----- 294 ----- Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Marburga 1. sept. * Z letošnjo letino smo dosti zadovoljni; terta je sila polna, le vreme ji ni kaj ugodnor da bi grojzdje moglo dobro zoreti. V naši vinoprodajavnici pod umnim in krepkim vodstvom gosp. ključarja Kocha iz Rajna gre vinska kupčija kaj dobro. Komaj je vnovič napolnjena s 5000 štertini, kmalo je spet prazna, ker pod-družnice v Gradcu, Celovcu, Ljubljani in Terstu ga hočejo toliko, da jim komaj zadostuje. Pikrarja iz hrama gosp. nadvojvoda Joana je šlo poslednji čas velika steklenic celo v Bolonjo itd. Očitno se vidi tu, kaj združena moč premore in kako taki veliki hrami pod vodstvom umnega mojstra pomagajo domačemu, nepoblo-jenemu vinu na noge! Iz Siska. Še zmiraj ni nič kupčije in poslednjih osem dni se ni prav nič spečalo. Ker je cena tudi na Dunaji zopet za 6 kr. odjenjala, se tudi prihodnje ni bolje kupčije nadjati, temveč ker tudi pisma iz unanjih dežel malo malo upanja dajajo. Ker ni nobene kupčije, tudi ni mogoče tako ceno povedati, po kteri bi se bilo ravnati. Vode so dobre,, vreme je lepo. Turšica obeta pridelka, kakor že mnogo let ne. Iz tominskih gora 2. sept. — Te dni so gospod tehant s ces. kantonskim uradnikom ogledovali šolo v naših gorah. Lepa priložnost je bila tu se prepričati, kako so naši duhovni gospodje vneti za šolo, med kterimi pa še posebno pohvalo zasluži častiti gospod Juh, kurat v Ponikvi. Iz lastne dobre volje je zraven obilih opravil^ ki mu jih prizadeva obširna kuracija, vzel na svoje rame tudi šolo. Preskušnja šolske mladine je bila lepa spričba nevtrudljivosti omenjenega gospoda. V mali sobici, ki je bila za silo v šolo predelana, (brez navadnih klopi; pri mizi so se pisati učili) učil je 59 fantov in deklic, kteri so v branji, rajtanji in pisanji se večidel tako dobro skazali, da jih smem očitno pohvaliti. Poslednjič so zapeli tri slovenske pesmice: „Misionskou, J5Tičico" in „Zakaj bi fantič vesel ne bil", tudi prav lepo. Po pre- skušnji so najpridniši dobili bukvic in podobic v darilo; štirim revnim pa pridnim otrokom pa sta dva pričujoča gospoda podelila darilce v dnarjih. Naj mili Bog blagoslovi prizadevanje marljivega gospoda Juha, in naj bi bilo povsod takih duhovnikov obilo bilo! Fr. S. M. Verhovski. Iz Ljubnega. -J-) Zadnji dan avgusta smo dokončali šolsko leto. Zbrali so se šolarji po sv. maši praznično oblečeni v šoli, pričakovaje šolskega ogledovavca prečastitega dehanta radoljškega. Ko je odbila osem, so stopili preča-stiti gospod v šolo, ž njimi gospod fajmošter in še nekaj bolj zgodnjih poslušavcov. Nekoliko pozneje so tudi visoko-častiti gospod radoljški predstojnik, Janez Košir, počastili Ljubenčane v družbi svoje ljubeznjive gospe in še dveh druzih gospodičin, ktere je med tem, ko so visokočastiti gospod Košir pri izpraševanji sedeli, gospod inženir Sovan zabavljal, ter jim cerkev in nov zvonik razkazoval. Po kratki molitvici so začeli gosp. fajmošter, Matija Brolih, s kerščauskim naukom. Odgovarjali so otroci obojega spola tako, da se je moglo vsacemu nazočemu serce smejati. Ne le nekteri, odgovarjali so od kraja do konca vsi ko da bi rezal. Obnašali so se v druzih vedah ravno tako ižverstno. Posebno pa zaslužijo gosp. fajmošter in ž njimi učnik posebno hvalo, da ni bila zraven mnogo druzih reči sadjo-reja zanemarjena. Ne porečem preveč, ako terdim, da so otroci več vedili, komarsikter star kmet, ki še vedno misli, da se gospodom po mestih, ako govore o kmetijstvu in svetujejo to in uno, le sanja. Da pa niso bili šolarji mehanično izeksercirani, je samo to dosti opomniti, da so večidel gospod dehant izpraševali, gotovo zato, da so se prepričali: ali otroci tudi razumejo kar govore, in res, z vsemi so bili kaj zadovoljni. Brez greha bi smeli vsi sosedje Ljubenčanom ne-vošljivi biti zavolj šole, pa tudi skerbeti, da se tu in tam ustanovi šola ali pa poboljša. O poldne smo doveršili izpraševanje. Da tudi tukaj niso brez daril in zlatih bukev, se ve. Po izpraševanju so nas gosp. fajmošter kaj gosposko pogostili. Ker sem že prej opomnil gosp. inženirja Sovan-a, si je gotovo vsak mislil, da je imenovani gospod naredil osnovo za turn, in res je to, pa tudi tako ukusno in ižverstno, da vsacemu dopada. Največja čast in slava pa se spodobi gospod fajmoštru Matiju Brolih-u, ki so razun mnogo druzih opravil in poprav to veliko delo v tako kratkem času dognali — saj Ljubenčanje ne vživajo delj ko dobre štiri leta te sreče, da so dobili za Božjo čast tako unetega pastirja pa tudi, kar cerkveno ekonomijo zadeva, tako razumnega gospodarja. Kril je zvonik ljubljanski mojster gospod Freiberger. Večidel je kril mojstrov sin po imenu Ludvik. Delo mojstra hvali, pa tudi pošteno obnašanje skoz in skoz priporočuje imenovanega mladenča, ker dobi se še kak dober delavec, pa je že ta ali una reč nad njim. Gospod mojster Freiberger in njegov sin pa nista le umna, izurjena rokodelca, tudi sta, kakor pravite Ljubljančani, honet! Iz Ljubljane. Sveti oče papež so vsled konkordatne oblasti po členu XXII prečastitega gosp. Antona Kos-a, krajnskega tehanta in častnega korarja, za stolnega prosta v Ljubljani izvolili. — Pretekli četertek pred-poldne so z veliko cerkveno slovesnostjo, ktero so opravljali preč. korar in mestni dekan gosp. J. Zupan, postavili na frančiškansko cerkev podobo sv. Matere Božje, o kteri so unidan „Novicea že govorile; — bilo je pred mostom in povsod okoli toliko ljudi, da seje vse terlo; brez najmanjega spodtikljeja je bila v malo minutah veličanska podoba na svojem mestu. Sedaj malajo sprednje lice cerkvi po osnovi žl. gosp. Kurz-a Goldenstein-skega; kakošno bo, se bo moglo še le po dokončanem delu povedati. — V p on delj k se je začel sej m, ki bo po novi navadi se končal v sabo to. Ljudi je bilo pervi dan malo, morebiti tudi zato, ker — kakor se nam je reklo — je po kmetih kriva misel, da se bode ----- 295 ----- sejni se le prihodnji pondeljk začel. Kdo jim je kdaj kaj tacega oklica!? Al ni po vseh farah, v „N o vi ca h" ia tudi v nemškem časniku oklicano bilo, da ta sej m se bode začel pondeljk po malem Šmarnu, — ker tako pride sejm, kakor nekdaj, v kri zev teden. Da so le naši domači ljudje si to zmešnjavo sami napravili, nam pričujejo j udje iz daljnih dežel, ki s svojo „zlatnino" in „sreberninoa niso zamudili sejma; — tedaj je mogel že prav oklican biti, le napačno je bil od nekterih — slišan! Komur je mar za sejm, bi bil pač lahko pri vsakemu zvedil, kdor, postavimo, ima ^Novice"; — v „oglasnikuu k 11., 13. in 15. listu letošnjih „Novic", tedaj 3 krat stoji z debelimi čer kam i zapisano: č eter ti sejm v pondeljk po malem Šmarnu!