
18.15	VVrestling Spotlight
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Športna oddaja: Juke Box
20.30	Nočni boks - posebna oddaja
22.00	TVD Novice
22.10	Ameriški nogomet - prvenstvo NFL
23.15	Eurogolf - evropski turnirji
24.00	Rubrika: Fish Eye
23.15	Golden Juke Box
RTV Ljubljana 2
19.00	Mladinski festival Celje
19.30	Dnevnik
19.55	Premor
20.00	Žarišče in žrebanje lota
20.35	Umetniški večer: filma
Čar dinamita (dok., VB, r. Abel Gance) in Aus-terlitz (dram., ZDA-Fr. 1960, r. Gance-Mondy)
nanizanki: Fantasilan-9 On °la'8-00 Hotel
Aktualni oddaji: Agen-a matrimoniale, 9.30 10.00 7,ercoe°ffro
10.30 Teniški pregled
Bi^io Casa mia, 12.00
vj,' JU45 11 Pranzo e ser-14	V?'30 Cari genitori,
pjela 11 gioco delle cop-
	RETE 4	ITALIA 1		ODEON
15 n pie	^
0 žatUalni oddaii: Agen-Cor matnm°niale, 15.30
16.00	7®rc°eoffro 16.30 CanayniŠkiPregled U.Oo Kale 5 vam ponuja
17 3H1:nD0PPi0 slalom, O.K° iBabllonia' 18 00 19 nn n Prezzo o giusto, , Tram11 Pioco d« 9. 19.45
tmi' Ar^6 med skrivnos-0.15 p, uArcana 0-25 N b?a:S°gnid'oro
1-251	Petrocelli,
43 Lou Grant
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.30	Nad.: Una vita da vivere,
10.30	Aspettando doma-ni, 11.20 Cosi gira il mon-do
12.15	Nanizanka: La piccola grande Neli
12.40	Otroška oddaja
13.40	Nad.: Sentieri
14.50	Nanizanka: California
15.55	Nadaljevanka: La valle dei pini
16.55	Nanizanka:	General
Hospital
17.55	Nad.: Febbre d amore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Kviz: Telecomando
20.00	Nanizanka: Dragnet
20.30	Film: Tutti insieme ap-passionatamente (glas., ZDA 1965, r. Robert Wise, i. Julie Andrevvs, Christopher Plummer)
23.45	Film: Stop a Greenvich Village (dram., ZDA 1976, r. Paul Mazursky, i. Tony Ray)
1.50	Film: L'amore senza ma (dram., Fr 1963, r. Claude Lelouch)
7.00	Risanke
8.30	Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro - O ime di gatto, 10.30 Agenzia Rockford - Non per amo-re, 11.30 Simon & Simon
12.30	Italijanske smešnice
12.35	Nanizanki: T.J. Hooker,
13.30	Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	Deejay Television
15.25	Italijanske smešnice
15.35	Aktualno: So to Speak
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanka: Arnold - Le cose che contano
18.30	Italijanske smešnice
18.35	Nanizanki:	A-Team,
19.301 Robinson
20.00	Risanka
20.30	Variete: Roba da matti
22.00	Nanizanka: Apparta-mento in tre - Le tre fac-ce di Eva
22.30	Variete: Televiggiu
23.30	Nogometni tednik 0.15 Italijanske smešnice 0.20 Filmske novosti
0.25 Nanizanka: L uomo da sei milioni di dollari
1.25	Deejay Televison
10.30	Nadaljevanka: Signore e padrone
11.30	Igra: La spesa in vacanza
12.15	Nadaljevanka: Marcia
nuziale
13.00	Variete: Sugar
15.00	Nad.: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasio-nes, 17.00 Cuore di pie-tra, 18.00 Ouattro donne in carriera
18.30	Dok.: Beyond 2000
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: Mister Ed
20.30	Film: Papillon (pust., ZDA 1973, r. Franklin Shaffner, i. Steve McQu-een, Dustin Hoffman)
24.00	Nanizanka: Night Heat
18.00	Rubrika: Ženska TV
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMCNews
20.30	TV film: Baby M (dram., ZDA 1988,2. del)
21.30	V sodelovanju s CBS 22.20 Rubrika o motorjih
22.50	Vesti in šport
24.00	Film: Balooa (kom., ZDA 1980, r. Jame Polakof, i. Tony Curtis)
TELEFRIUU
TMC
11.30	Nanizanka: Fire House Sguadra 23
12.00	Rubrika
12.30	Dok.: Norseman
13.00	Vesti
13.30	Nanizanka: Gente di Hollywood Musič box
Nad.: I ragazzi di cellu-
8.30	Dok. o naravi
9.00	Nanizanka: Get Smart
9.30	Nadaljevanka: Adamo contro Eva
10.15	Nanizanka: II giudice
10.45	Nad.: Terre sconfinate
11.30	Rubrika: Ženska TV
12.30	TV film: Ai confini delle tenebre (5. del)
13.30	Vesti in šport
14.30	Glasba: Clip clip
15.30	Kviz: Girogiromondo
16.00	Film: Tempesta d estate
(dram., ZDA 1944, r. Douglas Širk)
15.00 17.15
19.00
19.30
20.00
20.30
22.30
23.30 1.40
loide, 18.00 Cristal Vesti
Rubrika: Dan za dnem Nanizanka: II grande teatro del West Variete: Buinesere Friul Šport in šport Dnevnik, nato dražba Vesti: News
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes koledar in pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Stari časi družabnosti; 8.50 Beatles; 9.10 Ljudski motivi; 9.40 Pot-puri; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja;
11.30	Italijanski kantavtorji; 12.00 Z gibanjem v zdravje; 12.25 Priljubljene melodije; 12.40 Cecilijanka 88; 13.20 V žarišču;
13.30	Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val - radio za vas, vi in radio; 19.00 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Znanja široka cesta;
8.35	Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba;
13.00	Danes; 13.30 Radio danes, radio jutri, 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Znanje za prihodnost; 14.20 Glasbena poslušalnica; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za; 21.05 Radijska igra; 21.54 Glasbeni intermezzo; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30 -14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis: dogodki in komentar; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh;
14.35	Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualna oddaja: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah;
6.30	Zgodovinski utrinki; 7.35 Vodeni go-vorno-glasbeni program; 8.35 Mi in vi -glasba in telefon v živo; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 15.00 Ob treh popoldne; 16.45 Made in YU; 17.00 Govorni prispevek; 18.35 Mi in vi; 20.00 Nočni program in nočna glasba.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 14.30 Iskalci in pričevalci;
16.00	Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba;
21.00	Nora leta, nato Nočna glasba.
Sindikat SICET proti načrtu prenove Ulice Duca d’Aosta
Brez globalnega načrta ureditve prometa je poseg nesmiseln
Ureditev prometa v Gorici, s ciljem izboljšanja kakovosti življenja, je že nekaj časa v ospredju zanimanja javnosti. Veliko besedi je bilo izrečenih, zdi pa se, da na Občini ne nameravajo reševati tega vprašanja na podlagi globalnega načrta, ampak z ločenimi posegi na posameznih območjih.
Tak naj bi bil tudi načrt preureditve Ulice Duca DAosta, glavne vpadnice v mesto z južne strani. Ulico, ki že leta dolgo čaka na novo asfaltno prevleko, naj bi povsem preuredili tako, da bi pridobili ob straneh nekaj parkirnih prostorov. Kako? Tako da bi pločnike, ki so zdaj zelo široki, zožili na največ dva metra. Žrtvovane bi bile seveda lipe, zasajene vzdolž te ulice.
V njenem končnem delu, to je od Ulice Tominz do sodišča pa bi uvedli na ulici enosmerni promet.
Načrt Občine je že naletel na ostre kritike nekaterih posameznikov. O njem pa so razpravljali tudi v vodstvu sindikata SICET (CISL) in ga seveda ocenili kot neprimernega in nezadostnega. Taka ureditev, po mnenju sindikata ne bo olajšala, oziroma omogočila hitrejši promet po eni od dveh glavnih vpadnic, po drugi strani pa ni
pričakovati izboljšanja tako imenovane kakovosti življenja, o čemer je v zadnjem času veliko besedi, vendar bolj malo konkretnih korakov.
Nadalnja kritika zadeva pomanjkanje globalnega načrta ureditve prometa v mestu, ali vsaj v ožjem mestnem jedru. In pri tem člani omenjenega sindikata ne mislijo samo na avtomobilski promet, ampak na celotno ureditev možnosti premikanja, torej tudi na ureditev peš poti, posebnih stez za kolesarje, zaprtje nekaterih ulic avtomobilskemu prometu itd. Zaključek: ob pomanjkanju globalnega načrt bi urejanje Ulice Duca D'Aosta pomenilo nesmotrno porabo precejšnje vsote javnega denarja.
Glede izdelave načrta urejanja prometa in uporabe prostora v mestu, ugotavljajo avtorji daljšega dokumenta, Gorica znatno zaostaja ne samo za podobnimi mesti v tujini, ampak celo za mesti v Deželi Furlaniji-Julijski krajini. V pričakovanju izdelave globalnega načrta pa bi kazalo urediti vsaj tiste drobne stvari, ki ne zahtevajo velikih finančnih sredstev, pa še v občinski blagajni bi se poznalo. Ena
od teh je namestitev parkirnih ur, ki bi nedvomno razbremenila parkirišča v ožjem centru. Dalje bi kazalo kako drugače programirati semaforje, urediti nekaj otokov za pešce itd.
Gre za stvari, ki so po mnenju avtorjev dokumenta, izvedljive, v razmeroma kratkem roku in brez uporabe velikih finančnih sredstev.
Pa še nekaj je pomembno pri tej zadevi: sodelovanje občanov preko tra-jonskih svetov ali preko strokovnih združenj. Načrt preureditve prometa ih izrabe prostora bi moral zajeti celotno območje mesta.
Danes zaseda pokrajinski svet
Goriški pokrajinski svet bo zasedal danes popoldne. Dnevni red je dokaj zajeten, saj presega štirideset različnih točk. Poleg drugega, naj bi pokrajinski svet odobril predlog porazdelitve prispevkov v smislu dež. zakonov št. 68/81 in 15/87. V dnevni red današnje seje je bila uvrščena tudi točka o odstopu svetovalca E. Tuzzija (KD) in njegova zamenjava z G. Di Mercuriem.
Začete: k seje je napovedan za 15.30.
Drevi v avditoriju svetovno znani komorni kvartet Borodin iz Moskve
Nastopa tudi pianistka Ludmila Berlinskaja
Sezona večernih koncertov glasbenega in kulturnega društva R. Lipizer se pričenja v znamenju svetovnozna-
Priprave na organizacijsko konferenco CGIL
V	okviru priprav na deželno organizacijsko konferenco sindikalne zveze CGIL, ki bo v Gorici konec prihodnjega tedna, bo danes v Tržiču, na sedežu v Ulici Pacinotti 17, sestanek sindikalnih funkcionarjev in aktivistov delavske zbornice CGIL. Začel se bo ob 9. uri z uvodnim poročilom pokrajinskega tajnika CGIL Giuliana Bona. V razpravi bosta sodelovala tudi prof. Darko Bratina s Tržaške univerze in Viljem Pahor član vodstava Zveze sindikatov SR Slovenije.
Organizacijska konferenca se bo odvijala, kakor smo že pred dnevi poročali, pod geslom Za uveljavljanje pravic, za sindikat v večnarodnostnem okolju, v pluralistični družbi.
Pevma: drevi seja rajonskega sveta
V	Pevmi bo drevi ob 20.30 seja rajonskega sveta. Razpravljali bodo o nujnih vzdrževalnih delih na območju rajona, o odstranjevanju in čiščenju grmovja in podiranju dreves na območju, kjer bodo gradili igrišče ter o raznih drugih zadevah. Seja bo v prostorih osnovne šole.
Ob tridesetletnici ZSKP v Gorici
Opereta Planinska roža v Katoliškem domu
Z opereto Planinska roža skladatelja Radovana Gobca je Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici zaključila niz prireditev ob 30-letnici delovanja. Prva uprizoritev šegavega odrskega in glasbenega dela je bila v nedeljo popoldne v prenovljenem, vendar še ne povsem dokončanem Katoliškem domu, kjer bodo prihodnjo nedeljo izvedli tudi ponovitev.
Kakih osemdeset ljubiteljskih pevcev, igralcev in nasploh gledaliških delavcev je nekaj mesecev intenzivno vadilo pod vodstvom Aleksija Pregar-ca in Hilarija Lavrenčiča in pripravilo nasplošno dobro predstavo, ki jo je v nedeljo, tudi zaradi zvrsti dela samega, občinstvo toplo nagradilo.
Posebej toplo je občinstvo pozdravilo skladatelja, Radovana Gobca, ki je izvajalcem tudi čestital za vloženi trud in dosežke pri realizaciji, tudi za poklicno gledališče zahtevnega dela.
Na nedeljski predstavi je udeležence nagovoril predsednik ZSKP dr. Damjan Paulin.
Na sliki: prizor iz prvega dejanja Planinske rože (Foto Klemše)
KULTURNO ZDRUŽENJE »M° RODOLFO LIPIZER« — GORICA
GORIŠKI AVDITORIUM
Pod pokroviteljstvom Občine Gorica
KONCERTI 1989-90
VEČERNI — OB 20.30 Torek, 31. oktobra 1989
KVARTET BORODIN s sodelovanjem pianistke Ljudmile BERLINSKAJE Kvarteti Beethovna, Schuberta in kvinteti Scmittkeja ,
Petek, 10. novembra 1989
PAUL BADURA SKODA — pianist skladbe Schuberta, Brahmsa, Chopina in Schumanna
Petek, 30. decembra 1989
FILHARMONIČNI ORKESTER SUDETOV IZ WALBRZYCHA - Poljska direktor Jožef WILKOMIRSKI violinist Kun HU (Kitajska), zmagovalec prve nagrade natečaja LIPIZER 1988 skladbe Dvoraka, Brahmsa in Saint-Saensa Četrtek, 25. januarja 1990 DANIEL RIVERA — pianist skladbe Schumanna, Schuberta in Liszta Petek, 9. februarja 1990 ANDREA CHENIER U. Giordana — opera v obliki koncerta Sreda, 7. marca 1990 NIKITA MAGALOFF — pianist skladbe Schumanna in Mendelssohna
Sobota, 24. marca 1990
INGRID SILIČ — pianistka
skladbe Mozarta, Beethovna, Liszta in
Chopina
Sobota, 7. aprila 1990
TRIO ČAJKOVSKI iz Moskve skladbe Čajkovskega ob 150-letnici rojstva
Ponedeljek, 23. aprila 1990
JOHANN STRAUSS ENSEMBLE 12 koncertistov Wiener Synphoniker skladbe Johannesa, Edvvarda in Josefa Straussa
BREZPLAČNI KONCERT, ki ga ponuja Občina Gorica
Petek, 17. novembra 1989
POST KAPELLE KLAGENFURT direktor VVarner Wurzer
NEDELJSKI — OB 11.00 5. novembra 1989
KVINTET ROSSINI
TROBILA IZ PESARA
direktor Alberto MENCUCCI
skladbe Rossinija, Haydna, Hovvarda, Jop-
lina, Gershvvina in Turpina
19. novembra 1989
VIDEMSKI SOLISTI
skladbe Mozarta, VVebema, Iberta, Debus-syja in Ravela
17.	decembra 1989
LIEDER UND ARIENABEND DUO: JASENKA GALIN-PERINIČ -sopran
MLADEN RAUKAR — klavir skladbe Grieka, Wolfa, Straussa, Mozarta, Puccinija, Verdija in VVagnerja
14. januarja 1990
DUO: JEAN-MARC PHILLIPS — violinist diplomiral na natečaju LIPIZER 1988
PATRIK DECORGNAT — klavir skladbe Vitalija, Francha, Čajkovskega in de Sarasateja
18.	februarja 1990
ROBERTO METRO — pianist skladbe Schuberta in Chopina
18. marca 1990
AEOLUS OUINTET — Dunaj
skladbe Mozarta, Francaixa, Lesurja in
Malipiera
1. aprila 1990
TRIO: VITTORIO COSTA — klavir
FRANCESCO GARDELLA — klarinet
ANDREA BELLETTINI — violončelo
skladbe Glinka, Beethovna in Brucha
CENE VSTOPNIC IN ABONMAJEV
POLNA ČLANI IN VOJAKI IN
Tatovi so v nedeljo ponoči obiskali urad SIP na Korzu
NEDELJSKI KONCERTI	CENA	USTANOVE MLADINA (do 18. leta)	
VSTOPNINA	7.000	5.000	6.000
ABONMA VEČERNI KONCERTI	' 32.000	24.000	28.000
VSTOPNINA ABONMA ZA	15.000	10.000	12.000
9 KONCERTOV ABONMA (7 več.	81.000	54.000	63.000
konc. + ned.)	102.000	73.100	85.000
PREDPRODAJA: AGENCIJA I.O.T. - GORICA Ul. Oberdan 16 Tel. 533838-81114
Neznanci so v nedeljo ponoči "obiskali" urad SIP na Korzu Italia, kjer so tudi javne telefonske govorilnice. Polastili so se precejšnje količine kovinskih žetonov za telefonske avtomate, lepega števila telefonskih magnetnih kartic ter nekaj gotovine, ki so jo našli v blagajni. Vrednost ukradenega blaga, skupaj z denarjem, znaša od pet do šest milijonov lir, nam je včeraj po telefonu povedal ravnatelj družbe SIP za Goriško inž. Piovesana.
Zdi se, da so zlikovci dvojna vrata urada odprli s ponarejeni ključi ali s posebnim orodjem. Na kovinski mrežasti navoj niči in niti na vratih ni bilo namreč opaziti sledov vlamljanja.
Zdi se, da so zlikovci na vsak način hoteli priti do denarja, shranjenega v blagajni in so zato z veliko vnemo iskali ključ in prav ob tem dodobra razmetali urad. Ključ so končno našli in se tako polastili v blagajni shranjenega denarja. Odnesli so tudi šest vreč s kovinskimi žetoni za telefonske avtomate. Vsaka menda tehta okrog pet kilogramov.
Vrata za sabo so precej skrbno zaprli, vendar ne povsem.
Urad telefonske družbe SIP so zaprli v nedeljo ob 20. uri, ponovno pa naj bi ga odprli včeraj ob 8. uri.
Nočnega obiska se je včeraj zjutraj najprej zavedla čistilka, ki je okrog sedme ure prišla na delo in presenečeno ugotovila, da so bila vrata samo priprta. Torej zlikovci so imeli dovolj
časa da so opravili svoj podvig. Ob tem velja omeniti, da je urad, ki so ga obiskali, v veži šele pred nekaj leti zgrajenega poslopja, vendar precej daleč od ulice. Najbrž prav zato ni nihče opazil ničesar. Vprašanje je, kaj bodo počeli z ukradenimi žetoni. Plasirat šest tisoč žetonov, kolikor so jih menda odnesli, ni lahka zadeva.
V teku je preiskava.
Verižno trčenje na avtocesti
Mokro in spolzko cestišče je bilo po vsej verjetnosti med vzroki verižnega trčenja na avtocesti, blizu Vileša. V nesreči je bilo vpletenih dvanajst avtomobilov. Dve osebi sta bili laže ranjeni, od teh so eno pridržali na opazovanju. Pač pa je ob verižnem trčenju nastala precejšnja gmotna škoda.
Nesreča se je pripetila na južnem cestišču, to je v smeri Benetke-Trst.
izleti
Sekcija VZP1 Doberdob in upokojenci iz Doberdoba prirejajo v soboto, 18. novembra, enodnevni izlet v Begunje, Kranj in na Brezje. Vpisovanje in podrobnejše informacije pri Mili, do vključno 10. novembra.
PRIZNANO POGREBNO PODJETJE
F. Preschern
Sedež: GRADIŠČE OB SOČI - Ul. Aquileia 13 - tel. 99155 AGENCIJE
GORICA - Ul. Vittorio Venete 137 - tel. 532424
KRMIN - Drev. Venezia Giulia 57 - tel. 60303 RONKE - Ul. San Lorenzo 15 - tel. 778380 DEŽURNA SLUŽBA (24 ur na 24) - tel. 93515
nega Kvarteta Borodin. Moskovski ansambel, ki je nastal pred triinštiridesetimi leti pod imenom Kvartet moskovske filharmonije, bo drevi ob 20.30 koncertiral v deželnem avditoriju vsestavi Dimitri Šebalin, Valentin Ber-linsky, Mihail Kopelman in Andrej Abramenkov. Kvartet bo na klavirju (v drugem delu) spremljala Ljudmil9 Berlinskaja.
Moskovski glasbeniki bodo izvedli v prvem delu Kvartet v do min. opus 18 L. V. Beethovna ter Schubertov Kvartet v fa minore (Ouartettsatz). ' drugem delu bodo izvedli skladbo "Ouintetto con pianoforte" A. Schnit' tkeja, ob klavirski spremljavi Ludmil® Berlinskaje.
Koncert pripravlja društvo Lipizer. pod pokroviteljstvom Občine Goric9 in Dežele, Ministrstva za turizem jn prireditve ter Goriške hranilnice in deželnega sedeža RAI.
Naslednji koncert bo v nedeljo, 5-novembra, (nedeljska glasbena mati' neja). Nastopil bo kvintet trobil Rossini iz Pesara, medtem ko je 10. novembra napovedan nastop pianista P-Skoda.
Na sliki - člani kvarteta Borodin-
razna obvestila
J
Martinovanje SPD bo 12. novembra Ajdovščini. Prijave v trgovini Bavcon m na sedežu društva ob sredah med 10. * 12. uro. Ob zadostnem številu prijav, dg na razpolago tudi avtobus. Vpisovanje s zaključi 9. novembra.
KD Oton Župančič priredi 11. novef/. bra martinovanje v domu Andreja Bud la v Štandrežu. Pojasnila in prijave P Marti Zorn v Klancu, tel. 21407.	,
KD KRAS Dol-Poljane vabi na marm novanje, ki bo v gostilni na Kekcu Dolu 11. novembra ob 20. uri. Prijave n posredno v gostilni ali pri Aldu Crosel ju tel. 78327.	b.
Društvo slovenskih upokojencev o a vešča, da je še nekaj prostih mest martinovanje v Kanalu. Prijave v četrt : 2. novembra, na sedežu društva in " poverjenikih.	čaj
KD Jadro v Ronkah prireja 3. te . klekljanja. Odvijal se bo ob sredah m _ 15. in 17. uro. Interesente vabijo, naj P v hitijo s prijavami, ker se hn tečai price prihodnjih tednih.
hitijo s prijavami, ker se bo tečaj p prihodnjih tednih.
Na območju celotne DoberdoD občine bodo od danes dalje P°Hjtev smeti vsak torek in petek. Preured razporeda je v zvezi z nabavo posetm vozila za smetarsko službo.
kino
Gorica	dei
CORSO 17.30-22.00 »Le avventure barone di Munchhausen«.
VERDI 17.15-22.00 »Batman«.	^
VITTORIA 17.30-22.00 »I caldi Pe_/ca Prepovedan mladini pod 18. leto
Tržič	5 e
EKCELSIOR 17.30-22.00 »Indiana
1’ultima crociata«.	_	„^0
TEATRO COMUNALE - OBČIN GLEDALIŠČE 20.30 Koncert.
in 20.°° »Carstv°
Nova Gorica
SOČA - Nova Gorica 18.00 »Rambo III«.
SVOBODA - Šempeter 200
sonca«.
DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GOklCl (Ji
Občinska lekarna v Standrez sv. Mihaela tel. 21074.	fičU
DEŽURNA LEKARNA V Alla salute Ul. C. Cosulicn tel. 711315.
pogrebi
Danes ob 9.30 Eugenio nišnice Janeza od Boga na 9	% sp*%
11	PiPtro Negrp ‘ OV
iz > P‘
Hišnice Jdiiez.a uu —v. - rQ \1 Sp pališče, ob 11. uri Pietro Ne9 bniKU. --ž ne bolnišnice v cerkev v	Tranloir
11.15 (zaprtje krste) AngeD url R splošne bolnišnice v Trst’ i0jne {Lasana Maria Colombis iz. sp i3.f5 ( ^ niče na alavno pokopališče,	nean9
Pri planinskem društvu so trenutno najbolj uspešni pri jamarskem odseku
Geodeti iz Slovenije na ogledu razstave Theatrum Adriae
V petek je bil v Gorici 42. redni občni zbor - Podelitev priznanja A. Štekarju, I. Rojcu in I. Berdonu
V prihodnjih dneh še nekaj vodenih obiskov
S pesmijo v izvedbi moškega pev-skega zbora KD Skala iz Gabrij se je Pfičel in tudi zaključil 42. redni občni zbor Slovenskega planinskega društva v Gorici. Odvijal se je v petek zvečer v mali dvorani Kulturnega doma ob P°bri udeležbi članstva in predstavnikov Planinske zveze Slovenije, predstavnikov raznih organizacij ter planskih društev iz Nove Gorice in Trsta.
Zborovanje, ob tem ne gre pozabiti, ba je SPD eno najstarejših društev v Gorici z neprekinjeno dejavnostjo, je bilo pretežno delovnega značaja. V pr-vem delu smo prisluhnili poročilom, I so bila tokrat nekoliko obširnejša kazen poročila smučarskega odseka), ker je občni zbor zajel časovno daljše obdobje, razčlenjeni razpravi in pozdravom gostov. V osrednjem delu večera je bila slovesnost podelitve druš-venih priznanj ter priznanj PZS za Prehojeno Slovensko planinsko pot in Posebnega priznanja za prehojeno Pot Prijateljstva.
V zaključnem delu občnega zbora s° bile na vrsti volitve članov glavne-9a in nadzornega odbora.
I Iz podanih poročil izhaja, da je druš-v° tudi v zadnjem obdobju veliko nabilo na svojem specifičnem področju zletništva in smučarske dejavnosti, jamarstva in predavanj in tudi na pod-'°bju širše družbene dejavnosti, kar je a okolje v katerem deluje, še posebna pomena.
Ge je bita zimsko-športna sezona za-r di pomanjkanja snega bolj, pravzap-v zelo skopa, pa je bila na drugi ^rani toliko bolj intenzivna in uspeš-dejavnost jamarskega odseka, ki se nekaj let zapovrstjo potrjuje kot j® 0 uspešna panoga v okviru SPD.
mar ji So lani uspeli izdati obsežno jG Predvsem zanimivo) publikacijo o ^dobskem krasu in dejavnosti od-nQ a' Uspešni so bili pri odkrivanju že v*h jam in raziskovanju nekaterih j Znanih votlin, zelo uspešni pri utrganju stikov z jamarji v deželnem in n dregionalnem in celo mednarod-I .m.okviru, saj sežejo zdaj njihovi pri-i eI]ski in strokovni stiki že na Ceš-°slovaško. Poročilo o delovanju ja-g®r®kega odseka je podal Bogdan s kovič, medtem ko je o smučarski cQn°ni Islegmfsko" poročal Aldo Bau-
Ij ^Zfdsednik upravnega odbora Zor-v_ Gotar je poleg splošne ocene delo-be I.a opozoril na, sicer že kar kronič-ijj ' b-žave vključevanja mladih, oziro-rjfu.mlajših sil v odbor in aktivnosti
ra?bčnih dejavnostih na področju dn ništva, prirejanja predavanj in 9*b pobud je podrobno poročala
tajnica Milojka Paoletti, ki je zlasti naglasila odmevnost ciklusa predavanj dr. Petra Skoberneta na šolah ter okroglo mizo o dr. Henriku Tumi ter opozorila tudi na stalno aktivnost takih dejavnosti, ki so na zunaj mogoče manj opazne, vendar stalne in dovolj množične, kakor je recimo rekreacijske telovadba, ki poteka že dvajset let. Med družabnimi prireditvami so planinci tudi v tem obdobju držali dano besedo in točno poskrbeli za tradicionalna martinovanja, praznike kostanja in planinski ples.
Glede podelitve priznanj naj omenimo, da je deset članov in članic prejelo diplomo za 25-letno (in več) članstvo v društvu. Žal je bila večina nagrajencev odsotna.
S posebnim aplavzom pa so udeleženci občnega zbora pozdravili podelitev posebnega priznanja — Častnega znaka Planinske zveze Slovenije Avgustu Štekarju ob visokem življenjskem jubileju.
Priznanje mu je izročil predsednik Planinske zveze Slovenije Marjan Oblak, ki je zatem izročil še priznanje Ivu Rojcu za prehojeno Slovensko pla-. ninsko pot in Ivu Berdonu priznanji za petnajst, oziroma trideset vrhov Poti prijateljstva.
ŽELEZNIŠKA POSTAJA V GORICI
ODHODI Z GORIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE:
PROTI TRSTU: 0.28 (L/b), 5.35 (L/a), 6.12 (L), 7.08 (D/a), 7.45 (D), 8.42 (L/a),
10.03	(D), 13.39 (D/a), 14.11 (L), 14.59 (D),
16.03	(D), 17.12 (L), 18.11 (L), 18.58 (D),
20.16	(L), 21.26 (D), 23.11 (L).
PROTI VIDMU: 6.44 (D), 7.00 (L/a), 7.49 (D/a), 8.55 (D), 10.05 (D), 11.25 (L), 13.01 (D), 14.05 (L), 14.51 (D), 15.30 (L), 17.17 (D/a), 18.08 (L), 18.55 (D), 20.08 (D), 22.03 (D).
V NOVO GORICO: 8.22, 17.05. PRIHODI VLAKOV NA GORIŠKO POSTAJO:
IZ VIDMA: 0.26 (L/b), 6.10 (L), 7.07 (D/a), 7.44 (D), 8.41 (L/a), 10.02 (D), 13.38 (D/a), 14.10 (L), 14.58 (D), 16.02 (D), 17.11 (L), 18.10 (L), 18.57 (D), 20.15 (L), 21.25 (D),
23.10	(L).
IZ TRSTA: 0.07 (L), 6.43 (D), 7.48 (D/a), 8.54 (D), 10.04 (D), 11.24 (L), 13.00 (D),
14.04	(L), 14.50 (D), 15.29 (L), 17.16 (D/a), 18.07 (L), 18.54 (D), 20.07 (D), 22.02 (D).
IZ NOVE GORICE: 9.57, 19.07.
Legenda: (L) - lokalni, (D) - direktni, a) vozi samo ob delavnikih, b) vozi samo ob praznikih.
Udeležence občnega zbora so pozdravili, poleg.predsednika PZS Marjana Oblaka še predstavnika PD Nova Gorica Angel Keber in SPD Trst Lojze Abram ter Marko Lutman v imenu ZSŠDI.
Z veliko večino glasov je bila zatem na tajnih volitvah potrjena lista z imeni petnajstih članov bodočega upravnega in nadzornega odbora. Odbor se je obnovil za eno petino. Dvanajst članov je že do zdaj opravljalo razne zadolžitve, novi pa so Nadja Tomšič, Miran Čotar in Vilko Fajt.
Z Zdravljico v izvedbi pevcev iz Gabrij, pod vodstvom Rozine Konje-dic, se je tudi sklenil uradni del 42. rednega občnega zbora SPD Gorica.
Mezzosopranistka Gail Varina Gilmore
V Tržiču se nadaljuje koncertna sezona. Danes ob 20.30 bo nastopila mezzosopranistka Gail Varina Gilmore, ob klavirski spremljavi Charlesa Spencerja.
Proste vstopnice so v prodaji v agenciji UTAT v Trstu.
ŽELEZNIŠKA POSTAJA V TRŽIČU
ODHODI S TRŽIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE:
PROTI TRSTU: 0.19 (D), 0.54 (L/b/c), 1.32 (D), 5.59 (L/a/b), 6.20 (L/b), 6.38 (L/b), 6.47 (D/b), 7.18 (D/a/b), 7.28 (D/a), 7.43 (E), 8.09 (L/b), 8.25 (E), 8.54 (L/b), 9.11 (L/a), 9.43 (E), 10.25 (D/b), 10.41 (D), 12.37 (D), 13.55 (D), 14.00 (D/a), 14.28 (L/a), 14.36 (L/b), 15.01 (D), 15.19 (D/b), 15.51 (D),16.24 (D), 17.28 (L), 17.37 (L/b), 18.31 (L/b), 18.39
(D)	, 19.06 (I), 19.18 (D), 20.04 (L/b)), 20.41 (I), 20.46 (L/b), 21.29 (D), 21.46 (D), 22.51 (L/b), 23.01 (I), 23.32 (E), 23.37 (L/b).
PROTI BENETKAM: 4.43 (L), 5.34 (L), 6.08 (I), 6.15 (D), 6.47 (L), 7.48 (E), 8.48 (D), 9.15 (E), 10.29 (L), 11.09 (I), 12.48 (D), 14.16 (L), 14.43 (D), 15.48 (D), 16.48 (D), 17.31 (D), 17.48 (I), 18.02 (L), 18.40 (E), 19.56 (L), 20.19
(E)	, 20.50 (D), 22.08 (D), 23.29 (E).
PROTI VIDMU: 6.21 (D/d), 7.27 (D/a),
8.35	(D), 9.45 (D), 10.59 (L), 12.43 (D/d), 13.39 (L), 14.29 (D), 15.05 (L), 16.54 (L/a), 17.42 (L), 18.29 (D), 19.42 (D), 21.38 (D),
23.41	(L).
PRIHODI VLAKOV NA TRŽIŠKO POSTAJO:
IZ TRSTA: 4.42 (D), 5.33 (L), 6.07 (I), 6.14 (D), 6.20 (D), 6.46 (L), 7.26 (D/a), 7.47 (E),
Poročali smo že o velikem zanimanju za razstavo Theatrum Adriae pri strokovnjakih v Sloveniji in na Koroškem. Doslej so zabeležili že lepo število vodenih obiskov. Tako je bila ob koncu tedna na gradu skupina profesorjev ljubljanske filozofske fakultete
8.34 (D), 8.47 (D), 9.14 (E), 9.42 (D), 10.28 (L), 10.58 (L), 11.08 (I), 12.42 (D), 12.47 (D), 13.38 (L), 14.15 (L), 14.28 (D), 14.42 (D), 15.03 (L), 15.47 (D), 16.47 (D), 16.53 (D/a),
17.30	(D), 17.41 (L), 17.47 (I), 18.01 (L), 18.28
(D)	, 18.39 (E), 19.41 (D), 19.55 (L), 20.18 (E), 20.49 (D), 21.37 (D), 22.06 (D), 23.27 (E), 23.40 (L).
IZ BENETK: 0.18 (E), 1.31 (D), 6.19 (L),
6.45	(D/e), 7.17 (D), 7.41 (E), 8.24 (E), 8.53 (L), 9.40 (E), 10.39 (D), 12.36 (D), 13.54 (D/f), 14.27 (L/a), 15.00 (D), 15.50 (D), 17.26 (L), 18.37 (D), 19.05 (I), 20.03 (L), 20.40 (I), 21.28 (D), 22.50 (L), 23.00 (I), 23.30 (E).
IZ VIDMA: 00.53 (L/c), 5.58 (L/a), 6.37 (L), 7.27 (D), 8.08 (D), 9.10 (L/a), 10.24 (D), 13.59 (D/a), 14.35 (L), 15.18 (D), 16.23 (D),
17.35	(L), 18.30 (L), 19.17 (D), 20.44 (L),
21.45	(D), 23.36 (L).
Legenda: (L) - lokalni, (D) - direktni,
(E)	- ekpreSni, (I) - intercity; a) vozi samo ob delavnikih, b) ustavi v Sesljanu; c) vozi samo ob praznikih, d) se ustavi v S. Giovanni al Natisone ob delavnikih, e) vozi samo ob sobotah in nedeljah, f) vozi samo ob delavnikih razen sobote.
in fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo ter sodelavcev Geodetskega zavoda SRS. Med obiskovalci sta bila tudi ravnatelj Republiške geodetske uprave inž. Božo Demšar in ravnatelj Republiškega zavoda za planiranje inž. Zlatko Lavrenčič. Po razstavi jih je spremljal profesor geografije na Tržaški univerzi Luciano Lago, ki je med drugim avtor bogatega kataloga.
Razstavo kartografskega materiala Theatrum Adriae si je do danes ogledalo približno 200 strokovnjakov geodetskih društev Gorenjske, Dolenjske, Celjskega okrožja in Primorske. Štirinajstega novembra bodo pokrajinski muzej na goriškem gradu obiskali še geodeti iz Ljubljane.
Razstava bo na ogled še tri tedne.
Na sliki (foto Čubej): med petkovim ogledom razstave Theatrum Adriae.
Vozni red avtobusov za glavno pokopališče
Mestno podjetje obvešča, da bodo avtobusi na progi med glavno pošto in pokopališčem jutri in v četrtek vozili po sledečem razporedu:
Jutri, 1. novembra: prvi avtobus bo odpeljal izpred glavne pošte ob 9. uri, nato bodo vozili v presledku vsakih 30 minut. Od 10. do 12.20 bodo avtobusi vozili v presledku 20 minut. Od 13.30 do 17.30 bodo avtobusi vozili v presledku od 15 minut.
V četrtek, 2. novembra, bodo avtobusi upoštevali praznični vozni red. V primeru potrebe bodo na progi med pošto in pokopališčem pomnožili število voženj.
Iz goriške in tržiške železniške postaje
Zimski vozni red vlakov
V javnem socialnem centru
e razstava e Denara
Zaključila seji igrač fizika D
neth Vprvu'0 se ie v goriškem social-^onti zau!menskem centru v Ul. Baia-ahtazj; ločila prireditev Laboratorij °tn so	tem zgovornim naslo-
tAr°kom Prire<iitelji želeli prikazati tepcem ^ vseJe možno narediti le Uredil; mntazije. V prostorih centra *tili otr azstavo igrač, ki so jih na-« dstavlio^- Petnega središča. Med H vuritve f; nlmi igračami so izstopale °Uia jz o Zlka Maria De Denara, ki je J^žaški KzEna' sicer redno zaposlen
ZaUirti/ve ^ fizik je prikazal nekatere J1, kar Sp 9rače. ki jih je sam izdelal, ^drneti . arri n najbolj zanimivo,
^ etn aVF. P“ j® mogoče dobiti r
Oe § d°mu-
s
na
Grujih iefi,‘9rač mu je postalo v na-n Pravi konjiček, zato se-
daj kar resno načrtuje, da bi se še po globil v razvijanju domiselnih načrto\
Zanimivost vseh igrač je v tem, d, delujejo na podlagi fizičnih zakonov Želva, avtomobilček, ptiček, radijsk sprejemniki, vse je "živo". De Denaro ve igrače so namreč povezane z dolo čenimi predmeti, ki sprožijo ob svo jem premiku reakcijo v igrači. Ko od preš npr. pokrov zabojčka, se iz želvi nega oklepa prikaže glavica, repek ii nožiče, nakar se znova skrijejo v rože vinast oklep. Prav tako se ptiček zagu ga, ko odprete manjši predal. Vse t-igrače spadajo v prvo ustvarjalno ob dobje. Kasneje se je De Denaro posve til elektrotehničnim igračam kot st npr. dva zanimiva radijska sprejemni ka, ki ju je fizik izdelal ob uporab enostavnih delov "mekana". Edina šib ka točka igrač je krhkost. Sesljansk fizik nam je zaupal, da bo v bodoč skušal odpraviti to pomanjkljivost.
Na sliki (foto Čubej): ena od raz stavljenih igrač: ptica na palici.
Izpopolnjen načrt Soškega muzeja
Predstavila ga je svetovalka Devetakova na Pokrajini
Pokrajinska svetovalka Aleksandra Devetak (KPI) je že leta 1987 predložila pokrajinskemu odboru idejni načrt o ureditvi soškega muzeja, kjer naj bi bila ta reka in ljudje ob njej prikazani kot celota. Devetakova je pred kratkim, sklicujoč se na deželni zakon št. 10/88 (o decentralizaciji), ki nalaga Pokrajinam koordiniranje pomembnih posegov na področju kulture, spet predložila omenjeni načrt v dopolnjeni obliki. Načrt je predstavila v stalni komisiji za kulturo, ki bi v kratkem morala zadevo vzeti v pretres.
Predlog za odprtje muzeja temelji na ugotovitvi, da Sočo nasploh premalo poznamo. Smotrno bi bilo ovrednotiti to kar je reka doslej zmeraj predstavljala: skupno točko, stičišče med romanskim in slovanskim svetom, stičišče med različnimi kulturami in narodnostmi. Do zdaj so reko predstavljali le v okrnjeni obliki, kot geografski pojem, v glavnem vezan na dogajanja zadnjih sto ali še manj let, posebej z ozirom na dogajanje v prvi svetovni vojni. Dejansko je reka nekaj večjega, je nekaj, kar je spremljalo in obenem oblikovalo, včasih tudi pogojevalo, ljudi in njihov način življenja.
Soški muzej bi po predlogu Devetakove morali urediti na tak način, da bi lahko v njem obiskovalci in predvsem dijaki podrobneje spoznali celostno zgodovino reke. Struktura terena, živalstvo, rastlinstvo, vse to naj bi bilo prikazano na zemljevidih, risbah, slikah, fotografijah. Tu bi prišle v poštev avstrijske, slovenske in italijanske publikacije, ki govore o Soči.
V muzeju reke Soče bi morali dovolj prostora nameniti tudi prikazu gospodarskega pomena reke, zlasti kar zadeva izkoriščanje vodne energije, gradbenega materiala, lesa. Tu bi morale najti mesto makete mostov in drugih objektov na in ob reki.
Poseben oddelek muzeja bi bil namenjen etnografiji v vseh njenih pod-
ročjih, od razstave starega kmečkega, ribiškega in drugega orodja, do eksponatov tako imenovane duhovne kulture ljudi ob reki, Italijanov, Slovencev, Furlanov in Bizjakov. To bi bil najbrž najbolj zanimiv del, saj bi prišle do izraza razlike in pa seveda skupne poteze.
Mimo glavnih smernic vsebinske ureditve muzeja, Devetakova opredeljuje tudi lokacijo za tako ustanovo. Za sedež muzeja ne bi bila primerna niti Gorica, niti Tržič in najbrž niti ne manjša centra kakor sta Gradišče in Krmin. Muzej bi morali urediti v kraju ob reki in možnosti je menda kar precej. Obstaja le vprašanje izbire, oziroma podrobnejše opredelitve.
Izbiro bi morale opraviti krajevne ustanove (občine) ob koordinaciji Pok-
rajine, ki ima na tem področju pristojnosti v smislu dež. zakona 10/88.
Na Pokrajini naj bi ustanovili odbor strokovnjakov, ki naj bi idejno zamisel o Soškem muzeju prelil v konkreten načrt.
Za vsak načrt, oziroma za njegovo uresničevanje so potrebna finančna sredstva. Ta bi se najbrž tudi dobila. Zaenkrat bi bilo možno nekaj denarja pridobiti v okviru dež. zakona št. 15 (zakon, ki financira pobude v okviru takoimenovane politike miru), kazalo pa bi pregledati možnosti, da se načrt uokviri v sklop načrtovanega reškega parka.
Prvi korak bi bil že to, da se o idejni zamisli sploh prične razpravljati.
Na sliki (foto Čubej) Soča pri Sovod-njah.
Univerza v Benetkah razpisuje javni natečaj za raziskovalca skupine predmetov št.4 (ustavno pravo, parlamentarno pravo, deželno ustavno pravo, deželno pravo itd.) na ekonomski fakulteti. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti pravne in ekonomske fakultete in političnih ved. Rok za vpis na natečaj zapade 2. decembra 1989. Prošnjo za vpis na natečaj morajo kandidati napisati po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu, in jo z overovljenim podpisom poslati na naslov: Uni-versita degli studi di Venezia, ufficio personale docente, Dorsoduro 3246, Benetke. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista -Natečaji in izpiti - št. 74 bis z dne 29. septembra 1989.
Univerza v Trstu raspisuje javni natečaj za tehničnega funkcionarja inštituta javnega prava pravne fakultete. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti pravne fakultete, ki nimajo še 41 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). Rok za vpis na natečaj zapade 6. novembra 1989. Prošnjo za vpis na natečaj morajo kandidati napisati po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu, in jo z overovljenim podpisom poslati na naslov: Al Magnifico Rettore delTUniversita degli studi di Trieste, Piazzale Europa 1, Trst. Vzorec za prošnjo lahko interesenti- dobijo tudi v uradu za osebje tržaške univerze. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - št. 76 bis z dne 6. oktobra 1989.
Univerza v Trstu raspisuje javni natečaj za tehničnega funkcionarja inštituta geodezije in geofizike fakultete za matematiko, fiziko in naravoslovne vede. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti fakultete geoloških ved in inženjerije, ki nimajo še 41 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). Rok za vpis na natečaj zapade 6. novembra 1989. Prošnjo za vpis na natečaj morajo kandidati napisati po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu, in jo z overovljenim podpisom poslati na naslov: Al Magnifico Rettore dell'Uni-versita degli studi di Trieste, Piazzale Europa 1, Trst. Vzorec za prošnjo lahko interesenti dobijo tudi v uradu za osebje tržaške univerze. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista
-	Natečaji in izpiti - št. 76 bis z dne 6. oktobra 1989.
Univerza v Trstu raspisuje javni natečaj za tehničnega funkcionarja oddelka za ekonomijo in podjetniške tehnike. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti ekonomske fakultete, ki nimajo še 41 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) ali kdor je že pet let z nižjo kvalifikacijo delal na oddelku. Rok za vpis na natečaj zapade 6. novembra 1989. Prošnjo za vpis na natečaj morajo kandidati napisati po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu, in jo z overovljenim podpisom poslati na naslov: Al Magnifico Rettore delTUniversita degli studi di Trieste, Piazzale Europa 1, Trst. Vzorec za prošnjo lahko interesenti dobijo tudi v uradu za osebje tržaške univerze. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista
-	Natečaji in izpiti - št. 76 bis z dne 6. oktobra 1989.
Univerza v Trstu raspisuje javni natečaj za tehničnega funkcionarja oddelka kemijskih ved. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti fakultete za kemijo, kemijo in farmacevtsko tehnologijo in kemijsko inženjerijo, ki nimajo še 41 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) ali kdor je že pet let z nižjo kvalifikacijo delal na oddelku. Rok za vpis na natečaj zapade 6. novembra 1989. Prošnjo za vpis na natečaj morajo kandidati napisati po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu, in jo z overovljenim podpisom poslati na naslov: Al Magnifico Rettore delVUniversita degli studi di Trieste, Piazzale Europa 1, Trst. Vzorec za prošnjo lahko interesenti dobijo tudi v uradu za osebje tržaške univerze. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - št. 76 bis z dne 6. oktobra 1989.
Univerza v Trstu raspisuje javni natečaj za 6 administrativnih asistentov administrativno-ra-čunovodstvenega oddelka. Natečaja se lahko udeleži, kdor je končal višjo srednjo šolo ali kdor je že pet z nižjo kvalifikacijo delal na oddelku. Rok za vpis na natečaj zapade 6. novembra 1989. Prošnjo za vpis na natečaj morajo kandidati napisati po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu, in jo z overovljenim podpisom poslati na naslov: Al Magnifico Rettore delVUniversita degli studi di Trieste, Piazzale Europa 1, Trst. Vzorec za prošnjo lahko interesenti dobijo tudi v uradu za osebje tržaške univerze. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - št. 76 bis z dne 6. oktobra 1989.
Univerza v Trstu raspisuje javni natečaj za tehničnega asistenta inštituta odontojatrične kemije in stomatologije pri fakulteti za medicino. Natečaja se lahko udeleži, kdor-je končal višjo srednjo šolo ali kdor je že-pet let z nižjo kvalifikacijo delal na inštitutu. Rok za vpis na natečaj zapade 6. novembra 1989. Prošnjo za vpis na natečaj morajo kandidati napisati po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu, in jo z overovljenim podpisom poslati na naslov: Al Magnifico Rettore delVUniversita degli studi di Trieste, Piazzale Europa 1, Trst. Vzorec za prošnjo lahko interesenti dobijo tudi v uradu za osebje tržaške uni-' verze. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - št. 76 bis z dne 6. oktobra 1989.
Šestmesečni tečaj za antikvarje
Kamor se človek obrne, v vsakdanjem življenju kot v službi, se mora skoraj vsak dan spoprijeti s kakšno tehnološko novostjo. V take tehnološke novosti spada tudi razno racionalno izbrano stanovanjsko pohištvo ali pohištvo za urade, kjer ni nič prepuščeno naključju: vse mora imeti svoj smoter in namen. Ni prostorčka, ki ne bi bil do konca izkoriščen.
Tako se večinoma zgodi, da so moderno opremljena stanovanja zelo smotrna, v večini pa zelo hladna. Ni tiste topline, ki ti jo posreduje starinska omara ali kredenca. Da ne govorimo o pohištvu za dnevno sobo. Res pa je tudi, da si takih predmetov danes vsakdo ne more privoščiti, ker so cene teh
starinskih predmetov kar visoke, kot smo se lahko prepričali na sejmu antikvarjata na Pomorski postaji.
Toda zanimanje za stare predmete in pohištvo je zmeraj večje. Zato so se trgovci in izvedenci tega sektorja, ki je v razmahu, odločili, da organizirajo šest mesečni tečaj za atikvarje. Gre za tečaj, na katerem se bodo udeleženci dvakrat tedensko seznanili s starinami raznih sektorjev. Od pohištva, preprog, srebrnih in steklenih izdelkov, pa vse do raznih keramik in slik. Cena tečaja, ki ga organizira Domus Aurea, je 1.600.000 lir. Interesenti naj telefonirajo na številko: 049/8722168.
Univerza v Trstu raspisuje javni natečaj za tehničnega asistenta inštituta mednarodnega in primerjalnega prava pravne fakultete. Natečaja se lahko udeleži kdor je končal višjo srednjo šolo ali kdor je že pet let z nižjo kvalifikacijo delal na inštitutu. Rok za vpis na natečaj zapade 6. novembra 1989. Prošnjo za vpis na natečaj morajo kandidati napisati po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu, in jo z overovljenim podpisom poslati na naslov: Al Magnifico Rettore delVUniversita degli studi di Trieste, Piazzale Europa 1, Trst. Vzorec za prošnjo lahko interesenti dobijo tudi v uradu za osebje tržaške univerze. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - št. 76 bis z dne 6. oktobra 1989.
Univerza v Trstu raspisuje javni natečaj za tehničnega operaterja inštituta za arhitekturo in urbanistiko fakultete za inženjerijo. Natečaja se lahko udeleži, kdor je končal višjo srednjo šolo ali kdor ima potrdilo o poklicni kvalifikaciji in je končal nižjo sredjo šolo ali kdor je že pet let z nižjo kvalifikacijo delal na inštitutu. Rok za vpis na natečaj zapade 6. novembra 1989. Prošnjo za vpis na natečaj morajo kandidati napisati po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu, in jo z overovljenim podpisom poslati na naslov: Al Magnifico Rettore delVUniversita degli studi di Trieste, Piazzale Europa 1, Trst. Vzorec za prošnjo lahko interesenti dobijo tudi v uradu za osebje tržaške univerze. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - št. 76 bis z dne 6. oktobra 1989.
Univerza v Trstu raspisuje javni natečaj za tehničnega operaterja odontojatrične in stomatološke klinike fakultete za medicino in kirurgijo. Natečaja se lahko udeleži, kdor je končal višjo srednjo šolo ali kdor ima potrdilo o poklicni kvalifikaciji in je končal nižjo sredjo šolo ali kdor je že pet let z nižjo kvalifikacijo delal v kliniki. Rok za vpis na natečaj zapade 6. novembra 1989. Prošnjo za vpis na natečaj morajo kandidati napisati po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu, in jo z overovljenim podpisom poslati na naslov: Al Magnifico Rettore delVUniversita degli studi di Trieste, Piazzale Europa 1, Trst. Vzorec za prošnjo lahko interesenti dobijo tudi v uradu za osebje tržaške univdrze. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - št. 76 bis z dne 6. oktobra 1989.
Univerza v Trstu raspisuje javni natečaj za tehničnega operaterja inštituta za ceste in prevoze fakultete za inženjerijo. Natečaja se lahko udeleži, kdor je končal višjo srednjo šolo ali kdor ima potrdilo o poklicni kvalifikaciji in je končal nižjo sredjo šolo ali kdor je že pet let z nižjo kvalifikacijo delal na inštitutu. Rok za vpis na
natečaj zapade 6. novembra 1989. Prošnjo za vpis na natečaj morajo kandidati napisati po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu, in jo z. overovljenim podpisom poslati na naslov: Al Magnifico Rettore delVUniversita degli studi di Trieste, Piazzale Europa 1, Trst. Vzorec za prošnjo lahko interesenti dobijo tudi v uradu za osebje tržaške univerze. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - št. 76 bis z dne 6. oktobra 1989.
Mednarodna višja šola za postdiplomski študij v Trstu SISSA razpisuje javni natečaj za asistenta tehničnega urada. Natečaja se lahko udeležijo geometri, gradbeni in industrijsko-teh-nični izvedenci, ki nimajo še 41 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). Rok za vpis na natečaj zapade 6. novembra. Prošnjo za vpis na natečaj morajo kandidati napisati po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu, in jo z overovljenim podpisom poslati na naslov: Al Direttore della Scuola inter-nazionale superiore di studi avanzati, Ufficio personale, Strada Costiera 11, 34014 Mira-mar/Grljan, Trst.
Mednarodna višja šola za postdiplomski študij v Trstu SISSA razpisuje javni natečaj za administrativnega asistenta. Natečaja se lahko udeleži, kdor je končal višjo srednjo šolo in nima še 41 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). Rok za vpis na natečaj zapade 6. novembra. Prošnjo za vpis na natečaj morajo kandidati napisati po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu, in jo z overovljenim podpisom poslati na naslov: Al Direttore della Scuola internazionale superiore di studi avanzati, Ufficio personale, Strada Costiera 11, 34014 Miramar/Grljan, Trst.
Goriška bolnišnica San Giovanni di Dio
razpisuje javni natečaj za 10 bolničarjev. Natečaja se lahko udeležijo profesionalni bolničarji/ke, ki nimajo še 40 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in so vpisani/e v poklicni seznam. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 83 z dne 5. avgusta 1989. Rok za vpis na natečaj bo naknadno objavljen v posebni izdaji Uradnega lista - Natečaji in izpiti - in bo zapadel 45 dni po objavi. Za podrobnejše informacije naj interesenti pišejo na naslov: Segreteria regionale jjella Provincia lombardo-veneta deli' Grdine ospedaliero di San Giovanni di Dio, Fatebenefra-telli, Casella postale 20063, Cernusco sul Navig-lio, Milan.
Tržaška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za 4 laboratorijske tehnike.
Natečaja se lahko udelaži, kdor je po končani višji šoli obiskoval poseben dveletni tečaj za tehnike zdravniških laboratorijev ali univerzitetno šolo in nima še 41 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). V poštev bodo prišli kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 93. z dne 2. septembra 1989. Rok za vpis na natečaj bo naknadno objavljen v posebni izdaji Uradnega lista - Natečaji in izpiti - in bo zapadel 45 dni po objavi. Prošnjo za vpis na natečaj morajo kandidati poslati na naslov: Presi-denza delVUSL n. 1 Triestina, ulica Farneto 3; Trst. Podrobnejše informacije lahko interesenti dobijo tudi v uradu za osebje na sedežu' TKZE v ulici Farneto 3.
Knjigovodja z večletno delovno izkušnjo, ki obvlada dvostavno knjigovodstvo in obračunavanje plač gradbenega sektorja. Zaposlitev mu/j) ponuja tržaško gradbeno podjetje. Interesenti naj telefonirajo na številko: 040/64422.
Litografi-vajenci in izkušeni litografi, ki
znajo upravljati barvni offset tiskarski stroj. Zaposlitev 'jim nudi papirno—tehnično podjetje Modiano-Grafad. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe na naslov: Modiano Srl, III Trasversale E st 385, 34174 Dolina, Trst.
Prodajni sodelavci z večletno delovno izkušnjo v kupoprodajnem sektorju, ki imajo zelo razvito sposobnost kontaktiranja s publiko in obvladajo opremljanje. Interesenti naj pošljejo natančen življenjepis na naslov: Zerial Arredamentii Ufficio personale, via Settefontane 62, 34139 Trst’
Knjigovodkinja, z enoletno delovno prakso v izvozno-uvoznem podjetju in končanim šolanjem na DTTZ Žiga Zois, išče zaposlitev kot uradnic®’ Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik’ tajništvo, ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifr°’ "Al".
19-Ietna knjigovodkinja, ki obvlada angleš' čino (opravila izpit First Certificate) in je končala šolanje na na DTTZ Žiga Zois, išče zaposlitev kot uradnica. Ponudbe pošljite na naslov: Pr*' morski dnevnik, tajništvo, ulica Montecchi “ 34137 Trst, pod šifro: "A2".
19-letna knjigovodkinja, z opravljeno poletno prakso v banki in končanim šolanjem 1,3 DTTZ Žiga Zois, išče zaposlitev kot uradnic®' Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnim tajništvo, ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifr°' "A3".
22-Ietno dekle, s končanim tečajem za vod^ nje skupin s prizadetimi otroci, s katerimi im tudi nekaj prakse, in opravljenim tečajem 1 strojepisje pri Slovenskem deželnem zavodu poklicno izobraževanje, išče katerokoli zap°s te v. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dne nik, tajništvo, ulica Montecchi 6, 34137 Trst, P° šifro: "A4"
19-letno dekle, ki je končala tečaj za tehn1^ no-administrativnega uradnika pri Sovensk® deželnem zavodu za poklicno izobraževanje, 15^ zaposlitev kot uradnica. Ponudbe pošljite na h slov: Primorski dnevnik, tajništvo, ulica Mont chi 6, 34137 Trst, pod šifro: "A5".
Dekle z italijanskim državljanstvom, ki je K , čala gimnazijo v Piranu, z delovnimi izkušnj® v banki in podjetju ter obvlada strojepisje, sr hrvaščino in angleščino, išče zaposlitev kot ur niča. Ponudbe pošljite na naslov: Primor ^ dnevnik, tajništvo, ulica Montecchi 6, 34137 pod šifro: "A6".
19-letno dekle, ki obvlada angleščino in n®^5 ščino, s končanim šolanjem na DTTZ Žig®
zavoo
šolanjem na
in opravljenim tečajem za operaterje na — s-ENFAP ter z vozniškim dovoljenjem, išče zap litev kot uradnica. Ponudbe pošljite na na-
isi°r
6.
inev kul uidumid. runuaoe pusijne i«*	, •
Primorski dnevnik, tajništvo, ulica Montecc 34137 Trst, pod šifro: "A7".
20-	letni knjigovodja s končanim šolanje11^, DTTZ Žiga Zois, išče katerokoli zaposlitev- ^ nudbe pošljite na naslov: Primorski dnevni - p. ništvo, ulica Montecchi 6, 34137 Trst, P°d "A8".
21-	letno dekle, ki obvlada angleščino ^oP^g,
Ijen izpopolnjevalni tečaj v Londonu), ne .aI1iifl strojepisje in trgovsko dopisovanje ter k o n ^gt šolanjem na DTTZ žiga Zois, išče zaposli uradnica. Ponudbe pošljite na naslov: Pn ^{St,
dnevnik, tajništvo, ulica Montecchi 6, pod šifro: "A9".
tetm'
ič'
18-letno dekle s konačnim tečajem za NrjZer-no-administrativne uradnike in tečajem z r0d®" ke na IRFOP, z delovnimi izkušnjami k° pg-jalka, frizerka in uradnica, išče zapos i ,
nudbe pošljite na naslov: Primorski dner'/5j gifr0’ ništvo, ulica Montecchi 6, 34137 Trst, P "A10".	. eC
18-letni fant bi se želel zaposliti kot v tr
v mehanski delavnici ali pa kot Pr0C7*jle jn mjT govini nadomestnih delov za avtomo .^grsk tocikle. Ponudbe pošljite na naslov. ^ frS ■ dnevnik, tajništvo, ulica Montecchi o, pod šifro: "Ali".
Glavar Haider za »popolno ločevanje« med manjšinama na Koroškem
Tajnik ZSO Marjan Sturm
CELOVEC Tajnik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm je v analizi uradne kakor-ške manjšinske politike po politični spremembi v vrhu dežele Poudaril, da trenutno ni opaziti nobenih elementov, da bi se politika asimilacije in germanizacije sprmenila. »Če ocenjujemo Haiderjevo politiko in pasivno zadr-2anje ostalih dveh deželnozbor-skih strank, potem moramo ugotoviti, da se je uradna koroška podtika celo perfekcionirala in s tern postala še nevarnejša za slovensko narodnostno skupnost,« je «ejal tajnik ZSO in pri tem dodal, d® je precej indikatorjev za to, da noče Haider doseči popolno loče-Vanje med narodnostnima skupaj osti m a na Koroškem. Glede za-drzanja Narodnega sveta koroš-. ‘h Slovencev v zadnjem letu, ko * odstopi! od dolgoletne prakse - Utajevanja najosnovnejših vprašanj z ZSO, pa je Sturm poudaril, a bo Haiderjeva politika razdva-n ja 'n slabitve slovenske narod-ostne skupnosti uspela tedaj, ko 0 ena organizacija na tako poli-
tiko
Pristala. Zato je pozval
SKS, naj se zaveda svoje odgovornosti nasproti koroškim Slo-ncem in stopi v dialog znotraj
darod:
nostne skupnosti.
Stranka bo okrepila politično delo
SSk za sklic izvoljenih slovenskih predstavnikov
KRMIN Slovenska skupnost bo okrepila organizacijsko prisotnost in politično delo, da bi okrepila samostojno politično zastopstvo na spomladanskih volitvah, ki bodo zajele skorajda vse občine, v katerih ima stranka svoje zastopnike. V času razprav o volilnih reformah pa vse odgovorne opozarja na nujnost, je rečeno v tiskovnem poročilu deželnega tajništva stranke, da se po zakonu omogoči manjšinam, da so zastopane v izvoljenih telesih. SSk pa želi tudi premostiti zastoj v skupnih nastopih Slovencev v Italiji za bistvena vprašanja, ki so vsem. skupna. Zato bo v naslednjih dneh dala pobudo za dvostranske razgovore s slovenskimi komponentami, da se omogoči sklic slovenskih izvoljenih predstavnikov v Italiji. Ta zamisel si že več mesecev utira pot v javnosti, zanjo pa se je SSk opredelila že na majskem deželnem kongresu. Zbor izvoljenih naj bi tudi zahteval soočenje z ministrom za deželna vprašanja Maccanicom glede zakona o zaščiti.
To je kratki povzetek skupne besede, ki jo je imel v soboto deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar na srečanju strankinega deželnega sveta in izvoljenih predstavnikov SSk v Gradniko-
vi kleti na Plešivem pri Krminu. Delegacija udeležencev je pred posvetom položila cvetje s slovenskim trakom na grob rajnega deželnega podtajnika Gradimira Gradnika v bližnji Medani.
Izredni gost zasedanja je bil predsednik NSKS Matevž Grilc, ki je prinesel pozdrave koroških rojakov in predstavil novo politiko dialoga NSKS in njene prve sadove, ki so vzpodbudni, je dejal Grilc.
O položaju v posameznih občinah so na večeru poročali predstavniki posameznih področij.
Pomembna je bila napoved "okrogle mize" za Gorico, za katero se ogreva goriško tajništvo SSk, da bi prišlo do širšega slovenskega volilnega nastopa v goriški občini, ki naj tako spet dobi primerno število slovenskih svetovalcev. Glede Trsta pa so bile poudarjene odgovornosti PSI in KD za izločitev SSk iz uprav, je še rečeno v tiskovnem poročilu SSk, ki pomeni - a ne le v tem primeru - dejansko izločitev Slovencev kot takih.
Zadnji del zasedanja je bil v glavnem posvečen že omenjeni napovedi pobud za nove oblike akcijske enotnosti.
Delovno srečanje zaključili pod Krnom
V Kobaridu sestanek primorskih novinarjev
Akademiki opozarjajo na nevzdržen položaj jugoslovanske znanosti
SEŽANA — V Lipici je bila sredi prejšnjega tedna seja predsedstva sveta osmih jugoslovanskih akademij znanosti in umetnosti, na kateri so obravnavali položaj znanstvenoraziskovalne dejavnosti v zaostrenih gospodarskih razmerah. Poleg tega so govorili še o počastitvi desetletnice ustanovitve vojvodinske akademije sredi decembra letoš, o mednarodnem sodelovanju in o finančnih problemih akademij in njihovih skupnih organov. Akademike sta v četrtek v Lipici in Sežani ločeno sprejela predsednik predsedstva SRS Janez Stanovnik in predsednik sežanske občinske skupščine Ivan Vodopivec.
Po besedah predsedujočega sveta, vojvodinskega akademika Miroslava Radovanoviča, je jugoslovanska znanstvenoraziskovalna dejavnost tako zapostavljena in v tako težavnem položaju, da nikakor ne more enakopravno sodelovati in uresničevati svojega poslanstva pri razvijanju gospodarstva in družbe, čeprav bi bilo to sodelovanje še kako potrebno. Akademik Radovanovič je še opozoril, da jugoslovanska
znanost zaradi zapletenih razmer, v katerih deluje, dramatično zaostaja za razvojem v svetu. Še večjo skrb pa vzbujajo razlike v razvitosti in položaju znanstvenoraziskovalne dejavnosti znotraj SFRJ. Tak zaostanek ni posledica pomanjkanja volje ali znanja, temveč finančnih problemov. V svetu napredne države namenijo za znanost od 2 do 3 odstotke narodnega dohodka na leto. Pri nas pa si je za te namene le Slovenija v zadnjem času zagotovila še vedno skromnih 0,8 odstotka, medtem ko se v drugih delih države ta delež giblje od 0,2 do 0,3 odstotka. Sorazmerne temu vložku so tudi investicije v znanstvene in raziskovalne ustanove, ki pogosto nimajo zagotovljenih niti najnujnejših materialnih možnosti za delo. Se hujše je to, da z izjemo Slovenije, ne skrbimo trajno in načrtno za vzgojo novih generacij znanstvenikov, hkrati pa se mladi upravičeno ne odločajo za znanstveno raziskovalno delo, saj to nikakor ni ustrezno nagrajevano.
Po mnenju Miroslava Radovanoviča bo treba čimprej izboljšati tudi razme-
re med znanstvenimi in raziskovalnimi delavci v znanstvenoraziskovalnih ustanovah in gospodarstvu, seveda v prid slednjega. Po svetu je namreč že dolgo več kot polovica strokovnjakov v gospodarstvu, pri nas pa se temu deležu počasi približuje le Slovenija. Pomembno je tudi, da bi se pri sprejemanju ključnih odločitev o tehnološkem razvoju bolj kot doslej prisluhnilo znanosti, ki je bila v preteklosti tudi pri teh vprašanjih, ki sodijo predvsem v njeno pristojnost, pogosto potisnjenja ob stran. Na tem področju bi lahko veliko koristnega naredile tudi akademije znanosti in umetnosti, saj jih doslej za te naloge nismo znali dovolj izkoristiti.
Predsestvo sveta je govorilo še o položaju upokojenih akademikov. Menilo je, da jim je treba po upokojitvi zagotoviti primeren socialnoekonomski položaj. Ne nazadnje pa naj bi jim omogočili, da bi takrat, ko to želijo in morejo, še naprej sodelovali v strokovnem delu na svojem področju.
JANEZ ODAR
KOBARID — Prejšnji petek so se zbrali v. Kobaridu predstavniki vseh medijev množičnega obveščanja na Primorskem. Na delovnem pogovoru in stanovskem srečanju so bili prisotni novinarji in predstavniki slovenskih časopisov, radia in TV na Primorskem in v Furlaniji-Julijski krajini. Po uvodnem uradnem delu so se predstavniki Primorskih novic, Primorskega dnevnika, Novega Matajurja, Doma, Radia Trst A, Radia Opčine, Ljubljanskega dnevnika, Dela, Radia Ljubljana, Radia Koper in TV Ljubljana odpravili na planino Kuhinja pod Krnom, kjer so se primerno okrepčali v tamkajšnji planinski postojanki. Petkova prireditev je bila lepa priložnost, da so se novinarji pobliže spoznali, med seboj pokramljali in se zmenili za bodoče še tesnejše sodelovanje.
Na sliki (foto Čubejj: prijetno jesensko sonce je pozdravilo udeležence srečanja na planini Kuhinja pod Krnom.
Solinarski muzej bo kmalu nared
P°mor(uVLJE — Delavci piranskega Med0K-.e9a muzeja Sergeja Mašere in ravne ,cir)skega zavoda za varstvo na-li, ga s n kulturne dediščine so doseg-2orstvnrP°d niihovim strokovnim nad-lirt oh n območju Sečoveljskih so-(zdai „ 'Vl,h .eno od solinskih hišic dela) pote.kajo še zadnja, zaključna nadvse ,njej Pa bodo kasneje odprli katero = ai)lmivo muzejsko zbirko, na hiši Da h JjU takali že toliko let. Ob rekonstr,?; ,skuPai z obratom Soline bod0 lnh,lrab star solni fond, kjer sih sol nnh Prikazovali, kako so vča-jem, P lrah solinarji s starim orod-
Na ,
skih solin^OČiu zapuščenih Sečovelj-s°bnarskih^IIa desetine propadajočih Uničevan m	starih st° in več let. K
fneri priinm„ sPomenikov so v veliki ioniali vjl I?°9l1 tudi ljudje, ki so tu 1 ar se Jim je zdelo vredne
ga - kamnite erte, bele istrske kamne, les za kurjavo... Etnologi in varovalci okolja, oziroma naravne in kulturne dediščine pa so že dolga leta načrtovali, da bi nekje le primerno uredili tak solinarski muzej na prostem, ob katerem bi bilo mogoče postaviti za te kraje izredno pomembno solinsko muzejsko zbirko. To jim je letos, kot kaže, uspelo. S pomočjo Kulturne skupnosti Slovenije in Droge Portorož so začeli prvega junija letos obnavljati eno od hišic ob kanalu Giassi, na delu solin Fontanigge in tik ob tistem naravnem rezervatu, ki bo namenjen ohranitvi slanoljubnega rastlinja (sicer pa je na območju solin predvidenih več različnih naravnih rezervatov - za varovanje ptic, trstja itd.). Solinarska hiša 61 tudi ni daleč od načrtovanega območja, namenjenega razvoju mari-
Pokopališče je končno urejeno
m večletnih • V Sežani so po dolgotrajnih upravičenih protestih prebivalcev w Prizadevanjih kraiovno cVnrmrtcti knnrno usneli razširiti in izhnlišati
^SEŽANA
Pokopališč Prlzadevanjih krajevne skupnosti končno uspeli razširiti in izboljšati opravljal vs«1 Prid°biti upravljalca (domačo Komunalo), ki bo profesionalno lzboljšan;P°k°Pališke in pogrebne dejavnosti. Z ureditvijo pokopališča in Pted leti zastal??16 • e sk*žbe se je uresničila še ena od nalog, ki so si jo Sežanci Kot nam ; 1 1 z lz9^asovanjem samoprispevka. k°ntelj, so „ e Povedal predsednik krejevne konference SZDL Sežane Marino razširih za 14rw,°Sv°rskdn m tehničnim izboljševanjem pokopališča, ki so ga Pr°stori, že nn,, °)ov: ter urejanjem dveh mrliških vežič z ostalimi servisnimi tudi kapelo na pri k.on<ru- Poleg tega so v sodelovanju z župniščem uredili ra Za obdukciipP<Ta°ifali®du 'n sodelovali pri urejanju hladilnih komor in prosto-obnrejni legi kot aK prosctor in opremo, ki vanj sodi, kraj na tako prometni in Pdi Za m-eli' J lma Sežana, nujno potrebuje. Ne nazadnje pa so poskrbeli Riškima vežicam, ;LCe.Z?dnjega Počivališča Šežancev ter ozvočili ploščad med 0.9a Sežanci nri t™ F tako.omogočili dostojno slovo od vseh pokojnih. Delo, ki ajnovejših ocenah °pravili ali plačevali predvsem z lastnim denarjem, je po h ZdogradUvhn	pnbližno 13 milijard dinarjev.
, 0 Sežana odpravila čJC m dogovorom o ustanovitvi poklicne pogrebne službe skrhlc®v niso bili enakie^h^POman■'kl^ivost, zaradi katere ljudje po mnenju pre-■r deti za pokopališče in n 1 P1"r P?9rebu Kot obljubljeno, bo Komunala začela ^krat bodo svofci um.hh ^3^^1 P°9rebne storitve še pred koncem tega leta. SePrravnih opravil sai bodn |izb^emenb!ni večine neprijetnih organizacijskih in
r s “p° “e P“ Spisr111 -V*--
Z!"h doslej vležanfše niso"?,?5	fe ° nekaterih podrobnostih, o
qrohSeno vprašanje celotne nn[nn !S-l aMarm° Konteli Je P" tem omenil le L°>ve. status in finanriran^e nnk	deJavnosti, plačevanje najemnine za
no.	n nnanciranje pokopov m grobov pokojnikov od drugod in
JANEZ ODAR
Podob
kulture, oziroma kakih 300 metrov stran od poti, ki vodi ob Dragonji vzdolž celih solin. Prav zaradi bližine te poti, zaradi nekaterih objektov, ki jih bodo postavili ob predvidenem razvoju marikulture, ter zaradi možne oživitve plovne poti po kanalu Giassi, so se odločili za prenovo te solinarske hišice, ki bi naj bila od novembra dalje namenjena tudi turističnim ogledom. Tu :si bo mogoče na najbolj izvirnem mestu ogledati, kako so nekoč živeli in delali solinarji, morda pa bi lahko poskrbeli tudi za prodajo primernih spominkov na solinarsko temo.
Omenjena, prenovljena solinska hiša je klasična samostojna hiša, ki je imela v pritličju skladišče za sol (tudi zdaj bodo predstavili skladišče s soljo v njem), do nadstropja so vodile lesene stopnice, v nadstropju pa je bila kuhinja z odprtim ognjiščem in napo ter dve sobi. Zasebni zidar Bruno Pahor, mizarska delavnica Solin in kovač Claudio Antonaz so poskrbeli za novo ostrešje, strope, nove omete, stavbno pohištvo, ureditev pročelja in še za obnovo lepe krušne peči ob hiši (ta peč je menda še edini ohranjen primerek v Sečoveljskih solinah). Solinarji so morali sami peči kruh in imajo v zvezi s tem tudi več zanimivih muzejskih delovnih pripomočkov (lesene pladnje za shajanje testa, lesene ali kovinske krušne žige, nečke...). Tu bodo razstavili tudi solinarsko orožje in pripomočke, prikazali bodo, s čim vse so se ukvarjale gospodinje, ko so v poletnih mesecih prebivale na solinah in pomagale pobirati sol in predstavili še vrsto drugih predmetov, ki tako ali drugače pričajo o zanimivem življenju na tem res nenavadnem območju.
Obnova solinarske hišice pomeni nekakšno prelomno obdobje za soline, saj naj bi to območje po eni strani bolj obvarovali pred uničenjem, ga predstavili novim rodovom, po drugi strani pa bolj približali ljudem, predvsem tistim, ki bi znali ceniti solinski prostor. Vprašanje je seveda, kako bodo znali (turistične in druge organizacije) to pridobitev ustrezno približati ljudem.
BORIS ŠULIGOJ
Slovenski razgled na morje
JADRANSKI KOLEDAR
•K
1990 s knjižno zbirko
JADRANSKI KOLEDAR ZBORNIK 1990
pester, poglobljen odraz življenja in ustvarjalnosti, problemov in uspehov v primorskem prostoru, vpetem v slovenski mikro in evropski makrokozmos. Bogato ilustriran. Str. 184	20.000 lir
Aldo Rupel POGLEDI
sodobna razmišljanja o človekovem stiku z naravo, o razburkani narodni in družbeni usodi naših dni, prizadeto pri-čevanje z mejo zaznamovanega Slovenca. Str. 144	15.000 lir
NAMIZNI
JADRANSKI KOLEDAR 1990
z državnimi in verskimi prazniki v Italiji in Jugoslaviji; imena svetnikov, lunine mene, dolžine sončnih dni, horoskop, koristni naslovi v Čedadu, Gorici in Trstu. Str. 80	8.500 lir
Carlos Fuentes STARI GRINGO
roman o ljubezni v času mehiške revolucije in o pustolovski usodi dvakrat ustreljenega Američana. Eden od vrhuncev latinskoameriške proze, ki je te dni zaživel tudi v filmu z Jahe Fonda in Gregoryjem Reckom. Str. 192	16.000 lir
Ivan Sedej
STO NAJLEPŠIH KMEČKIH HIŠ NA SLOVENSKEM
Bogato opremljena knjiga je obenem spomenik ljudskemu okusu in vodnik po stavbnih lepotnih drobtinah na celotnem slovenskem narodnostnem ozemlju. Str. 220	16.000 lir
CENA ZBIRKE SAMO
36.000 ur
VSE IZDAJE V LETOŠNJEM PAKETU JADRANSKEGA KOLEDARJA IMAJO V PROSTI PRODAJI VREDNOST 75.000 LIR
DO 1. NOVEMBRA
///, ■k v ,\i!
/
Naročila in plačila sprejemamo:
•	osebno:
v Trstu — na sedežu ZTT, Ul. Montecchi 6 — v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 v Gorici — na uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. 24. maja 1
v Čedadu — na uredništvu Novega Matajurja, Ul. Ristori 28
•	po pošti z nakazilom 36.000 lir (ali 35.000 lir do 1.11.89) na tekoči račun št. 13512348 za Založništvo tržaškega tiska, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, z navedbo: za Jadranski koledar in s točnim naslovom naročnika
•	po jelefonu od 8. do 14. ure (5|‘ 040/7796610 - od 15.30 do 18.30 (g 040/7796644
•	Preko raznašalcev Primorskega dnevnika
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA
V drugi italijanski ligi vzpon tržaške enajsterice
S praktično igro do obeh točk
* TRIESTINA - PADOVA	2:0 (1:0)
Strelci: v 35. min. Costantini, v 83. min. Danelutti.
TRIESTINA: Biato, Danelutti (v 84. min. Polonia), Costantini, Butti, Con-sagra, Cerone, Romano, Papais, Russo (v 46. min. Lerda), Catalano, Pasguali-ni.
PADOVA: Bistazzoni, Murelli, Be-narrivo, Camolese, Ottoni, Sola, Di Li-vio (v 79. min. Faccini), Pasa, Galderi-si, Miano, Pradella.
Sodnik: Ceccarini iz Livorna.
Izključen: Pradella v 64. min. zaradi dvojnega opomina.
Z goloma dveh branilcev si je Tries-tina zagotovila zmago v derbiju »treh Benečij«, se povzpela na sredino lestvice in prepustila Padovi neugodno zadnje mesto na lestvici. S tem so tudi tržaški igralci verjetno zapečatili usodo svojega bivšega trenerja Ferrarija, ki so mu baje štejti dnevi na krmilu Padove. To je v bistvu vse, kar je mogoče. zapisati o tej tekmi, ki je bila sicer zelo borbena, a izredno skromna iz tehničnega vidika, tako da je bila lahko publika zadovoljna le glede na
Kapetan Costantini
rezultat. Glede rezultata menimo, da je precej pravičen, čeprav je Padova posebno v prvem polčasu dajala vtis precej organiziranega moštva in imela
tudi nekaj priložnosti za zadetek. Gostje razpolagajo z igralci, ki bi lahko mirno nastopali v višji kategoriji (med temi zasluži posebno omembo Galde-risi), a očitno niso v stanju pokazati svojih zmožnosti predvsem zaradi vidne nervoze, predvsem po prejetem golu.
Triestina pa je očitno prebrodila začetne težave in zadobila izredno utilitaristični videz, brez nobenih koncesij skladokuscem, toda z očitnimi uspehi za lestvico in moralo. V tržaškem moštvu se začenja postopoma uveljavljati novi nakup Catalano, ki bo v prihodnjih kolih odigral tudi vidno vlogo.
Prvenstvo pa ostaja še vedno zelo odprto, čeprav izgleda, da sta Torino in Piša le za razred boljša od ostalih. Za veliko presenečenje pa lahko poskrbi Cagliari, ki se je s serijo dobrih razultatov uvrstil na drugo mesto, skupno s Torinom. Že v prihodnjem kolu pa bo moralo sardinsko moštvo dokazati, da ni le muha enodnevnica, saj se bo podal na izredno težko gostovanje ravno v Turin. (Igor Pavletič)
V italijanski košarkarski A-2 ligi
Goričani in Tržačani praznih rok
Boris Vitez
SAN BENEDETTO - IPIFIM 101:111
(38:52)
SAN BENEDETTO: Gnecchi 12, Vitez 10, Esposito 4, Johnson 22, Vargas 24, Borsi 10, Biaggi 2, Ardessi 3, Para-vella 14.
IPIFIM: Della Valle 10, Milani 5, Morandotti 16, Kopicki 37, Davvkins 34, Vidili 2, Scarnati 7, Pallacani.
SODNIKA: Casamassima iz Monte-solara in Borroni iz Corsica; PM: San Benedetto 19:26, Ipifim 26:31; PON: Gnecchi (37); GLEDALCEV: 2.800.
Srečanje je bilo v bistvu odločeno že v prvem polčasu. Turinčani so namreč začeli silovito (4:16 v 3'), Goričani so zaostanek sicer nadoknadili, vendar so gostje proti koncu polčasa z delnim izidom 15:4 spet pokazali, da do presenečenja ne more priti. Drugi polčas je bil tako že vnaprej zapisan (Ipifim je imel tudi 20 točk prednosti). Pri Ipifimu sta blestela oba tujca, česar za Johnsona in Vargasa ne moremo trditi.
FILODORO - STEFANEL	88:85
(51:48)
FILODORO: Trisciani 6, Mitchell 45, Boselli 8, Cagnazzo 3, Pittman 18, Setti 6, Gelsomini 2.
STEFANEL: Middleton 15, Pilutti 24, Tyler 17, Lokar 4, Cantarello 6, Za-rotti 2, Maguolo 4, Sartori 13.
SODNIKA: Pasetto iz Firenc in Pas-cucci iz Gualda Tadina; PM: Filodoro 16:21, Stefanel 11:19; 3 TOČKE: Filodoro 4:13, Stefanel 10:22; PON: Middleton (37).
BRESCIA — V srečanju med naj starejšo in najmlajšo ekipo prvenstva je krajši konec potegnila slednja. Resnici na ljubo je Stefanel imel priložnost, da izsili podaljšek, vendar je Tyler prenagljeno zapravil zadnji napad, saj je brez potrebe metal na koš (in zgrešil), ko je do kraja manjkalo še celih 13 sekund. V prvem polčasu je bilo srečanje v glavnem izenačeno, v drugem so si domačini nabrali nekaj prednosti, vendar so jih Tržačani dohiteli (85:85) v 37. minuti. Zatem pa omenjeni razplet.
Meddeželna liga
Goričani prerojeni
Spet velik uspeh jugoslovanskega alpinizma
Osvojen osemtisočak Šim Pangma
PRO GORIZIA - SACILESE 2:1 (1:0)
STRELCA: Sartore (2) in Grop (11-met-rovka).
PRO GORIZIA: Pelosin, Menegaldo, Tallandini, Cotterle, Stokelj, Frigo, Jucu-lano (Del Zotto), Janjanin (Zlili), Sartore, Giacometti, Giacomin.
SACILESE: Bullara, Pignat, Rupolo, Da Ros, Segat, Celotto (Poletto), Mrandin (Bottega), M. Poletto, Lovisa, Dominici, Grop.
SODNIK: Mozzoni iz Milana.
GORICA — V četrtem letošnjem deželnem derbiju je Pro Gorizia brez težav odpravila Sacilese in se ponovno vključila v boj za prva mesta. Zanimivost srečanja je bil gotovo nastop R. Janjanina, bivšega igralca C. zvezde in jugoslovanske reprezentance, ki je posebno v drugem polčasu pokazal, kar velja.
KATMANDU — Spet velik uspeh jugoslovanskega alpinizma! Slovenska odprava, ki jo vodi znani himalajec Tone Škarja, je pred dnevi osvojila vrh Šiše Pangme (8046 m), ki je edini osemtisočak na kitajskem ozemlju. Jugoslovani so celo preplezali dve prvenstveni smeri v južni steni te gore. Na vrh sta najprej priplezala člana bližnje odprave Alpe-Adria na Everest in Lhotse, ki jo pod pokroviteljstvom dežele FJK prireja SPDT, in sicer Pavle Kozjek in Andrej Štremfelj, kmalo natu pa sta drugo prvenstveno smer preplezala Filip Bence in Viki Grošelj, za katerega je to že osmi osemtisočak in četrti v eni sami fantastični sezoni.
Obe smeri so Slovenci preplezali na alpski način brez uporabe kisika, še prej pa so se zaradi aklimatizacije povzpeli na še deviški vrh, 7061 m visoki Neanangri, alpinisti Kozjek, Bence, Štremfelj in Stane Belak-Šrauf. Plezalci se vrnejo domov okoli 20. novembra.
Tudi Kolumbija na nogometnem SP Italija ’90
TEL AVIV - Tudi reprezentanca Kolumbije se je uvrstila na finalni del svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo na sporedu junija prihodnjega leta. Sinoči je namreč v Tel Avivu izenačila z Izraelom. 0:0, glede na to pa, da je prvo tekmo v Meddelinu osvojila z 1:0, si je prislužila udeležbo na SP. Kolumbija je že 13. država, ki si je zagotovila nastop v Italiji.
______jugoslovanski nogomet - jugoslovanski nogomet_
Jugoslovani »evropski rekorderii«
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Zaradi nastopa reprezentance v Atenah s Ciprom tokrat ni bilo prvoligaških tekem, igrali pa so drugoligaši. Modri so v Atenah z dvema točkama postavili »evropski« rekord - 14 točk od 16 možnih v kvalifikacijah za SP. Toda igra kombiniranega jugoslovanskega moštva v zadnji tekmi še zdaleč ni bila na ravni »rekorderjev«, zmaga je bila sicer zaslužena in »pravična«, igra pa zelo bleda.
Selektor Osim se je tokrat odpovedal vsem standardnim reprezentantom iz tujine, moštvo pa je bila nekakšna kombinacija: dva standardna igralca iz jugoslovanske lige, nekaj rezervistov in mladih upov ter dva »zdomca«, ki ju že dolgo ni bilo v ekipi. Osim je šele po tekmi razkril »načrt« tekme s Ciprom, ki je bil za evropske pojme zelo nenavaden, za jugoslovanske pa niti ni bil presenetljiv: »Jugoslovanski javnosti in opoziciji sem skušal dokazati, da naši "umetniki" le niso tako dobri, kot mnogi mislijo. V moštvo sem postavil pet branilcev m pet napadalcev, temu ustrezna je bila tudi igra: peterica zadaj, peterica spredaj in nikogar vmes. V Italiji tako seveda ne bo mogoče igrati, izbral bom igralce, ki lahko igrajo v obeh smereh.«
Jugoslovanski selektor skuša najti igralca, ki naj bi zamenjal Baždareviča, ki je kaznovan z enoletno prepovedjo igranja. Takega igralca skoraj ni mogoče najti, Baždarevič je namreč v najpomembnejših kvalifikacijskih tekmah odigral ključno vlogo (z njim se lahko po učinku primerjata le Stojkovič in Katanec). V Atenah je Osim v tej vlogi preizkusil mladega B. Brnoviča, hitro pa se je pokazalo, da on ni pravi. Na bližnjih tekmah z Anglijo in Brazilijo bo dal priložnost še Jankoviču iz Anderlechta, Sa-vevskemu iz grškega AEK in Baljiču iz švicarskega Siona. Če bo imel veliko sreče, bo z enim izmed njih dobil vsaj približno enakovrednega naslednika Baždareviča.
Izmed igralcev iz tujine sta tokrat igrala Vulič, ki naj bi bil ob Joziču drugi libero, in Škoro. Prvi je test uspešno opravil, Škord pa je priložnost zapravil, vprašanje pa je, če bo dobil še drugo. Mlademu valu, ki ga mnogi tako kujejo v zvezde, je Osim v Atenah dokazal, da bodo morali še dozoreti. V Italijo bo menda peljal štiri mlade, toda kot vse kaže, bodo ti igralci bržkone le sedeli na klopi.
V jugoslovanskem prvem moštvu za SP v Italiji bo skoraj zanesljivo devet
igralcev iz tujine ter dva domača igralca (Stojkovič in Spasič). Konkurenca se bo zdaj razplamtela za rezervnih enajst mest, vendar pa je tudi tu krog bolj ali manj zaokrožen: pet domačih rezervistov, štirje mladi ter še dva dodatna tujca. V seštevku torej po enajst igralcev iz tujine in jugoslovanske lige. Olimpija ima za reprezentanco kar dva zelo zanimiva igralca, oba pa zaradi mladosti (20 in 21 let) ter zaradi tega, ker ne igrata v velikem klubu, nimata večjih možnosti. Gre za Dženija Novaka, za katerega pravijo, da je trenutno najboljši in najhitrejši jugoslovanski branilec, in Aleša Čeha, ki po igri najbolj spominja na Baždareviča.
REZULTATI 13. KOLA II. ZNL: Iskra -Liria 2:0 (0:0), Zemun - Priština 4:1 (3:1), Sloboda - GOŠK Jug 2:4 (0:0) - po llm, Napredak - Beograd 3:0 (1:0), Dinamo -Proleter 3:4 (0:0) - po llm, Pelister - Sutjeska 4:3 (2:1), Kikinda - Borac 5:3 (3:1), Mačva - Mladost 4:0 (3:0), Leotar - Čelik 1:0 (1:0), Šibenik - Rudar 1:0 (0:0). Vrstni red: Proleter 19, Priština 18, Zemun 17, Sloboda 16, Sutjeska 14, Beograd, Pelister in Šibenik 13, Iskra, Kikinda in Napredak 12, Dinamo, GOŠK Jug in Borac 11, Mačva in Leotar 10, Liria 9, Rudar 6, Čelik 2, Mladost (-6) -1.
Milanov napadalec Van Bastenr(v sredini) se kljub požrtvovalnosti ni mogel rešiti svojih "angelov varuhov" Sabata (levo) in Aloisija (desno).
Italijanska A liga
IZIDI 10. KOLA
Ascoli - Milan 1:0, Bari - Cesena 2:0, Bologna - Atalanta 0:0, Cremonese - Fio-rentina 1:2, Genoa - Napoli 1:1, Inter -Lazio 3:0, Juventus - Sampdoria 1:0, Roma - Lecce 2:1, Udinese - Verona 2:1.
LESTVICA
Napoli 16, Juventus in Inter 14, Roma 13, Sampdoria 12, Bologna in Atalanta
11,	Milan, Lecce in Lazio 10, Fiorentina, Bari in Genoa 9, Ascoli in Udinese 8, Cremonese in Cesena 6, Verona 4.
PRIHODNJE KOLO
Bari - Genoa, Cesena - Ascoli, Cremonese - Udinese, Fiorentina - Bologna, Lazio - Atalanta, Milan - Juventus, Napoli -Lecce, Sampdoria - Roma, Verona - Inter.
Italijanska B liga
IZIDI 10. KOLA
Ancona - Pescara 1:1, Avellino - Monza 2:0, Cagliari - Barletta 2:1, Catanzaro -Reggina 1:1, Como - Cosenza 1:0, Licata -Foggia 3:0, Parma - Brescia 0:0, Piša -Messina 2:1, Reggina - Torino 0:0, Triestina - Padova 2:0.
LESTVICA
Piša 15, Torino in Cagliari 14, Parma
12,	Ancona, Reggiana, Reggina in Pescara 11, Avellino, Brescia in Triestina 10, Licata, Como, Messina in Monza 9, Foggia, Catanzaro, Cosenza, Barletta in Padova 7.
Ranger - Knorr 87:64, Viola - Enimont 79:81, Irge - Panapesca 95:97, Neutroro-berts - Paini 89:82, Messaggero - C. R'u' nite 78:87.
LESTVICA
Ranger 12, Enimont in Scavolini 10* Arimo, Knorr, Viola in Vismara 8, Philip5 in Phonola 6, Benetton, C. Riunite, N-Roberts in Panapesca 4, Paini in Messag-gero 2, Irge 0.
PRIHODNJE KOLO
Enimont - Arimo, Scavolini - Viol3' Knorr - Philips, Benetton - N. Roberts* Paini - C. Riunite, Vismara - Ranger, Ir9e - Phonola, Panapesca - Messaggero.
Italijanska moška A-2 liga
Garessio - Fantoni 90:76, Hitachi - Gla-xo 101:81, Kleenex - Annafcella 81:89, F’" lodoro - Stefanel 88:85, Braga - Banca Pop. 73:61, Jollycolombani - Alno 83:84* S. Benedetto - Ipifim 101:111, Teorem3 " Marr 74:68.
LESTVICA
Annabella in Ipifim 10, Hitachi, Gla*0' Garessio in Stefanel 8, Fantoni, Aln°' Kleenex, Filodoro 6, Marr, Jollycolomb3' ni, Braga in Teorema 4, S. Benedetto Banca Popolare 2.
PRIHODNJE KOLO
Ipifim - Kleenex, Alno - Garessi0, Marr - Braga, Annabella - JolIycolomb3 ni, Filodoro - Hitachi, Fantoni - Teo® ma, Stefanel - Glaxo, Banca Pop. - S. Be nedetto.
PRIHODNJE KOLO
Ancona - Piša, Barletta - Como, Brescia - Foggia, Cosenza - Reggina, Messina
-	Licata, Monza - Catanzaro, Padova -Reggiana, Parma - Avellino, Pescara -Triestina, Torino - Cagliari.
MEDDEŽELNA LIGA
IZIDI 8. KOLA
Caerano - Montebelluna 0:0, C. Mobile
-	Sedico 1:1, Conegliano - San Dona 0:2, Giorgione - Ponte Piave 2:2, Monfalcone
-	Mira 1:1, Opitergina - Venezia 1:2, Pordenone - Fontanafredda 1:1, Pro Gorizia -Sacilese 2:1, Salzano - Pievigina 0:3.
LESTVICA
Pievigina 14, Venezia in Salzano 11, San Dona in Pro Gorizia 10, Caerano, Monfalcone in Sedico 9, Mira in Giorgione 8, C. Mobile in Pordenone 7, Montebelluna in Conegliano 6, Ponte Piave in Fontanafredda 5, Sacilese 4, Opitergina 3.
PRIHODNJE KOLO
Pievigina - Giorgione, Fontanafredda -Caerano, Mira - C. Mobile, Montebelluna - Pro Gorizia, Ponte Piave - Conegliano, Sacilese - Salzano, San Dona - Monfalcone, Sedico - Opitergina, Venezia -Pordenone.
košarka
Italijanska moška A-1 liga
IZIDI 6. KOLA
Philips - Vismara 83:93, Phonola - Benetton 93:92, Arimo - Scavolini 89:83,
Danes odločitev o Ayrtonu Senni
PARIZ — Glasnik mednarodne avtomobilske zveze (FIA) je včeraj povedal, da bodo odločitev v zvezi 1 izključitvijo brazilskega pilota v fot' muli ena, Brazilca Ayrtona Senne. objavili danes. Kot znano, so Seni® na zadnji dirki na Japonskem, P°' tem ko je kljub incidentu s tea®' skim tovarišem Proštom prvi prise na cilj, izključili zaradi neregulaf' nosti. Proti tej izključitvi so Prl McLarnu vložili priziv, v katerem s0 skušali dokazati, da je bil manever* s katerim je Senna spet zavil n3 progo, povsem regularen. Še več, tr dijo pri McLarnu, vsak drugačen manever, s katerim bi zavozil z n® varnega mesta, na katerem je prlS do incidenta, je strogo prepovedan-
Drugačnega mnenja so pri ®e narodni zvezi avtomobilskega šp® ta (FISA). V poročilu, ki so ga nas n vili na mednarodno avtomobil5 zvezo, zatrjujejo, da je bila izti]1®^ tev Senne povsem na mestu in da ^ bili še preblagi: Senna naj bi po ^ hovem mnenju spravljal v nevarn
ostale pilote in zato terjajo,
da 9a
ob prvi kršitvi pravilnika za eno leto.
izključi]0
1.	— 1. Malika Lb	X	Ascoli - Milan	1
	2. Mint di Jesolo	1	Bari - Cesena	X
2.	— 1. Falco Grigio	2	Bologna - Atalanta	2
	2. Enalotto	1	Cremonese - Fiorentina	X
3.	— 1. Epernon	X	Genoa - Napoli	1
	2. Glada di Valle	X	Inter - Lazio	1
4.	— 1. Gitano Cb	X	Juventus - Sampdoria	1
	2. Gebreling	2	Roma - Lecce	1
5.	— 1. De la Treble	1	Udinese - Verona	X
	2. Tell Mardik	X	Reggina - Torino Triestina - Padova	1
6.	— 1. Looking Love	X		X
	2. Limona	X	Arezzo - Lucchese	X
KVOTE
12 (11 dobitnikov)
11 (245 dobitnikov)
10 (3.597 dobitnikov)
60.864.000
2.700.000
180.000
totocalcio
Carrarese - Modena KVOTE
13 (4.539 dobitnikov)	3'i25-5°0
12 (108.454 dobitnikov)
VRTNARSTVO
II Giardiniere'
—	drevesa
—	grmičje
—	sadno drevje
—	krizanteme
34017 — TRST — Prosek 1000 — Tel. 040/251130
Po srečni zmagi proti San Donaju v 6. kolu košarkarske B-2 lige
Jadran: najpomembnejši sta seveda točki
»Po tolikšni smoli so naši fantje kon-no imeli tudi nekaj sreče!« »Važna je niaga, važni sta točki!« »Več sreče kot
Pameti!«
j T° so bili v glavnem komentarji gle-aaicev p° sobotni srečni zmagi jadranov-Y 6. kolu košarkarske B-2 lige proti adnjemu z lestvice, moštvu San Donaja. p.° srečanju smo stopili do Jadranove-2® trenerja Valterja Vatovca, ki je bil si-_rr zelo zadovoljen z osvojenima točka-aa, z igro očitno pa ne: »Kaj lahko re-in 0 ‘gri, sam si videl...«, nas je čudno r *v>zgovorno« pogledal, kot bi dejal: »Iq-ral' smo zelo slabo!«
(Sobotno srečanje si je ogledal tudi naš ener Massimo Rasem, ki je sedaj zapos-Vero ra'a<^*ns^*m' ekipami pri Glaxu iz
lid»Valter Sosič je zares izreden, je nov n'“er m nenadomestljiv igralec te Jadranj''6 ekipe. Ko on dobro igra, uspešno (“TJ tudi vsa ekipa. Po mojem bo treba r 'zboljšati kolektivno igro tako v ob-li«? « kot v napadu. Sicer pa se že pozna nov^f13 ro*ca trenerja Vatovca. Ti Jadra-j._ . fantje pa potrebujejo pomoč publi-nriin tgdi tistih navijačev, ki so se letos SeiPafjili od ekipe,« je po tekmi dejal Ra-
ti f0 sreNnju smo se hoteli tudi približa-tilj 'enerju San Donaja. Nismo pa ga mo-Ze]' ker je bilo vzdušje v taboru gostov (j..?, napeto. Predvsem glasen in jezen Don1 na trenerja) je bil predsednik San kfli/a,a' »Res neverjetno, neverjetno, m^n.smo izgubili to tekmo! Kako smo hiet i ^ovo'*ti njihovemu igralcu, da je k0l:al za tri točke nekaj sekund pred Hipijem regularnega časa, to je že od ner " te donelo pred slačilnicami. Tre-se Pa. s sklonjeno glavo, ni zinil. Skoraj ar,,,am je zasmilil. Čemu torej ga nadle-Tal1 z vPrašanji, izjavami?
Slišal'0 torei ie bilo po sobotni tekmi. ro^r11 smo mnenje nekaterih gledalcev, ')em° izjavo Jadranovega trenerja, miš-bolo Rfassima Rasenija in »glasen mo-bitien* gestujočega predsednika. Naše li y )e pa ostaja ono, Ki smo ga že poda-So nedeljskem komentarju: jadranovci s prse . 0 zmagali, igrali so slabo in niso av*m odnosom začeli sobotnega sre-
Andrea Battini (z žogo) sl utira pod proti košu, na njegovi desni (v belem dresu) pa teče David Pregare.
Čanja. Zapisali smo tudi, da so podcenjevali nasprotnika. Verjetno bolj kot podcenjevanje je bil strah pred veliko odgovornostjo, pred imperativom zmage.
Ta strah pa je bil še posebno opazen pri individualni obrambi naših igralcev. Nikakor niso mogli zaustavljati gostov, ki so jim na voljo uhajali proti košu in tudi neovirano metali. Brez zagrizenosti, predvsem pa zbranosti, ni posamične obrambe. Zelo težko je bilo za naše zaustaviti zadnjeuvrščeno ekipo, kaj pa bo, ko bo Jadran igral proti močnejšim nasprotnikom? Tudi v napadu ni šlo najbolje. Zelo dober odstotek pri metu je imel le Pregare (7:9), 50% pri metu sta imela Ra-uber (10:20) in Sosič (5:10), slabše _pa so metali Battini (1:3), Čuk (5:14) in Daneu (1:10).
V soboto čaka jadranovce novo domače srečanje, tokrat proti moštvu Du.Ca Vicenza, ki je v tem kolu tesno izgubilo proti Montichiariju. Tekmo si je šel ogledat Jadranov trener Vatovec, ki je dejal, da sta oba tekmeca pokazala dinamično, hitro in dopadljivo igro. Proti Vicenzi bo gotovo treba zaigrati mnogo bolje kot v soboto proti San Donaju, če bodo jadranovci hoteli pospraviti tretji par točk. Letošnje prvenstvo je namreč zelo izenačeno; na vsako srečanje se je treba temeljito in vestno pripraviti; na vsaki tekmi pa je treba dati vse od sebe. Brez takega odnosa bo za letošnjo Jadranovo postavo izredno težko ohraniti status drugoliga-ša.
Naj že zdaj omenimo, da bo sobotno srečanje Jadran - Vicenza v tržaški špor-
Sandi Rauber (z žogo) je bil v soboto najboljši Jadranov
strelec.	(Foto Križmančič)
17.30, ker bo ob 20.30
tni palači že ob 17.30, ker bo ob 20.30 igral tržaška ženska ekipa CRUP, ki nastopa v A-l ligi. (bi)
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI. DVE TOČKI: Čuk 5:14; Pregare 7:9; Sosič 5:10; Battini 1:3; Rauber 10:20; Daneu 1:10. TRI TOČKE: Pregare 0:1; Sosič 2:2; Rauber 1:3. SKOKI: Čuk 3 v obrambi, 2 v napadu; Pregare 1, 2; Sosič 2, 1; Battini 2, 2; Rauber 8, 7; Daneu 5. 3. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Pregare 1, 4; Sosič 3, 4; Battini 2, 1; Rauber 4, 2; Daneu 1, 2. ASISTENCE: Pregare 1; Sosič 2; Rauber 1; Daneu 1. BLOKADE: Čuk 1; Rauber 3.
*z nedeljo v Repnu v organizaciji ŠZ Jadran
2. Igre pod košema
. V nedeljo, 5. 11., se bo začela letošnja, že druga izvedba Igre pod košema, J° prireja Jadran in ki je letos namenjena minikošarkarjem letnikov 1981 in ajšim ali pa izključno začetnikom letnika 1980. p . prvi izvedbi lanske sezone so nastopile le štiri ekipe (Bor, Kontovel, koš ^ln S°k°l), letos pa jih nastopa šest, kar je seveda dokaj spodbudno za našo ni Sark°. predvsem če upoštevamo padec rojstev v zadnjih letih. Letos bo nama k° nast°pil tudi Breg, openski Polet pa se predstavil kar z dvema ekipa-
s . SPORED 1. KOLA (5. 11.): 9.00 Kontovel - Polet A (sodnika: Polet B, p0, 0l). 10.00: Polet B - Sokol (sodnika: Bor, Breg), 11.00: Bor - Breg (sodnika: , A, Kontovel). Vse tekme bodo v repenski telovadnici.
Posa
Kontovel). Vse tekme bodo v repenski telovadnici.
kot sam naziv pove, Igre pod košema niso zgolj turnir s tekmami, na
pros'rieznih srečanjih so, kajpak, na sporedu tudi razne igre, kot štafeta, meti, n0 i 1 bieti. Za vsako dobljeno igrico si moštvo prisluži po eno točko, za doblje-sarkarsko tekmo pa tri točke. Zmaga seveda ekipa, ki zbere največ točk. pre r_Va izdaja Igre pod košema v organizaciji ŠZ Jadran je zelo lepo uspela, fudi loan' smo' da bo tudi letošnja. Ko namreč nastopajo najmlajši, je običajno uspeh zagotovljen, (bi)
Namiznoteniško tekmovanje v Latisani
Krašovci so se izkazali
V okviru delovnih daljnosežnih priprav na olimpijske igre, v katere je bil 1988 prvič vključen tudi namizni tenis, je italijanski olimpijski komite CONI oblikoval nov način tekmovanja oziroma center za delo z mladimi. CAS (Centro avviamento sportivo) ima široko začrtan program, katerega glavna naloga je razvijati pri doraščajočem igralcu čimširšo motorično bazo in ga usmeriti v namizni tenis. Oblika tekmovanja se bo iz leta v leto spreminjala. Letošnje prvo tekmovanje vsebuje poligon,spretnosti z žogico in štiri tekme posamezno ter v dvojicah. Program prihodnjih let predvideva - poleg bazičnega tekmovanja v namiznem tenisu - vključitev še drugih tekmovalnih športov: odbojke (1990), nogometa (1991) in rokometa (1993).
Drugi smoter, zaradi katerega je FI-TET šel v to ponudbo, je, da se omogoči igralcem tekmovanje tudi pred njihovim desetim letom. Začetniki v namiznem tenisu dobijo namreč izkaznico šele po 10. letu, do takrat pa ostanejo »zaprti« v telovadnici lastnega društva. Iz naše dežele so se v CAS vključila doslej' tri društva: Azzurra Gorica, Latisana in Kras. Letošnje prvo tekmovanje v Latisani je imelo značaj deželnih kvalifikacij, katerega zmagovalci so bili mladi krasovci: Gorazd Milič, Erika Radovič, Katja in Vanja Milič, Peter Santini in Miran Simoneta. Z zmago so si zagotovili nastop na državnem finalu, ki poteka te dni v Fiuggiju. Krasov trener Šercer polaga velike upe za bodočnost te mlade generacije. (J. J.)
n°gometna AL (skupina A)
Zaslužena zmaga Valnatisoneja
STRE,Tp?°NE - PONZIANA 1:0 (0:0)
^VALNATTcRx,Marco v 88. minuti.
W6, costani?°-N.E: Venica, Urli (Beltra-
Ma ®iUia..P Sitem Bs^™,„?fil%0jclf0^a;
V 7. kolu prve nogometne amaterske lige (skupina B)
Neodločen izid preskromno plačilo za Standrežce
SPETPd ale-	----
roje?0 ProtiSp?VE^Py ~ Z zasluženo Aomenm0™ fe Valnatisone na-Zari ločilni nti ^orak Proti vrhu lestvi-bruv1'*1 Minutah* ]e Slcer dosegel šele v
SmVŠP-E '16 blf ”stozl
miota CividatoseS' pergio " Pro Fa9a9-Va2j?ano - Fortft.tr Gemonese 0:1, Flu-vin?000 0-1 th^0-010, Sanvitese - Ta-
seAL^ATlS0NE p'm0 ‘ Rauscedo 1:1-
O o S' Daniele 1.9 °*?ziana 1:0, Azzane----------------------- Osoppo
1 o A
I	Codroipo
Nat, ‘^Fagaon^fSnf-CCO 13' San Da" nLATlS°NE in c, 1B' Sanvitese, VAL-8, Azzat^r °mcgnano 9’ Gemo-Pon6Se 'b TrirZ m Fortitudo 7, Civi-in R2lana5, st qm° -6' CodroiPo in PRjUscedo2 S 910 4' Pro Osoppo
ValNatisonE.KOLO: Rnuscedo -
LAUZACCO-
JUVENTINA RADENSKA 1:1 (1:1)
STRELCA: v 17. min. Andaloro in v 37. min. Zanello.
LAUZACCO: Fornasiero, Ermacora, Nardone, Ventura, Ermacora, Drecog-na, Marchetti, Strizzolo (Notomista), Zanello, Galai, Vertucci.
JUVENTINA RADENSKA: Andreo-li, Chizzolini, Krpan, Bastiani, Trevi-san, Cingerli (Kavs), Klanjšček, Pazi-ente, Tabaj, Tomasi, Andaloro (Del Negro).
SODNIK: Brussatoi iz Maniaga. GLEDALCEV: 150.
LAUZACCO Če jutro najavlja sončen dan, lahko rečemo, da je zamenjava trenerja svoje prve rezultate pokazala že na nedeljskem gostovanju v furlanskem Lauzaccu. Ekipa je namreč z razliko od zadnjih srečanj pokazala zvrhano mero borbenosti in to vse do zadnje minute srečanja. Ob tem pa so si Štandrežci zaslužili kaj več od remija, saj so imeli terensko premoč in to
še posebno v drugem polčasu. Nadležen dež in blatno igrišče na meji dovoljenega sta Juventini Radenska preprečila, da bi z Videmskega prišla z obema točkama. Resnici na ljubo je sicer treba povedati, da so domači remizirali predvsem zaradi napake vratarja Andreolija, ki je eden boljših mož Ju-ventine. Zadnji branilec Štandrežcev je namreč odbito žogo slabo ujel in skupaj z usnjem prestopil črto gola.
Odločnost novega trenerja Mianija se je kaj kmalu preselila med štan-dreške igralce na igrišču, ki so v uvodnem delu tekme povsem nadigrali nasprotnika in v 17. minuti, po lepi kombinaciji, dosegli prednost z Anda-lorom, ki je tako dosegel svoj prvi prvenstveni zadetek.
Jasno je bilo, da bodo domači reagirali in med številnimi štandreškimi navijači se je že pojavil strah, da bo Juventina Radenska klonila. Tako pa ni bilo. Kljub začasni terenski premoči Lauzacca, so gostje dobro branili
prednost in le zaradi omenjenega spodrsljaja vratarja so Furlani dosegli izenačenje.
V drugem polčasu pa je Juventina Radenska prevzela taktirko v roke in izsilila Lauzaccu svoj tempo. Škoda, da je blatno in namočeno igrišče oviralo belo-rdeče v svojih napadalnih akcijah in jim preprečilo zasluženo prednost. Od priložnosti, ki so se ponudile Štandrežcem, bi omenili močan prosti strel Trevisana, ki je prisilil vratarja, da je odbil žogo le nekaj metrov predse. Škoda, da bi tistem hipu ni bilo nobenega od igralcevJuventine na pravem mestu.
Ob končnem žvižgu je bilo veselje v štandreškem taboru povsem utemeljeno, saj je ekipa odlično reagirala na zamenjavo trenerja. Sam Claudio Mian pa je pokazal, da dobro pozna stvarnost te lige, kar bo za neizkušene igralce Juventine Radenska velika pridobitev.
RUDI PAVŠIČ
[ košarkarski prvenstvi
MOŠKA B-2 LIGA
IZIDI 6. KOLA
Faenza - Petrarca	92:86
Imola - Pordenone	99:77
Oderzo - Castel San Piero	78:71
Ozzano - Cesena	102:71
Pierobon PD - Montebelluna	92:94
JADRAN - San Dona	92:91
Vicenza - Montichiari	82:84
Virtus PD - Malaguti	90:81
LESTVICA
Montebelluna Virtus PD Imola
Montichiari
Faenza
Ozzano
Pordenone
Vicenza
Petrarca PD
Oderzo
JADRAN
Malaguti
Cesena
Pierobon PD
Castel SP
San Dona
612:528 10 492:456 10 503:474 10 571:516 10 496:495 8 520:502 8 498:496 8 550:516 6 613:598 6 488:502 470:493 556:620 500:565 518:542 483:510 479:536
PRIHODNJE KOLO (4. in 5. 11.) JADRAN - Vicenza; Castel S. Pietro - Electrolux Pordenone; Cesena - Pierobon PD; Montichiari - Ozzano; Montebelluna - Imola; Petrarca PD -Virtus PD; Malaguti - Oderzo; San Dona - Faenza
JADRANOVI STRELCI Čuk 143; Rauber 115; .Sosič 63; Pregare 62; Battini 53; Daneu 34; Corsi 5; Pertot 4; Oberdan 3
MOŠKA D LIGA
IZIDI 5. KOLA
Bor Radenska - Autosandra	77:84				
POM Tržič -	Virtus UD			65:74
Ponte Piave	- Arte GO			80:70
Roncade - Tecnoluce				99:98
San Daniele	- Ardita GO			94:85
Sacile - Mogliano				60:62
Nervesa - Latisana				72:73
Inter 1904 - Intermuggia				82:95
	LESTVICA			
Virtus UD	5	5	0	421:314 10
Roncade	5	5	0	465:417 10
Tecnoluce	5	4	1	432:406 8
San Daniele	5	4	1	440:426 8
Mogliano	5	4	1	399:382 8
Intermuggia	5	3	2	447:427 6
Latisana	5	3	2	348:362 6
Sacile	5	2	3	394:396 4
Ardita GO	5	2	3	410:434 4
Autosandra	5	2	3	404:424 4
Inter 1904	5	1	4	366:375 2
Nervesa	5	1	4	353:366 2
Arte GO	5	1	4	365:395 2
POM Tržič	5	1	4	377:423 2
Bor Radenska 5		1	4	377:431 2
Ponte Piave	5	1	4	382:402 2
PRIHODNJE KOLO (4. IN 5. 11.) Tecnolucre - Bor Radenska; Inter-muggia - Sacile; Virtus UD - Ronca-de; Ardita GO - Inter 1904; Latisana - San Daniele; Mogliano - Ponte Piave; Arte GO - Nervesa; Autosandra -POM Tržič.
BOROVI STRELCI
Korošec 94; Pieri 93; Persi 53; Blasi-na 38; Paulina 27; Arena 26; Smotlak 23; Kovačič 11; Carbonara 7.
nogomet
1. AMATERSKA LIGA Skupina B IZIDI 7. KOLA
Corno - Sangiorgina	0:0
Porcia - Varmo	1:0
Torviscosa - Percoto	2:1
Fiumicello - Portuale	0:0
Cervignano - Cordenonese 0:0 Lauzacco - JUVENTINA	1:0
S. Canzian - Tamai	0:0
Visinale - Costalunga	0:1
LESTVICA
S. Canzian	7	4	3	0	11: 5 11	
Porcia	7	3	3	I	7: 4	9
Varmo	7	3	3	1	7: 4	9
Cervignano	7	3	3	1	6: 3	9
Fiumicello	7	3	2	2	14:11	8
Costalunga	7	2	4	1	2: 1	8
Lauzacco	7	2	4	1	7: 7	8
Tamai	7	2	3	2	5: 5	7
Sangiorgina	7	2	3	2	4: 4	7
Percoto	7	3	0	4	8: 9	6
Corno	7	2	2	3	6: 7	6
Cordenonese	7	1	4	2	7: 9	6
Portuale	7	1	4	2	3:6	6
JUVENTINA	7	2	1	4	7:8	5
Torviscosa	7	1	3	3	3: 6	5
Visinale	7	0	2	5	2:10	2
PRIHODNJE KOLO Tamai - Costalunga, JUVENTINA -S. Canzian, Cordenonese - Lauzacco, Portuale - Cervignano, Percoto - Fiumicello, Varmo - Torviscosa, Sangiorgina - Porcia, Corno - Visinale
IMPORT- EXPORT
mednarodna distribucija lesa in lesnih proizvodov s. r. i.
34132 TRST - Ul. Ghega 3 - Tel. (040) 62088/64310/64677 Tlx 460442 DILATS - Fax (040) 362595 - P.l. in C.F. 00519540322
Boru Cunja Avtoprevoz derbi z združeno ekipo Meblo Imsa
Sloga Koimpex in Kennedy igrala odlično
V spolzkem »balonu« bolje res ni bilo mogoče igrati
V prejšnjih dveh sezonah sta najprej Val (sedanja združena šesterka Meblo Imsa), nato pa še 01ympia nastopala v višji ligi, letos pa imamo v moški C-2 spet tri slovenske šesterke. Žreb je povrhu nanesel, da sta se v Trstu že v prvem prvenstvenem obračunu spoprijela Bor Cunja Avtoprevoz in Meblo Imsa.
Sobotni derbi je bil že četrti v letu 1989 med tema dvema šesterkama. V lanski sezoni ali točneje 7. januarja je bilo prvo srečanje v Štandrežu in so gostitelji so slavili zmago s 3:1. V povratnem obračunu so bili boljši Tržačani, ki so zmagali še bolj prepričljivo - s 3:0. Na kvalifikacijah za letošnji turnir prijateljstva so bili spet boljši zastopniki ekipe Meblo Imsa. Takrat se je igralo na dva dobljena niza in v tretjem, v katerem se je igralo tie break, so bili spet boljši Petejan in tovariši.
Po sobotnem prvem letošnjem derbiju je torej stanje med našima deželnima li-gašema spet izenačeno. Sobotni derbi je potrdil, da bosta verjetno ekipi odigrali v novem prvenstvu povsem drugačni vlogi. Tržačani, ki so se izdatno okrepili, lahko računajo na visoko uvrstitev in tudi napredovanje ne bi bilo prav nobeno presenečenje. Vprašanje pa je, kdaj bodo nastopili v popolni postavi, ker je imel Rudes med poletjem prometno nesrečo, da bo lahko nastopil šele po novem letu, pred štirinajstimi dnevi pa se je poškodoval še Diego Batič in žal bo moral tudi kapetan dolgo časa spremljati nastope soigralcev kot gledalec. Upamo, da poškodba kapetana Batiča ne bo tako težka, kot so pokazali prvi, še ne potrjeni izvidi.
Goriška združena šesterka nasprotno nastopa močno pomlajena in ima tudi letos kot glavni cilj obstanek v C-2 ligi. Če bodo mladi odbojkarji Mebla Imsa igrali tako kot v soboto v prvih dveh nizih, bo
zanje zadani cilj povsem dosegljiv, saj se da s pravo mero zagrizenosti nadoknaditi pomanjkanje igralnih izkušenj.
Odbornik in bivši igralec goriške ekipše Ivan Plesničar je po sobotnem derbiju povedal naslednje: »V prvih dveh setih je Meblo Imsa dobro igral. Dobro smo sprejemali in tudi napad je bil učinkovit. Izdatno slabši so bili naši mladi odbojkarji v bloku, obrambi in s tem seveda v protinapadu, saj so' ti elementi igre najbolj važni za doseganje točk. S protinapadom smo samo petkrat zadeli v črno. Ostale točke so nam v tem delu igre poklonili borovci. V drugem nizu smo izdatno izboljšali obrambo in z dobro izpeljanimi protinapadi izbojevali kar 10 točk. Kljub temu da smo igrali na razliko, nam je nasprotnik podaril 5 točk. V izredno izenačeni končnici niza, ko smo imeli set že v rokah, (po vodstvu borovcev s 14:111, so Goričani pripravili preobrat in povedli s 15:14), so nas pokopale napake. Drugi set je bil kakovosten in lep, ker je tudi Bor Čunja Avtoprevoz dosegel z igro kar 10 točk, ostalih sedem pa so jih poklonili naši fantje. Poglavje zase je bil zadnji niz, v katerem resnici na ljubo ni bilo več igre, ker so se napake pri naših vrstile kot na tekočem traku. Skupno jih je bilo nič manj kot 11 in s tem je bil poraz neizbežen.«
Igralec Bora Cunje Avtoprevoza, Sergij Stančič, ki je pred dvema letoma branil barve goriške šesterke, pa je o sobotnem derbiju menil naslednje: »Dosegli smo končno zmago nekoliko lažje kot kaže končni izid. V končnici prvih dveh nizov smo nekoliko popustili, saj se resnici na ljubo ni dalo igrati bolje, ker je bil teren izredno nevaren in naša glavna skrb je bila v tem, da se ne poškodujemo. Poškodba Batiča nam je ostala prav vsem v podzavesti in ena stran igrišča je
še posebej nevarna. V prijateljskih tekmah smo poskušali nekaj kombinacij in smo jih tokrat tudi dokaj zadovoljivo izpeljali, čeprav nismo še dobro uigrani.
V prihodnje bo potrebno nekaj ukreniti, ker se v »balonu« pod takimi pogoji res ne da igrati. Vlažen teren je izredno nevaren, saj ne veš, kako se bo končal doskok in s tem so morebitne poškodbe še toliko bolj nevarne.«
(G. Furlanič)
Moška C-2 liga IZIDI 1. KOLA
BOR CUNJA AVTOPREVOZ -MEBLO IMSA 3:0, Intrepida Mariano - OLVMPIA GORICA 0:3, Vivil Villa Vicentina - Volley Bali Videm - 3:0, Volley Pordenone - Libertas Sacile 0:3, Libertas Turjak - Fincantieri Tržič 1:3, Prata - Rozzol Trst 3:1, Torriana Belca Gradišče - Pav Remanzacco 3:2.
LESTVICA
OLVMPIA GORICA, Libertas Sacile, BOR CUNJA AVTOPREVOZ, Vivil Villa Vicentina, Fincantieri Tržič, Prala in Torriana Belca 2 točki, Prav Remanzacco, Rozzol Trst, Libertas Turjak, MEBLO IMSA, Volley Bali Videm, Volley Pordenone in Intrepida Mariano brez točk.
PRIHODNJE KOLO (4. 11.)
OLVMPIA GORICA - Prata, MEBLO IMSA - Vivil Villa Vicentina, Pav Remanzacco - BOR CUNJA AVTOPREVOZ, Rozzol Trst - Torriana Belca Gradišče, Fincantieri Tržič - Intrepida Mariano, Libertas Sacile - Libertas Turjak, Volley Bali Videm - Volley Pordenone.
Akciji gostitlejev med sobotnim slovenskim derbijem na 1. maju med Borom Cunja Avtoprevoz in Meblom Imsa
Derbi kola potrdil moč obeh
»Tekma je bila zelo lepa in ekipi sta si bili povsem enakovredni. Slogašice so popustile v četrtem nizu, na koncu pa so o zmagovalcu odločale malenkosti, še najbolj mogoče servis. Po mojem je Sloga vsekakor zelo močna ekipa. Pričakujem in upam, da tu na Opčinah ne bo letos nihče več zmagal, naš cilj pa je seveda napredovanje.«
Takole je sobotno osrednjo tekmo prvega kola v ženski C-2 ligi na Opčinah med Slogo Koimpex in Kennedyjem, dvema od favoritov za napredovanje, ocenil trener videmske šesterke, komentar Sloginega trenerja Ivana Peterlina pa se ni bistveno razlikoval: »Zamudili smo enkratno priložnost za zmago, ker smo v ključnih trenutkih tekme naredili nekaj banalnih napak. Vedeli smo, da je Kennedy med favoriti in po tej tekmi lahko, kljub porazu, rečemo, da smo med favoriti tudi mi. Za izgubljeni točki mi je seveda žal, toda zato, ker bi predvsem dobro zalegli s psihološkega vidika.«
Podoben ton je uporabil tudi predsednik vzhodnokraškega društva Ivo Sosič: »Tudi če je bilo na obeh straneh precej napak, je bila igra za to ligo na visokem nivoju, še posebej, če upoštevamo, da se je sezona šele pričela. To pa je tudi dokaz, da ekipi sodita v vrh lestvice.«
Tolikšna samozavest pri enih in drugih glede možnosti ekip v boju za sam vrh lige, po tem, kar smo lahko videli v soboto, nemara ni neupravičena. Tako Kennedy kot Sloga Koimpex po telesnih, a tudi teh-ničnotaktičnih karakteristikah igralk v ligi nedvomno nimata mnogo enakovrednih tekmecev. Najboljši dokaz o tem je bila sijajna igra v tretjem nizu, v katerem so bili prisotni vsi elementi, ki dobro ekipo razlikujejo od povprečne, se pravi poleg močnega servisa in požrtvovalne obrambe, tudi kombiniran napad in blok. V tem nizu sta obe ekipi pokazali igro, kakršno poredkoma vidimo tudi v višji ligi.
Prva dva niza nasprotno nista bila merodajna, saj je na primer v prvem nizu naredil Kennedy kar osem točk neposredno s servisom, v drugem nizu pa je s tem elementom šest točk dosegla Sloga Koimpex. Našim odbojkaricam je to omogočilo, da so visoko povedle, a v končnici je bil Ken-nedy spet prisebnejši, povedel je s 15:14, izvedel napad, vendar se je udarec za malo končal v out in nato so niz dobile gostiteljice. Od možnega 0:2 za Kennedy do vodstva slogašic z 2:1 ni minilo mnogo časa, toda v četrtem nizu so gostiteljice kljub bolj urejenemu sprejemu servisa zaradi neodločnosti v izvajanju akcij precej popustile, čeprav je končni izidi niza (15:7) zanje malo prehuda kazen.
Kljub temu da tie break zdaj ni več nobena novost, pa je za vse igralke očitno še naprej trd oreh. Nivo igre je namreč bistveno padel, igralke so servirale na lahko, kar bi moralo pravzaprav favorizirati slogašice, ki letos razpolagajo z močnim napadom, toda ni bilo tako. Slogašice so podarile Kennedyju kar štiri točke zaradi zgrešenih servisov in to je bilo v izenačeni
končnici v bistvu odločilno za uspeh Vi-demčank.
Kljub porazu je Sloga Koimpex zapustila močan vtis in težko je oporekati optimizmu, ki preveva v vzhodnokraškem taboru, tudi zato, ker bodo letos napredovale kar tri ekipe. Toda njihova pot nemara ne bo z rožicami postlana, kajti proti favoritom vsi igrajo s podvojeno močjo. Da ne bi prišlo do neljubih spodrsljajev bo treba očitno še mnogo delati, zlasti na sprejemu servisa, ekipa pa mora v ključnih trenutkih tekem pokazati večjo psihično, a tudi taktično stabilnost v smislu, da se je treba bolje dogovoriti o tem, kako odigrati odločilne žoge, saj ima letos ekipa glede napada mnogo uporabnih variant.
(ak)
________Ženska C-2 liga___________
IZIDI 1. KOLA
SLOGA KOIMPEX - Kennedy 2:3; SOKOL INDULES - Juniors 3:2; AGO-REST - Pieris 3:0; Cus Videm - Prata 3:0; Fontanafredda - Pav Natisoma 3:0; Mar-tignacco - Celinia 3:0; Fincantieri - Torriana 3:1.
LESTVICA
AGOREST GORICA, Cus Videm, Vir-tus Fontanafredda, Libertas Martignac-co, Fincantieri Tržič, SOKOL INDULES in Kennedy 2, SLOGA KOIMPEX, Juniors Casarsa, Torriana Gradišče, Celinia Maniago, Pav Natisoma, Prata in Pieris 0.
PRIHODNJE KOLO (4. 11.)
Pav Natisoma - SOKOL INDULES; Celinia - AGOREST; Prata - SLOGA KOIMPEX; Pieris - Fincantieri; Juniors -Martignacco; Kennedy - Fontanafredda; Torriana - Cus Videm.
__________Ženska D liga____________
IZIDI l. KOLA
San Luigi - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 0:3; Promovolley - BREG AGRAR 3:0; Al Fungo - San Giorgio 3:0; Asfjr - Spilimberghese 3:1; Gammalegn0 - Danone 3:2; Lavoratore Fiera - Tarčen-to 2:3; Virtus Trst - Dlf Trst 2:3.
LESTVICA
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP' Promovollej Pordenon, Al Fungo HU" min, Asfjr Čedad; Tarcento Čenta; Ga®' malegno Cecchini Pasiano in Dlf Trst 2, Virtus Trst; Danone Rivignano; Lavoratore Fiera Martignacco, Aguila Spilili berghese; San Giorgio Porcia, San Luig1 Gorica in BREG AGRAR 0.
PRIHODNJE KOLO (4. 11.)
BREG AGRAR - Virtus Trst; KONTOVEL ELECTRONIC SHOP - Proffl0' volley; Tarcento - San Luigi; Danone ' Lav. Fiera; Spilimberghese - Gammale9' no; San Giorgio - ASFJR; DLF Trst - A* Fungo.
V soboto se začne prvenstvo tudi za našega edinega odbojkarskega državnega ligaša
Bor Elpro ima za cilj napredovanje v B-2 ligo
Napredovanje v B-2 ligo! Cilj Borovih odbojkaric, ki bodo v soboto začele pot v državni C-l ligi, ni lahko dosegljiv, toda je pravzaprav edini možen in najbolj logičen glede na lansko sezono, v kateri so plave pristale na solidnem končnem sedmem mestu (s štirimi točkami zaostanka za četrouvr-ščenim), kljub zelo težavnem začetku s štirimi uvodnimi zaporednimi porazi. Da ga uresničijo morajo letos doseči končno uvrstitev na eno prvih štirih mest (prvo mesto celo vodi v B-l ligo), če bi bile pete, bi jih čakale še dodatne kvalifikacije, slabša uvrstitev pa pomeni za vse udeležence prvenstva v bistvu neke vrste izpada, čeprav se v C-2 ligo letos dejansko vračata le zadnji dve uvrščeni šesterki.
O Borovi šesterki lahko rečemo, da štarta v prvenstvu z nespremenjeno postavo. Organik je letos nekoliko skrčen, vendar pa ne oslabljen, D'Am-brogiovo je letos nadomestila povratnica v matično društvo Stoperjeva, ki ji je najmanj enakovredna, igralke se med sabo letos bolje poznajo, mlade so zdaj bolj izkušene, ekipa je še povečala obseg treninga. Skratka, predpogoji za še boljšo uvrstitev so dani, seveda pa bo šele prvenstvo pokazalo, ali je cilj uresničljiv.
Ni težko predvidevati, da enako kot v Borovem razmišljajo domala v vseh ostalih taborih tretjeligašev. Med ostalimi ekipami smo izvedli »mini anketo«, iz katere izhajata previdnost in negotovost. Po izredno izenačeni lanski sezoni se nihče noče prenagliti, toda verjetno je, da vsi upajo na uvrstitev v drugo B ligo, čeprav tega odkrito ne priznavajo. Po informacijah, s katerimi razpolagamo, le Albatros iz Trevisa (lani 2.) in Vivil iz Ville Vi-centine (lani 5.) razmišljata celo o osvojitvi prvega mesta, čeprav se v primerjavi z lansko sezono nista okrepila z novimi igralkami. Okrepljen je tudi Cervignano (lani 4.), ki pa je v dosedanjih pokalnih nastopih nekoliko razočaral. Med boljše ekipe naj bi
sodil tudi povratnik iz B lige Venezia Mestre, ki je precej obnovil ekipo, a naj bi še vedno razpolagal z zadostnim številom kakovostnih igralk. Lani tretjeuvrščeni Dolo je pomladil svoje vrste in odstopil drugim nekaj boljših igralk, za cilj pa si letos baje postavlja samo obstanek v ligi. Novinec Ghemar iz kraja Piove di Sacco je svojo najboljšo igralko odstopil ekipi A-2 lige Pariš Mode iz Verone. Gre za zelo mlado šesterko, ki se je v C-l ligo prebila po petih zaporednih napredovanjih! Veliko si od letošnje sezone obeta tržaška OMA (lani 8.). Nov trener Manzin je zastavil za igralke zelo zahteven program dela, v ekipo se je vrnila nekdanja prvoligašica Magnal-dijva, ki pa že dolgo let ni aktivno igrala. Nekoliko slabše naj bi bile ostale šesterke. Videmski PAV (lani 9.) je svojo, najboljšo igralko Ciriovo odstopil drugoligašu Sangiorgini, ekipo je zapustila tudi center Tarabocchia, tako da ima trenerka Agostinellijeva kopico težav z igralskim kadrom. Zelo oslabljena je tudi Latisana (lani 6.), ki ji je spodletel dogovor o sodelovanju z Rivignanom in se je znašla s štetimi igralkami. Novinca Cordenons in Peroni se nista okrepila in imata za cilj obstanek, toda moramo reči, da so Tr-žičanke v pokalnih nastopih pokazale dokaj šen napredek, Cordenons pa naj bi bil še za odtenek boljši.
Nemara zlasti na gostovanjih ne bo nikomur lahko...	(A. Koren)
TAKO BOR ELPRO
Sandra FORAUS	1969	168	tol
Nadja FUČKA	1973	168	tol
Nataša GRBEC	1973	165	pod
Elisabetta NACINOVI	1962	170	tol
Elena MAVER	1964	180	cen
Ingrid SANCIN	1973	172	cen
Vera STOPPER	1965	170	tol
Tamara VIDALI	1973	174	cen
Karin VITEZ	1972	183	pod
Trener Marko Kalc: »Odločilne bodo šele zadnje tekme povratnega dela«
Marko Kalc, absolvent na visoki šoli za telesno kulturo v Rimu, je nov trener Borove ženske članske ekipe. Posebej smo ga predstavili bralcem že ob njegovem imenovanju, tokrat pa smo se z njim pogovorili. Najprej smo ga vprašali, kako je potekalo pripravljalno obdobje.
»S treningi smo pričeli 17. avgusta. Največ pozornosti smo namenili servisu, sprejemu servisa in obrambi. Dekleta so se potrudila, žal pa razmere za delo niso bile najboljše, kajti še sedaj ne treniramo v telovadnici, v kateri bomo igrali domače tekme (vprašljivo je celo, ali bodo borovke lahko uvodni sobotni nastop odigrale v dvorani šole Suvich. op. ur.). Do začetka prvenstva bomo odigrali 16 kontrolnih tekem, vključno s pokalnimi. Priprave so označevale stalne mikropoškodbe, kar nam ni omogočilo, da bi bile vse igralke vedno prisotne. Kapetanka Nacino-vijeva je bila dva tedna ustavljena, v kolikor toliko popolni sestavi smo trenirali samo v zadnjih treh tednih. No, kljub tem nevšečnostim sem s pripravami zadovoljen. Odnos do dela je dober, igralke dobro vedo, kaj jih v prvenstvu čaka, zato trenirajo z zagrizenostjo. Mlajše nastopajo tudi v prvenstvu under 18, zato so v telovadnici najmanj petkrat na teden, ostale imajo štiri treninge, ob ponedeljkih jih čaka dvojna porcija dela, saj v kabinetu za uteži razvijamo splošno moč, kar nam nato veliko pomaga pri obvladanju tehničnih elementov. Mlajše igralke so precej napredovale, zato mislim, da bi morala biti ekipa bolj homogena kot lani, igra v napadalnih shemah pa bi morala biti bolj raznolika. Skušali
Marko Kalc
bomo igrati hitreje, kar pa bo odvisno od učinka v sprejemu in obrambi. Imamo igralko, ki. sistematsko servira v skoku (Nadja Fučka op. ur.), večjo težo pa bomo dali tudi napadu z druge linije. Gledalci lahko pričakujejo boljšo igro v polju in večji odstotek točk na priigranih žogah v obrambi.«
Kakšni so torej vaši cilji?
»Štartamo na osvojitev eno prvih štiri mest. Mislim, da je ta cilj za nas povsem uresničljiv, pogoj pa je, da med sezono igramo regularno in ne nihajoče.«
Pokalni nastopi pa so pokazali' zmore ekipa veliko, vendar pa . nek ni vedno na višku. Čemu Pr'E suješ to pomanjkljivost?	r.
»Pokal je za nas le priprava na venstvo. Vzroki za nihajočo igT°' številni. Nekaj gre na račun neU gtj-nosti, nekaj pa na račun manjše m viranosti, saj smo včasih celo neko podcenjevali nasprotnike, kar na ed včasih drago stalo, a tudi to sodi nabiranje koristnih izkušenj.«
Kateri so po tvojem mnenju n® varnejši tekmeci v boju za B-2 »Rekel bi, da ni izrazitega faV {ey-Bil se bo oster boj vse do zadnje ^ v me in glavne odločitve bodo pa 0-zadnjih kolih povratnega dela- "er-ložljivih mest je več, zanje se pa jetno potegovalo mnogo ekip, 0ge-bo potrebna še toliko večja no ^ se nost ekipe zunaj in znotraj igrl vi' pravi bodisi s tehnično-taktičnep dika bodisi s psihičnega.«
Kot glavni trener v društvu tudi dober vpogled v stanje ut . se skem mladinskem področju.
Boru obeta v prihodnjih letin .v0st »Glede na omejeno razP° , ;e d°' igralk, je kader zadovoljiv. De na bro zastavljeno in lahko gfeoin. Za bližnjo bodočnost z optimiz reZid' garnituro letnika 1976 (ki se P irIi3' tatih že dokaj uveljavlja op- &o°*° mo do vključno minivolleya v »pokrite« letnike in bomo na po vseh mladinskih kategorijah, ^ jo meni, da nimamo generac j . 0b' kenj, kar je zelo važno za stoj članske ekipe.« (ak)
A
V nedeljskem 7. kolu v 2. amaterski nogometni ligi (skupina E)
Vesna in Primoije zadovoljila, Zaija oškodovana
Vesna - pieris 1	2:i (0:0)
STRELCI: Soavi v 68', Rossi v 70', Papini v 73'
VESNA: Negrini, Niko Sedmak, Ri-aolfo, Podgornik, Rados, Pichierri, Ba-fiUa, Leonardi, Ravalico (v 67' Diego Sedmak), Papini, Švab (v183' Babičh).
Ta teden je prišlo pri Vesni do zamenjave trenerja. Namesto Petagne ekipo vzela v roke domačina Fabio Candotti in Valter Purič, ki sta znala vEti igralcem agresivnost in predvsem v°ljo do zmage. Omeniti je treba, da Se je v kriško enajsterico ponovno vr-ml Papini.
Enajsterici sta predvajali dopadljiv aogomet, čeprav sta ju pri tem ovirala bmtno igrišče in predvsem sodnik. Pi-eris je zelo solidna ekipa, ki je startala Z	ambicijami.
Prvi polčas je minil v rahli prednos-11 Vesne, brez velikih priložnosti za °be ekipi. V drugem delu so kriški igralci stopili na igrišče kot prerojeni, Predvsem z Nikom Sedmakom, ki je Prava gonilna sila ekipe. Tako je prvi adetek padel v 68. minuti, dosegel pa Pa je Soavi z lepim strelom z glavo po P?daji Diega Sedmaka, nakar je Papi-.1 v 73. minuti (potem ko so gostje zenačili) podvojil s prostega strela z trZkalje tridesetih metrov. Pohvaliti je eba vso ekipo, predvsem pa Nika 6dmaka, Pichierrija, Švaba in kriške navijače. (P.)
^UCGESANA - PRIMORJE 0:0
I PRIMORJE: C. Savarin, Lukša, Mi-Štoka, Pipan, Antoni, Livan, Va-u°, De Marco (v 83' M. Savarin), Cre-atin, Mosetti (v 75' Meton). t Pfosečani so tudi po tej zahtevni , krni zapustili igrišče nepremagani.
imeli
»oč in
so vseskozi rahlo terensko pre-
tudi glede na priložnosti so
Vesna, pri kateri je prišlo do zamenjave trenerja, je proti Pierisu predvajala lep nogomet in tudi zasluženo zmagala.
bili precej bolj nevarni od domačinov, ki so v prvih minutah tekme dvakrat netočno poskusili s strelom na vrata. V preostalem delu pa Savarin ni bil nikoli v težavah. Stalen trn v peti domačinov sta bila, še posebno v prvem polčasu, zlasti odlični Crevatin in pa De Marco, ki sta nekajkrat odlično podala soigralcem, tako da je bila mreža Muggesane v nevarnosti. V vrstah rdeče-rumenih sta se dobro odrezala še Milani in Lukša, ki sta v obrambi uspešno nadzorovala visoka napadalca Parmo in Cecchija, medtem ko je bilo videti še nekaj težav v napadu.
Preidimo torej k najnevarnejšim akcijam in omenimo najprej dober začetek domačinov, ki so po podaji z desnega krila bili nevarni z Bastio, ki pa je streljal ob vrata. Gostje so nato začeli igrati bolj organizirano in spravili v težave nasprotnika predvsem s hitrimi akcijami. Okoli polovice polčasa je De Marco po osebni akciji na levem krilu podal v kazenski prostor, kjer je Antoni posegel z rahlo zamudo in žoge za las ni uspel preusmeriti v vrata. V nadaljevanju se je premoč gostov še stopnjevala, tako da bi po tem delu že lahko zasluženo dosegli zadetek.
V	drugem polčasu se je igra umirila, z izjemo nekaterih prostih strelov pa Miljčani niso uspeli streljati na vrata, medtem ko Prosečani niso zaključili kljub vsemu nevarnih protinapadov. Najboljšo priložnost je petnajst minut pred koncem imel Antoni, ki je v gneči v kazenskem prostoru uspel streljati iz dobrega položaja, a je vratar žogo odbil. Do končnega žvižga lahko zabeležimo še nekaj osebnih akcij Metona, ki pa niso obrodile sadu. (Š. M.)
AOUILEIA - ZARJA	1:0 (0:0)
ZARJA: Kočevar, Antonič, Toghetti, Gregorič, Fonda, Vercounig, Vidali, Castellano, Zeugna, Auber, Franza, Racman, Grgič, Sardi, Borelli.
STRELEC: v 50' Coghetto.
Tudi iz gostovanja v Ogleju se Zarja vrača brez točke, ki bi si jo tokrat zaslužila. Bazovci so se skozi vso tekmo učinkovito branili, tako da so se domačini pošteno namučili, predno so prišli do zmage. Vendar za to, kar tokrat ni uspelo nasprotniku, je poskrbel sodnik, ko je v korist Aguileie dosodil neobstoječo 11-metrovko, potem ko je domači napadalec s cirkuško akrobacijo padel v kazenskem prostoru.
Začetek tekme je za Bazovce dobro obetal, saj so z urejeno igro na sredini in v obrambi odbijali vse napade domačinov. Le proti koncu polčasa so imeli Oglejčani več od igre, tako da je moral Kočevar nekajkrat mojstrsko poseči, da je rešil lastno mrežo.
V	drugem delu je vse zgledalo, da bodo Bazovci vzdržali, ko jih je sodnik z neverjetno odločitvijo oškodoval. Po prejetem golu se je Zarja podala v napad in nekajkrat resneje ogrozila domača vrata, toda do izenačenja tokrat ni prišlo. (Big)
V 5. kolu 3. amaterske nogometne lige (skupini 1 in L)
Nedeljski derbi med Krasom in Gajo prekinil tradicijo
SI((0-1)INA imladost"medea
STRELEC: Devetak v 53' p , . ADOST: Baldan, Kobal, Černič, (v 7rv'Ck*a' Devetak, Marušič, Ferfolja vGergolet), M. Argentin, R. De-ta: D. Argentin, Lakovič (v 46' ??dolič).
cWladost ie Pr°ti solidni ekipi iz Meje L Zasluženo osvojila točko, vendar r0v eba povedati, da so Barbanovi vatla dnci stopili na igrišče z namenom, obtjj^žsj0 prvo zmago pred svojim
v obrvem polčasu so zagrizeno igrali dokaja?*^i ’n na sredini ter pokazali do 2J dober nogomet. To pa je trajalo pop,, detka gostov. Odtlej so precej Posefj \ in Baldan je moral odločno Zadetek 9 -*e 9ost°m preprečil drugi
lofp^jpdSein polčasu so domačini od-Zaslui Pritisnili na -vrata Medeje in takoipeii° i.zenačili s kapetanom Deve-Praviii 1 le nekaj minut kasneje za-°be p Zr.edno priložnost. Do konca sta Priti v fi^rici sicer poskušali spet več snro ^ndstvo, vendar se rezultat ni
3:o (2:0) D’ISONZO " SOVODNJE
Gulip^^^AIJE: Gergolet, Hmeljak, cozicia tAeLni.9°i' Marson, Ulian, Ac-ciato Samu M- Fajt, Vecchiet, Bic-
*apomb°lCevdek>
9a kola ,, embnejša tekma nedeljske-«ge je J,gonlki skupini 3. amaterske vpuvršf.Prlf v Spetru ob Soči, med pr-dittii Sov^a11 •s°dz°m in drugouvršče-djihov usno>!''aink ^rnagali so domači,
'l&ss k«= toStess?*
vih varovfln^redn* Poraz Spangherje-°d vodiin;L av Pa že oddaljuje ekipo '' nedeljo komfSt m upati ie' da bo že ^ s°vodniaknt.C negativnih rezultatov.
]ah bo gostoval goriški Au-
Motociklistično SP
Japonskem Prva tekma
dovi sezoniHET (Niz°zemska) — V bčnega prVPnXf °Vvega motociklisti0 500 in 2Sn tVa bodo v razredih
na Japonskem ° 25;,marca v Suzuki -eeb'* -
(Rek\bdrg); 17. 6°' VMVm„^Str?3e
me:
1.
Vn
Jugoslavije
rtn)i 8- 7. VN XX Nizozemske (As-dbamps). 22 7 VM9ce (sPa-Francor-‘®llet)i 5. 8VNv^iFJanDdie (Le Cas-jddgton parVY Yallke Britanije (Do-^dderstorpi.	YN Švedske
ke (Brno). ? ork8' VB Češkoslovaš-9ar°ring) ' 9' VN Madžarske (Hu
dax, ki sodi med najresnejše kandidate za napredovanje.
Kronika nedeljskega srečanja je dokaj skopa, vsaj kar zadeva Sovodenjce. Gostje so bili enakovredni domačim le do prvega zadetka, ki so ga dosegli iz avtogola, ko se je Gulin po nesreči dotaknil žoge, ki je spremenila smer in ukanila Gergoleta. Odtlej namesto da bi prišlo do reakcije gostov smo prisostvovali boljši igri Isonza, ki je ob izteku polčasa dosegel drugi zadetek.
Tudi v drugem polčasu se igra ni bistveno spremenila in Sovodenjci so bili v podrejeni vlogi, kar so domači izkoristili in dosegli tretji zadetek, ki je dokončno zapečatil izid tekme.
SKUPINA L
KRAS - GAJA	1:1 (0:1)
STRELCA: Starc v 21' in Granata v 80'.
KRAS: Caputo, Tul, Spazapan, Albertini, Marcosini, Rudi Purič, Somma (v 67' Granata), Žagar, Forte, Fabris in Skerk.
GAJA: Zemanek, Stranščak, Succi, Pangoni, Neppi, Ballarin, Vengust, Starc, Giraldi, Pecchiar, Ghiotto (v 67' Aleksander Kalc).
V nedeljo se je prekinila dolgoletna tradicija derbijev med Gajo in Krasom, saj je v dosedanjih osmih spopadih slavila zmago ena ali druga enajsterica. Vsaka se lahko ponaša s štirimi uspehi. Tudi tokrat je ostalo razmerje sil še naprej izenačeno, saj sta se Kras in padriško-gropajska Gaja v nedeljo sporazumela za delitev točk, kar je nedvomno najpravičnejše plačilo za prikazano igro. Že podatek, da sta oba zadetka padla iz kazenskih strelov, jasno priča o izrednih težavah, na katere so igralci naleteli pri obvladovanju žoge na razmočenem repen-skem pravokotniku. Povrhu pa je večji del srečanja motil nevšečen dež.
Prvi polčas je pripadel gostom, ki so si ustvarili nekaj ugodnih priložnosti za zadetek, a so njihovi igralci v napadu nekajkrat prišli za las prepozno do uporabnih žog, ki so jih soigralci podali neposredno pred Krasova vrata. Krašovci pa nikakor niso našli prave poti do nasprotnikovih vrat, ki jih je Zemanek odlično čuval. V večini primerov so naleteli na odlično obrambno vrsto z neprekosljivim Neppijem na čelu, tako da v prvem delu gostom nikakor niso mogli priti do živega. Gaja je povedla v sredini polčasa, ko je sodnik upravičeno dosodil najstrožjo kazen, katero je veteran Starc hladnokrvno realiziral.
Drugi polčas je bil veliko zanimivejši, s stalnimi preobrati na obeh straneh, ki so omogočili, da je bila igra privlačna in napeta. Polne roke dela je imel tokrat tudi odlični sodnik, a ne zaradi dosojanja prekrškov, temveč zato, ker sta obe ekipi predvajali off-side zanke, vedno pa je bil na pravem mestu in mu ni ušlo prav nič. Krašovci so svojo os nekoliko pomaknili v napad, v upanju, da čimprej pridejo do izenačenja, istočasno pa so se izpostavili protinapadom Gaje, ki bi lahko v 23. m 30. minuti s Starcem postavila rezultat na varno, a obakrat se njen strelec res ni proslavil. Najboljši Kra-
Kras in Gaja sta se tokrat sporazumela za delitev točk, medtem ko sta se v prejšnjih 8 srečanjih vsak po štirikrat vpisala med zmagovalce.
sov strelec Forte pa je v nedeljo naletel res na izredno črn dan, saj je imel vsaj tri stoodstotne priložnosti, zadnjo celo v poslednji minuti, a je vsakokrat preveč okleval pri zaključevanju, tako da so gajevci zelo poceni do 34. minute ohranili prednost. Takrat pa je vse presenetil Granata, ki je nekaj minut prej stopil na igrišče, ter z mojstrsko izvedenim prostim srelom poslal žogo čez živi zid za hrbet presenečenega Zemaneka, ki pa je nedvomno najzaslužnejši, da je Gaja neporažena zapustila igrišče, saj je najprej v zadnji minuti zaustavil z nogami nevaren strel povsem prostega Forteja, tik pred sodnikovim žvižgom pa še strel Albertini-ja. Po tekmi sta predstavnika obeh ekip povedala:
OTTAVIO VATTA (trener Krasa); »Priča smo bili kakovostnemu srečanju, ki je bilo vredno višje kategorije. Na žalost smo tudi tokrat odlično igrali le en polčas in ko bomo uspeli zdržati oba, bomo za vsakogar trd oreh. Vsekakor se povsem strinjam z delitvijo točk, čeprav smo prav v zadnji minuti zapravili celotni izkupiček. Izredno me je presenetila Gaja, ki si povsem zasluži vrh lestvice, saj je bila to najboljša ekipa, ki smo jo doslej srečali.«
ENZO PECCHIAR (igralec Gaje): »V prvem polčasu smo bili v znatni terenski premoči, a na žalost nam ni več kot enkrat uspelo zatresti nasprotnikove mreže. Pri stanju 1:0 pa nam je v dveh primerih spodletelo, da bi pokopali vse upe krasovcev. Kljub odsotnosti petih standardnih igralcev pa smo lahko s točko več kot zadovoljni.«
(Z. S.)
AURISINA - PRIMOREC	2:0
PRIMOREC: Leone, Coppola, Castro, Santi, Privileggi, Bacchia, Edvin Kralj, Ferluga, Mule, Pitacco, Keleme-nich.
STRELCA: v 8' Coronica, v 86' Cian-ci.
Primorcu ne gre in ne gre. Tretji poraz v petih kolih je potisnil Primorca na dno lestvice in v trebenski ekipi
odprl veliko krizo. Kljub temu pa Primorec ni zapustil slabega vtisa na na-brežinskem igrišču in v trenutkih, ko je njegov forsing dosegel višek, je spravil domačo obrambo v veliko zadrego. Tako so Trebenci še enkrat potrdili, da imajo težave v napadu, kjer je samo Pitacco s svojimi streli delal preglavice vratarju Aurisine. Domačini pa so dobro branili gol prednosti, ki ga je že v osmi minuti dosegel Coronica. Odtlej pa vse do kraja so Trebenci silovito pritiskali, da bi izenačili, vendar sta prečka v prvem polčasu in drog v drugem preprečila zadetek najprej Pitaccu in zatem še Muleju. Tako so gostje v 86. minuti plačali svoje napake v napadu, ko je napadalec Cianci izkoristil slabo podajo Leo-neja in dokončno strl vsako upanje Trebencev. (Andrej)
OPICINA - BREG	1:0 (1:0)
BREG: Suraci, Pečar, Pavletič, Tul (Corbatti), Diminich, Giuressi, Redivo, Udovicich, Tamaro,. Lacalamita, Švara (Bianchi), Petronio, Zupin, Sancin.
Na težkem gostovanju pri prvouvr-ščeni Opicini so Brežani nerodno izgubili. Tekma ni bila lepa, saj je blatno igrišče onemogočilo pravilen potek srečanja. Igralci so imeli težave z vodenjem žoge, ki se je večkrat enostavno ustavila. Brežani so, predvsem v prvem polčasu, dobro igrali na sredini, kjer se je Udovicich polastil številnih žog, a žal Bregovi napadalci niso znali izkoristiti lepih podaj. Odločilni zadetek je padel pet minut pred koncem polčasa, ko je nasprotnik izkoristil napako Bregove obrambe, ki je slabo izvedla off-side, in obenem tudi zapečatil končni izid.
V drugem polčasu je bila igra bolj zmedena, Brežani so skušali na vse načine izenačiti, a izpeljali so le dve nevarni akciji z Lacalamito in Tamarom, medtem ko je Opicina s hitrimi protinapadi večkrat spravila v težave Bregove branilce. Prav ob koncu tekme pa je ne preveč odločni sodnik izključil Pečarja zaradi namernega prekrška nad nasprotnikom. (E. B.)
1. AMATERSKA LIGA
	Skupina		E		
	IZIDI 7. KOLA				
VESNA - Pieris					2:1
Paviese - Castionese					1:2
Staranzano	- CGS				3:1
Porpetto - Ruda					1:1
Muggesana	- PRIMORJE				0:0
Aguileia - ZARJA					1:0
S. Maria - Gonars					0:1
Terzo - S. Vito					0:1
	LESTVICA				
Aguileia	7	6	0	¥	13:5 12
Staranzano	7	4	2	1	13:4 10
Muggesana	7	4	2	1	9:4 10
S. Vito	7	4	1	2	15:9 9
Castionese	7	3	3	1	11:6 9
PRIMORJE	7	2	5	0	7:3 9
Ruda	7	2	5	0	7:5 9
VESNA	7	3	3	1	8:7 9
Pieris	7	2	3	2	9i8 7
CGS	7	2	3	2	7:8 7
S. Maria	7	1	2	4	8:13 4
Porpetto	7	1	2	4	5:10 4
ZARJA	7	2	0	5	7:14 4
Terzo	7	1	1	5	8:15 3
Gonars	7	1	1	5	3:10 3
Paviese	7	1	1	5	5:14 3
PRIHODNJE KOLO
Gonars - S. Vito, ZARJA - S. Maria, PRIMORJE - Aguileia, Ruda - Mugge-sana, CGS - Porpetto, Castionese - Sta-ranzano, Pieris - Paviese, VESNA -Terzo.
3. AMATERSKA LIGA
Skupina I
IZIDI 5. KOLA
Begliano - Vermegliano					3:1
San Pier - SOVODNi		IE			3:0
Audax - Fossalon					3:0
Sagrado - Poggio					2:2
S. Lorenze ■	■ Azzurra				3:2
MLADOST	- Medea				1:1
Brazzanese	- Turriaco				0:6
	LESTVICA				
San Pier	5	4	1	0	8: 1 9
S. Lorenzo	5	4	0	.1	11: 6 8
Audax	5	3	1	1	6: 2 7
Turriaco	5	2	2	1	9: 3 6
SOVODNJE	i	5	3	0	2	8: 4 6
Medea	5	2	2	1	7: 3 6
Poggio	5	2	2	1	8: 5 6-
Sagrado	5	1	4	0	7:6 6
Begliano	5	2	2	1	6: 6 6
Vermegliano	5		1	1	3	10: 7 3
MLADOST	5	1	1	3	9:6 3
Azzurra	5	0	2	3	6:10 2
Fossalon	5	0	2	3	2: 8 2
Brazzanese	5	0	0	5	0:30 0
PRIHODNJE KOLO					
Medea - Turriaco,		Azzurra			- MLA-
DOST, Poggio - S. Lorenzo, Fossalon -					
Sagrado, SOVODNJE			• Audax, Ver-		
megliano -	San Pier, Begliano				- Brazza-
nese					
	Skupina L				
	IZIDI 5. KOLA				
Fincantieri	- Hermada				1:1
KRAS - GAJA					1:1
Opicina - BREG					1:0
S. Andrea -	Romana				6:0
Aurisina - PRIMOREC					2:0
Stock - J. Aurisina					1:2
	LESTVICA				
Opicina	5	4	0	1	5:2 8
GAJA	5	3	1	1	10:7 7
Aurisina	5	2	3	0	5:2 7
J. Aurisina	5	2	2	1	7:6 6
S. Andrea	5	1	3	1	10:5 5
BREG	5	2	1	2	5:4 5
KRAS	5	1	3	1	6:6 5
Stock	5	1	2	2	7:7 4
Hermada	5	1	2	2	6:8 4
PRIMOREC	5	2	0	3	3:5 4
Romana	5	1	2	2	4:10 4
Fincantieri	5	0	1	4	2:8 1
PRIHODNJE KOLO
PRIMOREC - J. Aurisina, Romana -Aurisina, BREG - S. Andrea, GAJA -Opicina, Hermada - KRAS, Fincantieri - Stock.
obvestila_____________
SK DEVIN
obvešča, da poteka v šolski telovadnici v Devinu predsmušarska telovadba za osnovošolske otroke vsak ponedeljek in petek od 19. do 20. ure ter telovadba za odrasle vsak ponedeljek in petek od 20. do 21. ure.
Od 8. novembra dalje bo potekal smučarski tečaj za osnovnošolske otroke vsako sredo od 18. do 20. ure na plastični progi v Nabrežini.
Vpisovanje pri odbornikih kluba ali na tel. št. 200236 ali 200912.
ŠZJADRAN
sporoča, da je Jadranov urad v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricrea-torio 1 (tel. 213403), odprt za občinstvo vsako jutro (razen ob sobotah in nedeljah) od 10.30 do 12.30.
SMUČARSKA SEKCIJA
ŠZ OLVMPIA
vabi otroke in vse, ki jih zanima smučarska dejavnost, na predsmučarsko telovadbo, ki se bo pričela v novembru. Sledilo bo učenje in treniranje na snegu. Prijave in podrobnejše informacije v športni trgovini Kosič K2 v Gorici, Raštel 21 (tel. 531884). ŠZ Oiympia bo letos priredila tudi otroško telovadbo.
Tečaj za minisodnike
Pokrajinski odbor minibasketa bo ob sodelovanju sodniške organizacije G. Andri priredil tečaj za sodnike v minibasketu.
Tečaja se lahko udeležijo fantje in dekleta od 11. do 16. leta starosti in se lahko prijavijo vsak ponedeljek, sredo in petek ob 19.00 do 20.00 na sedežu FIP v Trstu, Ul. Venezian 5.
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 12.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000 - din, upokojenci mesečno
25.000.	- din, trimesečno 65.000.- din, polletno
120.000.	- din, letno 240.000,- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, 11x 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.

dnevnik
31. oktobra 1989
Tudi v Nemški demokratični republiki počasi prevladuje duh reform
V Vzhodnem Berlinu oblasti organizirale množični pogovor o spremembah v državi
Podoben »dialog« kot v Vzhodnem Berlinu je bil tudi v Plaunu in še po nekaterih drugih vzhodnonemških mestih	(Telefoto AP)
VZHODNI BERLIN — Novi vzhodnonemški partijski in državni voditelj Egon Krenz se bo danes podal na obisk v Sovjetsko zvezo, medtem pa v NDR prihaja do vedno novih znakov, da tudi v tej državi počasi prevladuje duh reform, ki je značilen za nekatere druge vzhodnoevropske države.
Tako se je v nedeljo pred vzhodnoberlinskim županstvom zbralo približno dvajset tisoč prebivalcev vzhodnonemške prestolnice in se pogovarjalo z nekaterimi visokimi predstavniki komunistične partije. Najbolj zanimivo pri vsem tem je to, da so množični pogovor organizirale uradne oblasti v Vzhodnem Berlinu. Član politbiroja vzhodnonemške partije Gunther Scha-bovvski je o manifestaciji povedal, da je bil pogovor izredno odkrit, ob Scha-bowskem pa so na pogovoru sodelovali še župan Krack in šef berlinske policije Rausch. Prav Rausch je bil tarča
številnih protestov, ki pa so se polegli, ko se je šef policije opravičil za poseg policije ob demonstracijah 7. in 8. oktobra. S tem v zvezi je Rausch še dejal, da poteka preiskava proti policistom, ki naj bi bili odgovorni za nasilje nad priprtimi demonstranti. O nedeljski manifestaciji je treba še povedati, da so vsi udeleženci z minuto molka počastili spomin na vse žrtve, ki so padle ob poskusu bega preko zidu, ki deli obe Nemčiji.
Kljub znakom otoplitve v NDR pa se še naprej nadaljuje beg vzhodnonemških državljanov preko Madžarske in Avstrije v Zvezno republiko Nemčijo. V zadnjih 24 urah je tako po podatkih avstrijskih varnostnih organov na Bavarsko odšlo približno 500 državljanov NDR, skupno število vzhodnonemških beguncev, ki so od 11. septembra letos po tej poti prišli v Zahodno Nemčijo, pa se je tako povzpelo na 47.638.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch


Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Pri Palermu bivši župan z revolverjem ubil vlomilca
PALERMO — Bivši župan Sant® Flavie, obalne občine vzhodno od Palerma, je v noči na ponedeljek s pištolo ubil vlomilca, ki je skupaj s svojim pajdašem vlomil v stanovanj® bivšega župana v naselju S. Elia d1 Porticello. Mrtveca doslej še nis° identificirali, drugi vlomilec pa )® uspel pobegniti.
Vlomilca sta v stanovanje vdrla skozi okno, pri tem pa sta prebudil3 ženo bivšega župana Gaetana Affalj' gata. Zlikovca, ki sta bila zamaški' rana, je presenetila v kuhinji. Tod3 tatova sta žensko obvladala in i° privezala na enega od stolov. L® malo zatem je v kuhinjo prišel tudi mož, katerega pa vlomilca nista uS' pela obvladati. Gaetano Aifatig3*3 je bil namreč oborožen in je m®3 spopadom ustrelil enega od tatov’ drugemu pa je medtem uspelo p°' begniti.
Filipinski prebežniki m Južnem Tirolskem
BOČEN — V zadnjih dveh mesecih je obmejna policija v Poadižju ustavila več kot sto tujcev, ki so nameravali pribežati v Italijo. V glavnem gre za Filipince, policija pa je ustavila tudi nekaj skupin bolgarskih, češkoslovaških in egipčanskih prebežnikov. Večino je zavrnila, saj ni nihče izrecno prosil za politično zavetišče.
Zadnjo akcijo proti prebežnikom je obmejna policija izpeljala v nedeljo. Pri Innichnu je ustavila 13 Filipincev, ki so pripešačili iz Avstrije. Med izpraševanjem so ubežniki priznali, da že tri dni niso ničesar zaužili in da so si nameravali v Italiji poiskati legalno delo. Pojasnili so tudi, da so iz Manile odpotovali z letalom pred tednom dni, izkrcali so se najprej v Budimpešti, od tod pa so prav tako z letalom pripotovali v Berlin, od koder so s taksijem prišli v Avstrijo. Italijanska obmejna policija ne izključuje možnosti, da so Filipinci prišli v Evropo s pomočjo kake ilegalne organizacije. Nekateri so morali za beg iz revščine prodati vse imetje, saj jih je mučno potovanje v Evropo stalo 5 tisoč dolarjev. Zaradi naraščajočega števila prebežnikov iz raznih krajev sveta, je italijanska obmejna policija v velikih škripcih in ji ne preostane drugega, kot da jih množično in po hitrem postopku napoti nazaj v domovino.
Olivetti dobavila SZ vojaško tehnologijo
MOSKVA - Tovarna računalnikov Olivetti je zašla v kalne vode, iz katerih se ne bo tako zlahka rešila. Po mnenju Davida VVigga je namreč kršila pravila, ki jih določa komisija za tehnološko izmenjavo med Vzhodom in Zahodom. Olivetti je v Sovjetsko zvezo menda izvozila sodobno tehnologijo, ki jo je mogoče brez večjih težav izkoristiti v vojaški industriji. David VVigg sodi med naj večje poznavalce obrambne strategije v svetu. V intervjuju, ki ga je dal italijanski tiskovni agenciji ADN Kronos je Wigg s trdimi besedami ocenil potezo družbe Olivetti, ker ni spoštovala dogovorov, ki so sad dolgoletnega miroljubnega sodelovanja med zahodno Evropo in državami vzhodnega bloka. Strokovnjak je tudi napovedal, da bo to dejanje verjetno imelo hude posledice na mednarodni ravni. Na vprašanje, ali tvega Olivetti strožje sankcije, je VVigg odgovoril, da si resnično želi, da bi do tega prišlo. Pojasnil je, da bi v obratnem primeru lahko številne druge industrije izkoristile priložnost in začele dobavljati Vzhodu tehnologijo za vojaške namene. David VVigg med drugim odločno nasprotuje spremembam dogovorov za tehnološko izmenjavo med vzhodom in Zahodom, o katerih se že več časa govori. Strokovnjak meni, da bi sprostitev tega nevarnega trgovanja slej ko prej povzročila ponovno zaostritev odnosov med Vzhodom in Zahodom.
Pet mrtvih med vajami vojne mornarice v ZDA
Med vojaškimi vajami v Floridi je zaradi nespretnosti pilota izgubilo živti nje pet vojakov. Letalo se je med pristankom zaletelo v kontrolni sto F letalonosilke USS Lexington in se raztreščilo	(Telefoto A
Ob sojenju A z.emu Vllasiju in drugim obtožencem
SZDL podprla stališča iz Cankarjevega doma
LJUBLJANA — Na preteklost ne bo več mogoče loviti volilcev in novih članov. Program Socialistične zveze bo zato moral zajemati predvsem »sedaj in takoj«, so med drugim ugotavljali na včerajšnji seji predsedstva republiške SZDL. Govorili so namreč o preobrazbi svoje organizacije in o njenem novem, sodobnem, ljudskem programu. Ta je za zdaj še v obliki osnutka, oblikovati ga bodo pomagali ljudje v javni razpravi, dokončno podobo pa mu bodo nadeli sredi decembra na svoji volilno-programski seji.
Seveda je bilo precej besed namenjenih prav Socialistični zvezi kot bodoči stranki. Tako kot vse nove politične organizacije, tudi Socialistična zveza želi postati stranka, celo več kot stranka. Članska izkaznica izraža genezo organizacije in temeljno politično naravnanost. Razmislili naj bi, da slovenski nagelj postane simbol Socialistične zveze, pa tudi o tem, da Socialistična zveza samostojno nastopi na spomladanskih volitvah (Viktor Žakelj).
Začetek sojenja Azemu Vllasiju je včeraj dodobra razvnel tudi člane predsedstva republiške Socialistične zveze. Darja Lavtižar-Bebler je že v uvodu jasno in nedvoumno povedala tudi tole: »Ko bi živeli v pravni državi, bi veljalo, da se je nedopustno na kateremkoli političnem forumu oglasiti in zavzemati stališča v zvezi s postopanjem pravosodnih organov v konkretnem kazenskem procesu. Toda ko bi živeli v pravni državi, bi bilo tudi nedopustno uprizarjati politične kazenske procese, za katere je značilno, da v njih nosilci politične moči in oblasti grobo zlorabljajo kazensko pravo in organe kazenskega pravosodja za doseganje svojih politični ciljev ter za represivni obračun s svojimi političnimi nasprotniki. V pravni državi bi tudi bilo nedopustno na političnem zborovanju obljubljati ljudem, da bodo krivci za dogodke na Kosovu kaznovani in aretirani.«
Predlagala je tudi, da predsedstvo sprejme odločen poziv predsedstvu SFRJ. Ta naj v primeru procesa proti
Vllasiju in soobtoženim poseže po svojem pooblastilu, po pomilostitvi v obliki abolicije ter s tem reši tudi ugled Jugoslavije.
V imenu mladinske organizacije je Igor Lavš proces označil za sramoto, ki si je ne bi upali privoščiti nikjer v demokratični Evropi ali svetu. Gre za politično brezumje, za gonjo proti Albancem na Kosovu, kakšne bodo posledice, je pa vsem jasno. Po njegovem je zdaj, ko je proces stekel, abolicijo mogoče doseči, je pa treba politično pritisniti na vse organe ter povedati, kaj to pomeni in kam brezumje vodi. Tisti, ki bo to označil kot pritisk na sodišče, je več kot cinik, je še menil Lavš.
Jože Smole je v nadaljevanju dejal, da je povsem nesprejemljivo, da moramo Slovenci zdaj ponovno braniti Cankarjev dom in peticijo za mir in sožitje na Kosovu, ki jo je 27. februarja letos podpisalo milijon ljudi. Prebral jo je še enkrat, pri tem so člani lahko le z grenkobo ugotavljali, da je njena vsebina še vedno aktualna. Za njo v republiki še vedno stojimo. Ciril Zlobec je zahteval, da je treba pospešiti spremembe zveznega kazenskega zakona in črtati 114. in 139. člen, po katerih je moč zaobjeti katerokoli dejanje za kateregakoli posameznika in ga obsoditi celo na smrt. Člani predsedstva so se odločili, da takoj pošljejo depešo predsedstvu SFRJ (in zvezni konferenci SZDL), da zaustavi sramotni politični proces (abolicijo bi tako ponovno zavrnili). S tem bi uma-jen ugled države vsaj malo popravili, obenem pa bi se javno potrdilo, da je Slovenija ostro proti takim sodnim farsam.
Člani predsedstva so včeraj dali priznanje Janezu Drnovšku, ki si je prizadeval za abolicijo, vendar med drugimi člani predsedstva ni naletel na razumevanje. Prav tako velja pohvaliti pokočno držo Janeza Kocjančiča na nedavnem zveznem cekaju in pa delo Bavconovega sveta, ki je že dlje časa opozarjal na vzroke in posledice dogodkov okoli Azema Vllasi-ja in drugih obtožencev, (dd)
1. NOVEMBER 89
CCT
Certificati di Credito del Tesoro — petletni
S CCT se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca dTtalia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo.
•	Kupon je polletni; prvi kupon, ki znaša 6,85% bruto, zapade 1. 5. 1990.
•	Naslednji kuponi bodo enaki do-
prinosu BOT na 12 mesecev bruto plus premija. Ta znaša 0,50 točke.
•	V primeru da se preseže znesek podpisanih efektov, bo povpraševanje porazdeljeno.
•	CCT imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo.
V podpis
od 2. do 3. novembra
Emisijska cena
Rok
Efektivni letni donos bruto	neto
97,75%	5 le, 14,86% 12,96%