Posamezna številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini. Stev. 268. V LjiiDllool v torek, dne 23 ooveiiira 1920. Lelo »VIII, • SLOVENEC« velja p« pošti iu vse strani Jugoslavije lo v Ljubljeni: sa oelo leto naprej. K 180-— te pol leta „ .. „ 9i>— sa eatrt lata .. „ -ts-— sa en mesec „ .. n 15'— It taomnstvo oeloletno K 2«K es Sobotna izdaja: s 2a oelo lato ..... K 30-_ is Inozemstvo ■ • > , _ 35-— W Uredništvo Je v Kopitarjevi nliol itev. 6/111. Rokopisi ee ne vračajo; nelranblrans pisma se ne sprejemajo. Oreda. telet štv. 50, upravn. štv. 328. Inseratir olitlfen list za slovenski nsroi Enostolpna petltvrsta '5U mm široka ln 3 utm visoka ali n|« prostor) sa enkrat ... po K 8*— poslana Itd. . . po K »-— Prt voč|em naročila popust. Rajmanjšt oglas !)9/Bm:n K 1), "zhaja vsak dan 'zvzemši po-noileljek tn dan po prasnlku, ob 5. ari zjutiaj. Uprava je v Kopitarjevi al. 6. — Račan poštne hran. ljubljanske št. 650 za naročnino tn št. 34U za oglasa, avstr. ln češke 24.797, ojr. 23.511, bosn.-bero. 7563. Socialni program SIS. (Govor dr, Gosarja]. V nedeljo se je vršil v veliki dvorani bolela »Union« drugi volivni shod S. L. S. Na tem sijajno uspelem zborovanju se jc oglasil k besedi tudi nosilec naše liste v Ljubljani dr. Andrej Gosar ter izvajal: »Gospoda! Prihajam z nekega strankinega sltodai kjer niso bile naše vrste do sedaj močne. Shod sc jc dobro obnesel in traja še dalje. Upam, da bo ta shod dosti koristil naši stranki. Zadnje čase so imeli v tej dvorani svoje volivne shode tudi naši nasprotniki. Razvijali so svoj program in kritikovali našega. Ker je po mojih nazorih politika delo za ljudski blagor, me vsaka kritika močno veseli. Vendar sem pa misli, da nihče, ki se trudi za zboljšanje stanja našega ljudstva, nc sme biti zasmehovan, (Viharno odobravanje.) Moje nuienje je, da moramo delovanje posameznih strank soditi pač po njih izjavah in njih delih. Zato bom odgovarjal samo na one točke, ki imajo vsaj na videz stvarni značaj. V prvi vrsti se jc govorilo o podružab-Ijenju ter ugovarjalo, da se bo socializacija mogla izvršiti lc tedaj, če se nc da nobena odškodnina dosedanjim lastnikom, češ država ne bo imela sredstev, da bi odkupila zemljišča, tovarne in drugo. Socializacija je res pojem, o katerem se veliko govori in se malo ve. Toliko pa je gotovo, da socializacije nc smemo devati v isti koš s podržavljenjem. Mi vsi dobro vemo, da vse panoge gospodarskega življenja, ki jih danes upravlja država, hirajo in propadajo. Zalo bi bilo nežmiselno zahtevali, naj vzame država v svoje roke večino gospodarskih podjetij, Vsled tega pa tudi z vso pravico lahko trdim, da kdor ne loči med socializacijo in podržavljenjem. r.ima pojma o socializaciji in nima pravice govoriti o njej, ker je šele v začetku njenega ume-vanja. Danes odločajo v socialnem življenju individualne koristi. Socializacija, pa hoče, da sc v javnem življenju vpošlevajo poleg zasebnih korisli ludi družabne splošne koristi, da sc v javnem življenju uveljavijo taka načela, od katerih bo imela korist tudi splošnost. Kako se bo to napravilo v posameznih slučajih, je stvar taktike, stvar razmer. Enotnega pravila za to nc bomo dobili. Če berete naš program, dobite v njem stavek: avtonomnim upravnim enotam, v prvi vrsti občinam, dalje tudi zadrugam se mora zagotoviti pravica, podružabiti važna, ohčekoristna podjetja. S tem se hoče dati občinam in zadrugam pravica, da prevzamejo v svoje roke veie- obratc, kojih lastniki izkoriščajo ljudstvo. Gospoda, mislim, da morate temu vsi pritrdili. Na tem mestu se je nadalje kritiko-vala zahteva po cocializaciji zemljišč in kmetskih posestev. Vprašam Vas, ali zborujemo danes na deželi aH v Ljubljani, kjer nas brigajo v prvi vrsti meščanske koristi. Če bi bila kritika resno mišljena, bi se morala obrniti proti temu. , ki potmzorujn met diska, sc zdi v izvajanju nekaterih premalo naraven, enako priklon v pokleku (1. vaja). Izborno sc jc izvajala težka brca. Celotni nastop — zlasti šc 1. in 2. vaja — jc b;l krasen I Prav pa bi bilo, če bi bil odhod podčrtal efekt vaj. Korak (zlasti zadržanje med korakanjem) bi mogel hiti boljši. Pri -i točki (3 skupine) jc bilo krilj" prod in po nastopu slabo, skupine pa so bile r,!C .i in izpeljavi; postale ] pU naj bi stalna točka orlovskih nastopov v l. 1921! Prikazanje orla nad skupino je bilo nespretno k vrženo. Tumburanie Orlic Kre- kove prosvele je prijetno krajšalo odmore, potrebne za izmenjavo kulis, in nas jc veselo iznenadilo, ker nam ju vojska razbila skoro vse tamburaške zbore. Iskanje novih poti na telovadskem po-ijii! 5, točka, jc bila prava senzacij:', skoro-da revolucija! V 10. štev. -Mladosti« (Bratom v preudarek, str. 155) naznanjen nov način telovadnih nastopov se jc prvič pojavil v javnosti in dosegel priznanja, kakor jc bilo pričakovati. Fantje s kosami in dekleta z grabljami, oboji v narodnih nošah — nekoliko preveč prazničnih siccr nastopijo k delu, ki jc opravljajo pojoč (Preljubo veselje, oj ! je si doma?). Po delu sc veselo poigrajo (rajanje s šopki\ ob večernem zvpnenju sc zalopc v molitev, zapelo nabožno pesem, potem pa vriskajo in prepevaj« odidejo k domu. — Učinkoviti •;o biii telovadni in rajalni gibi; študij in vaja bosta mogla razviti ta. novi način do spi".ume, uspešne vporahe. Prvi korala pa so bili šc malcc okorni in negotovi. Brez škode bi bila smela izostati pastirja s svojim bičanjem brez živine, morda celo klc-pač v ozadju. Odločno pa so bili prepovršno izdelani in izpeljani prehodi od dela k zabavi in k molitvi, raskavi vriski parkrat neumestni, vsebina celega nastopa pa z ozirom na čas in kraj premnogolična hi /,ito nenaravna. Krctanjc bi smelo niti :-i-■ ihncjac. kulise bolj podobne travniku ali aiini! Oj zda; gremo! naj bi zanieuila primernejša narodna pesem! Ponavljam študij in vaja bosta mogla ustvariti iz lc pivcu; v pozitivno vrednost. n*a marsikaj naučili. — Medtem ko se je v i šil noš shod v polni dvorani »Doma« na Jezici na najveličastnejši način, so sc s i obojni na svojem »shodiču« med seboj zrn o rja li. — Naš shod v Horjulu je bil v liča; -'on. Medicin pa so »samostojni« zborovali pred 20 ljudmi. — Pri Sv. Jo-š t u so »samostojni« sklicali občinarje :l-ijpaj. Ti so prišli, nekaj časa poslušali fr v se nato odstranili, da zborujejo zunaj v znimcnju Ljudske stranke. Ko so samostojni videli, da jih ostane le kakih pet na zborovališču, so hitro zaključili svoj shod in prišli na našega, kjer so bili prav pridni. Naši shodi so bili siinjni. Najlepši je bil v Ljubljani, v Trbovljah, pri D. M. v Polju, na Jesenicah, na Vrhniki, v Škofji Loki itd. Sijajno so uspeli naši shodi tudi v novomeški okolici, ki je veljala doslej za trdnjavo samosfojnežev. Naša zborovanja so velika mobilizacija ljudstva proti vsem sovražnikom ljudstva. Pri odločilni bitki dne 28. novembra bo sijajno zmagalo krščansko ljudstvo nad ,vsemi nasprotniki! Veličasten shod SLS v Veličasten je bil v nedeljo shod Ljudske stranke v Ljubljani, Velika dvorana Uniona je bila še izdatno bolj polna ko na zadnjem zborovanju. Zborovalci so z navdušenjem sledili izvajanjem govornikov, ki so pojasnjevali program Ljudske stranke. Uvodni govor je imel posl. Smodej. DELO S. L. S. V volivni borbi se nam poroča o raznih programih, ki ste jih že ua tem mestu slišali od naših kandidutov in teh ue maram dalje razvijati, dotaknil se bodem samo programa drugih strank. Vse stranke hvalijo svoj program kakor berač svojo mallio. V tem so si pa vse edine, da hočejo program, ki ugaja ljudstvu. A ti programi se razlikujejo med seboj. »V današnjem političnem boju pogrešamo odkritosrčnosti in poštenosti.] Opozarjam na napade, ki smo jih tekom enega leta slišali, bodisi od ušesa do ušesa, cd časopisa do časopisa, o našem voditelju dr. Korošcu. Naš boj v »Jugoslovanskem klubu-' si je pridobil Siir patije v Belgradu pri Srbih in Hrvat.,i. . . venski v demokratih pa so hoteli po vsaki ceni diskreditirati dr. Korošca in udariti pastirja, da udarijo s tem tudi stranko. V mariborskem L-Taboruc eo izvalili cele kupe jajc ljudje, ki mislili na drugo, kot na izvoznice in niso mislili, da »o še ljudje na svetu, ki so pošteni iu se ne ukvarjajo z izvoznicami. Ni treba omenjati, da je to izmišljotina. Moram tudi povedati, da so naši politični nasprotniki imeli tako nesramnost, da so ga črnili, da je klical 1'Srbe na vrbe-'. Mi ne hujskamo zoper Srbe, ampak samo razkrinkavamo centraino upravo in bičamo demokratsko vlado. Ravuo obratno. Demokrati hujskajo Srbe zoper nas. Na drugi ttrani moram opozoriti, da se je v vseh važnih vprašanjih bojeval >Jugoslovanski klub-;, a njegovo delo ni prišlo v časopise, ker kar človek dela, ne sme uporabljati kot samohvalo. V vseh vprašanjih, ki se tičejo boja zoper korupcijo, je naš klub bil na prvem mestu. 19 oseb močna skupina % demokratska zajednica« pa ni mogla nastopiti zoper lastne interesa. Narod nas pozna, da ne trpimo korupcije tudi no ua vojaškem polju. Naša stranka je tudi proglasita boj za avtonomijo in demokratje, zoper katere se obračamo, so nas proglasili zato za separatiste. Vsak, ki pozna nas program, ve, da smo za državno edinost, ki ni z absolutizmom identična. Proti centralizmu smo. Danes stavijo besedo avtonomijo v svoj program tudi stranke, ki »o nas poprej v svojih i Rajanje rdečih cvetov (6. točka) je bilo graciozno. Umerjene kretnje, izredno primerno nagubani (papirnati) kostumi in lahkotno rajanje je v celoti presegalo dile-tantske povprečnost nastopa, ki je bil v sestavi in izvajanju izboren, četudi za to organizacijo morebiti manj primeren. Spremljava na klavirju je nekoliko motila 3 svojim trdovratnim staccato. Napovedani govor je — najbrž brez škode — izostal. Nadomestila ga jc nekla-macija Orlice, ki pa jc bila premalo živahna v gesti. Zaključna alegorija (Bevkova), ki predstavlja modernega Herkula na razpotju. kako ga želja po resnici reši pogubnih zablod in pripelje v pristan krščanske resnice, je bila dobro izvedena, v maskira-nju pa je močno spominjala na povojni čas pomanjkanja. Dne 18. novembra 1906 jc predsednik S. K. S. Z, dr. Krek slovesno otvoril in izročil novemu telovadnemu odseku S. K. S. Z, prvo telovadnico (v Unionu) z naročilom: Upam, da boste iz Ljubljane zanesli tudi v širše narodne sloje zanimanje. Telovadna panoga izobraževalnega dela mora postati last celega naroda! — Po 14 letih smo vzlic vojnemu in povojnemu razdejanju doživeli v Mariboru, pa tudi topot v Ljudskem domu krasen dokaz, da je vcepil dr. Krek naši S. K. S. Z. z Orlom mogočno, zeleno vejo, ki rodi lepe in obilne sadove v korist narodu in v čast katoliški prosveti. Orli in Orlice: zvesto in požrtvovalno — dalje in kvišku, vsem na čelu odsek Št. Peter — Ljubljana! J, H. listih radi tega napadale. Celo demokrati šalijo z besedo avtonomija. Avtonomija Slovenijo pa mij izgleda kot' avtonomija kake občine. Mi zahtevamo avtonomijo cele Slovenije tudi v kulturnem oziru. Mi čutimo kot Jugoslovani, a še posebej kot Slovenci in imamo kot taki slovenske potrebe. Mi ne vidimo Jugoslovanstva v tem, da zatajimo slovenski jezik. Imamo vsak svoj jezik in naš se je kulturno najvišje dvignil. Ne vidimo avtonomije v teiri, kot dr. Kukovec, ki hočo en del Slovenije dati Varaždinski županiji, drugi del pa ne vem komu. V »Jutru« je bil članek poln samohvale, kaj so vse naredili demokrati za prosveto. Ce pogledamo resnici v obraz, moramo konšlati-rati, da bi najvišje cvetko slovenske kulturo, univerze, ue bilo, če ne bi delovala za njo Jugoslov. klub, ki je zahteval imenovanje slovenskih profesorjev. Mi smo se vedno borili zoper nasilje in za parlamentarno delovanje. Druga zasluga J. D. S. je pa valutna reforma. Spominjamo se, ko je bila demokratska vlada Davidovičeva na krmilu, da je preslišala klico po sklicanju aprlamenta in da so nas napadali v svojih listih, ko smo nastopili zoper valutno reformo v razmerju ena proti štiri. Koliko je trpela Gosarjeva stanovanjska naredba! Edino Gosar je pokazal socialni čut. Hoteli so to porabiti v ta namen, da bi na-hujskali hišne posestnike. Stanovanjska naredba pa ni naperjena zoper hišne posestnike, ampak jim je le v prid. Zahteval je od kapitalistov, naj zgradijo nove hiše. Jaz sem vprašanje spravil na dnevni red v parlamentu, a minister za socialno skrb, dr. Kukovec je odgovoril, da je to državna zadeva iu no gre, da bi poverjenik za kako pokrajino izdajal stanovanjsko naredbe. To bo država uredila. A tega še do danes ui. Še eno zaslugo imajo demokrati. V teh časih so začeli kulturni boj. Naše majhno število v parlamentu je naredilo temu konce. Kulturni boj se dvi^a v šolah, posebno v Vojvodini. Ljudje, ki so to povzročili, ne greše samo s krščanskega stališča, ampak gieše proti državi, ker so krivi, če se pojavlja separatizem. Za občinske volitve smo kot napredna socialna stranka zahtevali in dosegli žensko volivno pravico. Ko se ui nobeden brigal za vojne ujetnike, je bil nas'-klub. tisti, ki je hoclil od zunanjega ministrstva na Vojno ministrstvo in zopet na zunanje. To ni samohvala, ampak konštatirati je treba dejstva. Značilno dejstvo je zopet: V odboru za volivni zakon se je stavijo vprašanje, koliko mandatov dobi Ljubljana. Stavljen je bil predlog za tri. Jaz sem po nalogu kl;'ba zahteval, da se mora sklep spremeuiti in dati Ljubljani štiri. Šlo je za ojačenje avtonomije v Sloveniji. Ko je bila stvar že izvršena, se je oglasil demokratski poslanec Ribnika? iu zagovarjal i poslance s temi besedami: i Jaz sem-pa za štiri-. Demokratski tzvoeničarji so dajali stotisoče za demokratske fonde in dobivali v zameno izvoznice. Mi smo se bojevali zoper korupcijo in če je kazalo, da bo nas boj imel uspeli, so poslali parlament domov. Ko smo hoteli ukiniti izvoznice in narediti načrt za središčno zadrugo, ta ni bil «prejel, vendar .je misel pridobila zase tudi nasprotnike. Demokrati čo obolruirati, ko som hotel spraviti valutno vprašanje še enkrat pred parlament. Klub je izprožil tudi vprašanje glede izenafo-nja davkov. --Slovenski Narod, je pisal, da hujskamo zoper davke; a tukaj gre za pravičnost razdeljevanja. Davki nai se po razmerju premoženja izravnajo. Pride se, vprašanje naših beguncev. Nt nam mogoče zlorabljati to vprašanje v strankarske namene, a kje so bile stranke, ki danes klečeplazijo pred begunci, ko se je zanje zavzel edini pokojni Krek? A takih dobrot ne maramo nositi ua jeziku. Bistven del našega programa tvori razredno vprašanje, blagonosno sodelovanje vseh stanov, lo pa ni mogoče, če se hujska en stan zoper drugega. V našem programu ni razreduega boja, ampak krščansko načelo, da ne sme nobeden stan trpeli krivice. V našo stranko spadajo vsi stanovi razen kapitalistov. Žalosten zgled, kam pripelje razredni boi, je današnja Rusija, ki umira od gladu, ker si je en stan prisvojiti diktaturo nad drugimi. Mi smo za socialno pravičnost. Naša načela niso osamljena, ampak imajo zaveznike po celem svetu. V Belgiji se lepo razcvita katoliška stranka, istotako v Franciji ui celo v Italiji se je formirala stranka, ki sicer še nima popolnoma jasnih načel, a se bo kmalu izbistrila in tedaj trdno upamo, da bodo prišli naši neodrešeni bratje k nam nazaj. Naša misel si osvaja tal pri Hrvatih, ki so v taboru »Hrvatske PuSke stranke«. Program je zdrav, pošten, zmagovit in zato se naša stranka najbolj širi in trdno upam, da bo sprejela pod svoje okrilje tudi brate Srbe. G. Ogrin jc izvajal: če pogledamo na zadnja desetletja, vidimo, da jc naša stranka storila mnogo dobrega za deželno kulturo. Po kranjski deželi so se gradile ceste, vodovodi, električne centrale, sploh občeko-ristne naprave, ki niso na prebivalstvo naložile posebnih bremen. Zasluga stranke jc tudi, da sc je zgradilo široin Slovenije mnogo prosvetnih domov, ki so torišča prosvete. Ko so bile druge stranke na krmilit, so hipoma obogatele, lako da si danes kupujejo tiskarne, domove itd. Mi si moramo urediti dom? če razmere, da bo mogoče živeli vsem MiMiuvein. Pred nedavnim ca-«r>m ie imel tukaj shod dr. Tavčar, ki je izvajal, cla bodi država zgrajena iz kvadrov. Tak kvader bo avtonomija, kakor jo zahteva Slovenska ljudska stranka. Volitve so pred durmi, in vi storite vse, da bo izid volitev oovoljen! Za nami stoji narod, ki se zbira pod zastavami SLS. P' 'jam Vas, da storite svojo dolžnost! Nato je govoril g. dr. Vinko Gregorič. Volilna borba je dosegla vrhunca Ni čuda, da sc politični govoriki večkrat spozabijo in skočijo čez ojnice. V javnosti mo-ram povedati, da sc večkrat na ostuden način napada stranka in se diskreditira ugled politične slovenske borbe. Gospoda! Polagamo temelj državi, ko volimo v konstituanto. Zato moramo izpolniti tri po- t'oje. Prvi je boj korupciji. V naši državi, jer bi lahko tonili v bogastvih, je draginja večja kot na Dunaju, kjer stane naš sladkor 24 naših kron. Pri nas pa 56 K. Drug pogoj je izvršitev demokratskega načela, da vodi ljudstvo kontrolo nad državo potom svojih poslancev. Ministri se ne smejo upirali parlamentu. Zahtevamo avtonomijo in jaz sm prepričan, da le na tej podlagi nam je mogoče ustvariti trclno Jugoslavijo. Močna veriga zahteva močnih členov. Svoje lasine potrebe moramo mi sami doma uredili. Avtonomija mora zalo imeti zako-nodajalno moč. Pri nas so različni interesi in zato na; si svoje potrebe vsaka pokrajina sama uredi. Mi zahtevamo zato deželne zbore. Ne takih karikatur, kot so bili doslej, ko jc vlada deželni zbor poskila domov, kadar se ji je zljubilo. Mi stojimo na stališču, da mora deželni zbor zborovati dvakrat na leto in ga ne sme nobena vlada razpustiti, razen če sklepa protidržavne ukrepe. Tudi se mora doseči, da v slučaju, da se parlament razpusti ali pa so nove volitve, ne sme neben minister in nobena vlada razpisovati novih davke v in izdajati nove naredbe. Vlada )č Ic izvv?ey»i»it organ ljudske volje. Tretji pego; je delo privatno in javno. In novim poslancem dajmo to navodilo na ret. Naj delajo, če ne, naj ostanejo dr ;.'«. Kar jc delalo državno predstavništvo, '<« *f.alo ogromne milijone, zvr-šilo pa ni nič in radi le nedelavnosti so se začeli majali temelji naše države. Če bi resno delali, bi že bili lahko konsolidirani in saintgermainska pogodba ter sanmarg-heritska kot ludi korc-iki plebiscit bi drugače izpadel. Ne obsojam programa nikake stranke, amok apeliram na volilce, da po svoji vesli prcojajo programe. Gre sc za izbiro med -isnlralizmom, absolutizmom in diktaturo na eni in med avter.omijo na drugi strani. Jaz nc dvomim, za kaj se boste odločili in potem bo država konsolidi-raina in mi gremo boljšim časom nasproti! Srečko Žumer. Iv. to je govoril kandidat Srečko Žu-mer, ki je izvajal: Organizacija krščanskosocialnega delavstva mi je poverila nalogo, dj sprejmem kandidaturo Ljudske Stranke- Kot discipliniran somišljenik h. tovariš sem prevzel to nalogo, ki ni ne prijetna, ne lahka. Mislim namreč, da jc dolžnost vsakega krščanskega socialca pokoriti se disciplini lastne organizacije, lastne stranke. Disciplina jc prvi pogoj do uspehov in zmag. Skrivnost velikih uspehov, ki jih je žela stranka krščanskega ljudstva, naša Ljudska stranka, pod dr. Krekom, ^ skrivnost je bila v veliki disciplini vseh, ki v-isegali na c čela krščanskega socializma. 'Tako je.) Disciplino so držali vsi somišljeniki, disciplino voditelji, njim na čelu naš rajni Evangelist Krek. (Odobravanje.) Naš čas jc čas bojev in žrtev. Z disciplino bomo po velikih žrtvah v teh bojih zmagali. Proli zlu kapitalizma, ki tepta najbolj delovno ljudstvo, moramo iti v neizprosen boj. (Tako je.) Tem blodnim in nesrečnim geslom sedanjega materialističnega časa moramo postaviti .nasproti: Geslo krščanske ljubezni in pravice med ljudmi. (Odobravanje.) Mi stojimo v volivnem boju Kapitalizem hoče ohraniti svojo moč, da bi še dalje izkoriščal ljudstvo. Pod težo kapitalizma trpi dclavec, trpi obrtnik, trpi uradnik in kmet. In vendar so to produktivni stanovi. Razbijte te, razbijete celo družbo. Zato bo naš boj v konstituenti šel za tem, da se država postavi na socialno stališče teli stanov in ee otrese jerobstva veleka-pitala. Socialna in gospodarska svoboda ljudstva mora zmagati! Marsikdo mi bo mogoče očital, zakaj pa ravno krščanski socializem, saj komunizem in socialna demokracija zastopata ravno tako socialno stališče. Toda komunizem in socialna dcmokraciia sta zavrgla Boga, s tem iucli smisel za pravičnost in ljubezen. To se kaže ludi v njih delovanju. Komunizem je nesreča za ljudstvo, to uči Rusija. Pri tem, ko se ljudstvo bori, da si od dneva do dneva podaljša trpeče življenje, pri tem ruski ljudski komisarji žiev v največjem razkošju ier si polnijo neprenehoma svojo nenasitne žepe- Sociuldemo-kracija pa, ki jc polna obljub in besed, beži, ko ima priti do besede. Ljudstvo Avstrije, Nemčije in Italije je socialdemokra-kraebo zc obsodilo. Oblinbovala ie nebesa na zemlji. Ko je prišla do vlade, it. pa Ijud-stvo jedlo še greukejši in- diažu kruli ko poprej, lo smo skusili ludi pri nas. Za edini uspeh pa, ki ga doseže socialdemokra-cija, ko ic na vladi, je ne zav:damo: Njeni voditelji ob stradanju liudstva postajajo milijonarji. (Tako je ) V tem krščanski socialist, zvest načelom dr. Kreka, ki je umrl kot revež, socialdemokraciji ne bo sledil. Kdor hoče, da se razmere izboljšajo, mota delati, se žrtvovati, biti mora discipliniran do skrajnosti. Za krščanskega socialca je le ena pot: Dušni in telesni blagoi bližnjega, (Veliko odobravanje.) Kot zadnji govornik je burno pozdrav* ljen nastopil kandidat S. L. S. dr. Gosar, čigar govor prinašamo na uvodnem mestu. Ker se nihče ni več oglasil k besedi, je predsednik Ogrin zaključil sijajno uspeli shod. Si ainl shodi dr. Korošca. Dne 21. t, m. je imel dr. Korošec velikanski shod v Slov. Bistrici. Velika dvorana okr. hranilnice je bila nabito polna — do 2000 ljudi. Navzoči so bili tudi meščani v velikem številu. Samostojni v dvo rani so bili popolnoma tiho. Pri vratih j« bil samostojni Golob ki je mislil zborovanje motiti, pa jc konpno le pritrjeval govorniku. Shod je trajal nad tri ure. Govoril je predsednik Safošnik, dr. Koro&ec, dr. Hohnjec, poslanec Pet. Novak. Poslanec Pišelr. j« bil tudi navzoč. Izvajanja vseh govornikov so bila sprejeta z velikim navdušenjem Dr Korošec jc dovršil 21. t. m. svoje potovanje po volivnem okrožju. Ljudstva je bilo povsod veliko, tako da je moral n. pr. v Nazarju v dveh oddelkih govoriti. Povsod se je odobravala njegova politika tn $e mu je zahvaljevalo za njegovo delo. Volivci so ga z navdušenjem sprejemali in mu obljubili iti na volišče za zmago njegovega programa. O njegovih govorih se govori zdaj po celem okrožju. Uspehi so vidno velikanski. Shod SLS v Škof]i Loki. V nedeljo dne 21. nov. se je vršil v Škofji Loki impozanten političen shod. Velika društvena dvorana je bila prenapolnjena zalednih pristašev. Ta shod je dokazal, kako globoko je vkorcninjena v ljudeh zavest, da jc edina njihova zastopnica SLS, 2<»rani štirih občin in najbolj zavedni možje iz mesta in okolice so s pozornostjo in navdušenjem sledili govornikom, ki so govorili vsem i.z srca. Shod je otvoril mestni gerent Avg- Sušnik. Navdušeno pozdravljen je govoril g. dr. T. K 1 i n a r o razmerju vere in politike in o načinu volitve. Priljubljenega govornika so stotine pozorno poslušale in mu živahno pritrjevale, O političnem stanju in našem programu jc poročal poslanec B r o d a r. Njegov govor je našel v zboro-valcih globok odmev. Najvažnejši bo bili v njegovem izvajanju dokazi, ki so celo nasprotne udeležence naravnost frapirali. Tako jasno in odločno doslej še ni razvil pri nas noben govornik program naše stranke. Vsi poslušalci brez razlike stanu so govorniku burno pritrjevali. K sklepu se je sprejela soglasno z navdušenjem resolucija zoper okupiranje slovenskih krajev po Italijanih in ob splošnem zadovoljstvu se jc sijajni shod zaključil. Naši somišljeniki so primerjali ta slovesen shod s polomijami raznih demokratov, komunistov in samostojnežev. Tam kričavost in zmedenost, tu jasna načela in vztrajno delo! SLS v Kamniku. Na nedeljskem shodu SLS, ki sc jc vršil v nedeljo popoldan v Kamniškem domu ob zelo obilni udeležbi, so naši liberalci doživeli popoln poraz. Kot prvi govornik jc govoril g. prof. Dolenc, ki je obrazložnl razvoj SLS in nje delo za naše ljudstvo. Obrazložil je tudi programe drugih strank. Po njegovem govoru se priglasi k besedi vodja kamniških liberalcev dr. Karbo, ki je hotel razložiti zboroValcetn, da mi zahtevamo federalistično državo in jc hotel s tem zvoditi zborovalce na napačno pojmovanje naše zahteve po avtonomiji. Toda ugovori iz vrst zborovalcev, ki so odločno pobijali razlago dr. Karba, so ga lako zmedli, da je postal nazadnje še on sam pristaš misli slovenske avtonomije. Pripeljali so liberalci s seboj nekaj kričačev, kateri so izzvali, da so nadaljni govorniki razgalili liberalno stranko do kosti. Izvajanju Borca in K o g e j a , kateri je poročal o Žerjavovem shodu v Čitalnici, so bila večkrat z burnim pritre-van;em prekinjena. Razpoloženje je za SI.S izbirno, P.r k včar. Gospod župan je 21, novembra 1.1-pri Štruklu zopet pogreval stare t a/, dasi se mu je dala javno opetovano nri ka, da odgovori na razna zanimiva \ "rp* nja, kakor na primer o monarhizmu ,n re publ-ki. Javnost pričakuje od go«""- " ž' pana, da pojasni, čemu i«? 1rf-> '-'• du so vsi zastoj n ki nj^ove si ^tke s i rodni vladi načeloma republikanci, dn. Volivci! Za volitve Vam oblasti ne bodo dostavile nobenih legitimacij Pridite na volišče vsi, ki ste nad 21 let stari. Prinesite sebo/ kot legitimacijo: krstni list ali orožni list ah domovinski lisi ah pohcusko oziroma občinsko potrdilo itd. Spustite kroglico v Ljubljani v drugo, na osialem Kranishem pa v tretjo skrinjico. vsled žalostnih notranjih in zunanjih razmer za enkrat za monarhijo, zdaj pa sc proglaša za načelnega monarhista od nekdaj, ki noče z republikanskim mišljenjem imeti absolutno nič skupnega in vsakega republikanca žigosa kot nasprotnika države. Nadalje javnost zanima, kaj ima dr. Tavčar odgovoriti dr. Gosarju, kateremu je na shodu v »Unionu« očital, da hoče s svejo socialno politiko uničiti slovenski kmetski stan. Namesto da gospod župan odgovori na tozadevna vprašanja in doprinese dokaze za svoje smele trditve, pa je pri Štruklju zopet udrihal zoper SLS, katero zopet kleveče, da »agitira s protisrb-skim geslom«. Očividno se jc g. dr, Tavčar tako zaletel v vlogo dcnunciranja, da sc nc more več povzpeli nad stališče, katero je tako nedostojno resnega politika, za katerega hoče on v slovenski javnosti veljali. Dr. Tavčar si je privoščil tudi narodno socialno stranko, ki ji očita komunizem. Za dr. Tavčarja je pač vsakdo, ki ne trobi v rog JDS, sovražnik države in kandidat za ječo. Če omenimo še, da jc dr. Tavčar na tem shodu v obilici rabil primere iz živalskega kraljestva — navajal jc psička, medveda, kamelo, konja in zajca — smo povedali vse, kar jc iz volivne agitacije dr. Tavčarja v zadnjem času omeniti vredno. Kdor je za avtonomijo Slovenije, bo glasoval za Slovensko ljudsko stranko! Interesi obrtnikov m Jugoslovanski Obrtnik od 20. t. m. prinaša članek, v katerem se razkrivajo razmere v trgovinsko-obrtni zbornici. Po pravilih bi moralo bili 48 svetovalcev, v resnici pa jih je le 20. Plenarne seje se niso sklicale že 2 leti. Zbornična doklada se je zvišala za leto 1920 od 15 na 60 % in kljub temu se je za uradniške plače moralo najeti že čez četrt milijona kron. Gosp. predsednik Knez ima vedno po Banatu posla čez glavo z nakupovanjem žita iu vina. G. podpredsednika Ogrina od delovanja odrivajo, ker ni pristaš JDS. Zbornični uradniki se kljub pošteni plači, ki jim je nikdo ne odreka, čutijo nezadovoljne in si še vedno iščejo o prostem času postranskega dela, ki je sigurno združeno z dobrim honorarjem. Vsak izmed gospodov ima mnogo »poklicev^; od teh naj omenimo samo najpoglavitnejše. Eden izmed gospodov ,je tajnik lesnega kartela društvu .Save., drugi je upravni svetnik pri več bankah in akcijskih družbah, tretji je tovarnar in ima svoje lastno podjetje ter je kot tak gotovo z vso svojo dušo pri svojem podjetju, četrti si tudi skuša ustvariti svoj kotiček ter je prav priden kandidat za konstituanto, seveda kandidat na lisli JDS; kje pa drugje, saj pri zbornici, ki se vzdržuje iz novcev različnim strankam pripadajočih članov, ni od sluge do prvega tajnika mesta za kaki drugi stranki pripadajočega somišljenika. Dalje piše imenovani list: Znano nam je, v kakšno afero je zapleten zbornični predsednik g. Knez. Vsi se pa še prav dobro spominjamo, kakšen halo je bil pred leti, ko je bil tedanji podpredsednik g. 1. Kregar šele samo obtožen. Zabavljanja ni manjkalo ne v javnosti, ne polom časopisja in ne v privatnih poinenkih. G. Kregar je moral takoj odstopiti kol podpredsednik od svojega mesta in ga prepustiti tedanjemu ■zagrizenemu Nemcu Pammerju, v kojega objemu so se gospodje JDSarji zibali dolgo dobo šestih let. V kakšno afero je pa zapleten sedanji predsednik trgovsko-obrtne zbornice, nam je vsem znano. Toda, ker je pristaš kot večina gospodov, napredno stranke, se nikdo ne zmeni, da bi dvignil besedo: Kar se je zgodilo pred leti z g. I. Kregarjem, naj se zgodi sedaj tudi z gosp. Knezom! Pravica je ista kakor je bila pred leti. G. Kregar je bil vsake krivde oproščen. .Povoda je torej več, kol ga jc bilo pred leti za našo opravičeno zahtevo, da naj g. predsednik Knez nemudoma odstopi od predsedstva ter izroči svoje posle onemu, ki mii mora po pravilih nasledovati.c Kakor, vidimo iz teli podatkov, trgovsko-obrtna zbornica deluje precej v smislu JDS, kar obrtniki na nikak način ne morejo in nočejo pripustili. Volili bodo 28. novembra za SLS, ki bo tudi v obrtni :■ i ;>inici napravila red. tmiiiiMiinmmimmiiimiiiiiiiiiHiiiiuisiuiuiiiii ■• •• uiimuiiiiimn Ce ne greš volit, pomagaS nasprotniku do zrn s; c 3 miniimmiiiiiiimiiimimiiniiiiiiiiiiiHii:i![m»iii:i:i!ii:..... „;,iii,:iiiii .©r. Gosarisva afsra*. Včerajšnji Slov. Narod« je prinesel . iico, v kateri piše: . Naši javnosti je zna-:>, da jc sedanji klerikalni kandidat za i jbljano in bivši poverjenik za socialno rbstvo dr. Andrej Gosar cb prevratu, ko jc takratni 97. pcšpolk v Rusiji izjavil ' Jugoslavijo in sc podredil srbski vojaški :hsti, nnslopil proti temu in končno ao-gel, da je prišlo do razkroja tega našega :lka, Ni pa bilo doslej naši javnosti zna-o. da se jc radi tega vršila preiskava med vojaško oblastjo. Vojaška preiskava proti dr. Gosarju pa sc je morala ustaviti, ker je ta prestopil v civilno službo. Zato je vojaška oblast sedaj kazenski akt odstopila civilncmu sodišču.« Na to pripomnimo sledeče: Bajko o protidržavnem in protisrb-skem mišljenju dr. Gosarja jc spravil v svet, kakor je javnosti znano, urednik »Domovine« gospod Plut, ker je bil pri 97. peš-polku, kjer je služil dr. Gosar, radi svojih umazanih mahinacij s polkovnim denarjem aretiran. Dr. Gosar je temu častivrednemu gospodu, ki je trdil, da so ga zaprli pri 97. pešpolku radi njegovega jugoslovanskega mišljenja, že odgovoril v »Slovencu« dne 18, januarja 1919, št. 14, stran 2, in priobčil med drugim tc težke besede: Trditev, da smo Pluta zaprli, da ne bi mogel več polka »prodajati« ententi, pa. ne odgovarja resnici. Zaprli smo ga, ker je prikril veliko vsoto polkovnega denarja. Ko smo začeli preiskavo, je trdil, da ga nima nič, ko mu je pa začelo tesno prihajati, je vrnil polku 28.500 rubljev, dočim je ostala približno enako velika vsota, torej skoro 60.000 K šc nepokrita.« Ko je dr. Gosar Milanu Plutu s svojim polnim imenom vrgel resnico v obraz, je Milan Plut v upanju, da dr. Gosar ne bo imel zadostnih dokazov v rokah, dr. Gosarja tožil radi razžaljenja časti. Ko je pa dr, Gosar prišel.z dokumenti in dokazi na dan, je Milan Plut tožbo umaknil, pogoltnil očitek poneverbe ter plačal dr. Gosarju prostovoljno vse sodne stroške, da bi se stvar pozabila. Naši javnosti bodi pa povedano, da teče preiskava sedaj ne proti dr. Gosarju, temveč proti gospodu Milanu Plutu. Gospoda dr. Tavčarja pa vprašamo, je li to tisti dostojni način, katerega je on obljubil voditi proti svojim političnim nasprotnikom? Na vsak način je grda gonja, ki jo vodi »Slovenski Narod« proti našemu kandidatu za Ljubljano jasni dokaz, da mu ne morejo do živega in si nc vedo nasproti njegovemu socialnopolitičnemu programu drugače pOITlcl ga ti kakor da si izmišljujejo o njem pregrehe, ki so bile že, davnaj javno ovržene in jim noben pošten človek ne verjame. Slovenski Narod« pa le kompromitira sebe in svojo stranko, čc sc zoper dr. Gosarja bori s sredstvi, danimi mu na razpolago od Milana Pluta, Somišljeniki Slovenske ljudske stranke, za nas velja volivna dolžnost! Demokratska Bftfrkga. Pred dnevi je zagrebška »Narodna Politikam prinesla vest, da je ban dr. Laginja denunciral škofa dr. Jegliča IV. armijski oblasti, češ da je povzročitelj protibelgraj-ske zarote. »Narodna Politika objavlja sedaj prepis tozadevnega akta, ki slove: -Komanda dravske divizijske oblasti. Pov. Dj. br. 89-39. 5. novembra 1920. Ljubljana. — Predsedniku deželne vlado za Sloveniju. Komandant IV. armijske oblasti sa Pov. Dj. br. 8733 od 1. tek. meseca dostavio je sledeče: Gospodin ban sa broj 18.230/Pr od 31. oktobra 1920. god. izveštava: »Čuje sc, da če prije izbora planuti revolucija medu nuiževima i pristašaina Radičevaca, čija se struja naglo počela širili medu hrvatskim seljaštvom. A u klerikalnoj stranci postoji jaka struja za kidanjem svakih veza sa Beogradom, a ta struja potječe od nadbiskupa Jegliča, s kojom jc strujom u vezi i buduče povlučenje njihovih ljudi iz javne politike, koja održaje vezu sa Beogradom. Prednje mi je čast dostaviti na uvidaj. — .Komandant: Počasni adjutant Nj. VeL Kralja General Dokič, s. r.,c Istočasno pa objavlja .Obzor ' pismo, ki ga je radi te zadeve ban dr. Laginja poslal škofu dr. Jegliču. V tem pismu pravi ban, da hrvalska vlada prejema od okrajnih glavarstev tedenska poročila o vsem, kar opazijo in kar je važno za mir in red v deželi. Med temi poročili je došlo tudi poročilo nekega okrajnega glavarstva, ki jc bilo podobne vsebine, kakor je \ navedenem aktu. Radi tega je vlada poslala na lice mesta višjega uradnika, ki naj bi proučil stvari. O tej stvari pravi ban: /Odasla-nik je u tom predmetu podnesao ovamo iz-vještaj jučer 17. novembra, pak Vam tek danas na Vaše uvodno spomenuto pi.->mo mogu odgovoriti. Kao što sam u pogledu Vašega Gospodstva i prije bio osvjedočen, mogu Vas uvjeriti, da je moje osvjedočenje o Vašem zamjernom rodoljubju i nepokole-bivoj odanosti prema vladarskemu domu i cjelokupuoj našoj državi ostalo i nadalje neproinijenjcno. Ban pravi, da jc bilo poročilo okrajnega glavarstvu dostavljeno aruiijskemu poveljstvu, ne da bi ga prej videl, niti ni dal naročila, nuj se odpošlje ravno v laki obliki, ter ga tudi ni sam podpisal. Akt je bil odposlan s podpisom nekega višjega uradnika, kakor je to običaj, kadar ni treba, da ban osebno podpiše s ki. — Obzor * poroča nadalje, da je akt odposlal IV. armijski oblasti vodja banske predsedsivene pisarne dr. Markovič, ki jo demokrat, in da je vse skuuaj demokratska hitrica. a katero so hoteli očrniti škofa dr. Jegliča v Belgradu, na drugi strani pa omajati banski sto-lec dr. Laginji. Značilno je za demokrate, da se poslužujejo takih sredstev proti neljubim jim osebam. To je znamenje, da prevladuje Pribičevičev in Žerjavov policijski duh v vsej demokratski s^anki, ki uvideva, da z odkritim bojem na volišču, kjer bo poražena, ne more uresničiti svojih namenov. Noben naš somišljenik ne sme na dan volitve ostati doma! Vsi na volišče! Uoiivno s&an£e v Srbiji l-isla pa zmago rsdž&aS-cev in g3@raz demokratov. /Obzoru - se poroča iz Belgrada, da imajo, sodeč po razpoloženju naroda, radikalci v Srbiji, Macedoniji in Vojvodini 60 odstotkov za saboj. Radikalcem prisojajo od 200 poslancev 00, demokratom 56, komunistom 6, seljački stranki 13, Ribarčevi 7, socialistom 7, republikancem 2, katoliškim Bunjevcem 8, Muslimanom 5. Radikalci kandidirajo mnogo inteligentnih kmetov in malih obrtnikov. Nasproti je položaj za demokrate jako neugoden. V smederevskem, požareva-škem, podrinjskem in belgrajskem okrožju je vloženih 5 do 6 kandidatnih listin raznih demokratskih slrančic, ki so nastopilo samostojno. V Belgradu so štiri demokralske liste. V nedeljo se je vršil shod zaupnikov radikalne stranke za južno Srbijo in Mace-donijo, katerega se je udeležilo 400 delegatov. ICate hote JOS 02 volitvami ohrani gsa povrsLu. •'Obzoiv. objavlja zanimiv članek o porazu, ki čaka JDS pri predstoječih volitvah. Vsa poročila kažejo, da bodejo demokratje imeli v konstituanti manjšino ter ne bodo mogli v vlado. Vlada bo sestavljena iz večinskih strank, ki bodo imele najmanj 220 mandatov. Demokratov bo komaj 70, kajti v Srbiji so se med seboj sprli in razcepili v 0 strančic. Pribičevič je motal iz Kragu-jevca bežati, Poljak se je zatekel v neko seljačko stranko, Lenae snuje nekake sov-jete v Ogulinu, Biankin: je moral iz Belgrada iskat sreče v Mostar, Marinkovic se v Srbiji ne sme pokazati. Demokrati dobe v Srbiji 40 do 50 mandatov, v Banovini največ 15, v Sloveniji, Vojvodini, Črni gori iu Dalmaciji vsega skupaj 4, v Bosni niti 10. Zato skušajo »demokrati« volitve v konstituanto preprečiti. Njih najnovejši poizkus v tej smeri je dopis okrajnega predstojnika Maljkoviča v Kostajnici, ki je poročal banu, da Radičevci in - klerikalci: širijo skuj no puni. Šei prezidijalne pisarne, demokrat dr. Markovič, je to uporabil, da osumi škofa dr. Jegliča in je brez vednosti bana poslal divizijskemu poveljstvu v Ljubljano tozadevno poročilo. ^Demokrati se začenjajo zdaj na Vir-vatskom dobrikali celo komunistom. V Belgradu nastopajo kot stebri države, v Zagrebu in Ljubljani nastopajo kot Jugoslovani, v Bosni pa kot velesrbi. Ni čuda, tla se ves narod od njih odvrača. Prag»atian]e .Jugos stranke'. »Narodna. Politika« od dne 20. nov. piše, da volivno gibanje na Hrvatskem in v Srbiji ia"no kaže, da čaka JDS pri volitvah v kcristiluanto katastrofalen poraz. V posebno slabem položaju sc nahaja JDS v i It vriski -n Siavoniji, kjer je dozdaj fun-$rala kol. najjačja stranka in vse izgleda, da bo iven polom gorši nego sc jc mislilo. Koder sc demokrati pokažejo, jih kmetje sprejemajo vrlo neljubeznjivo. To jc najbolj izkusil minister za agrarno reformo, dr. Krizman, ki je mislil, da bo z demago-ško razdelitvijo zemlje zasigural sebi v varaždinski županiji mandat, a so ga volivci napodili. Iz »Seljačkog Saveza«, nekake »samostojne« kmetske stranke, ki so jo ustanovili hrvatski demokratje, pa kmetje trumoma izstopajo. Slično sc godi v Srbiji. Tam so »demokratje' poizkusili z nekakimi dobrovoij-skimi organizacijami, ki naj volivce ro starem načinu terorizirajo. Ta teror pa je rodil ravno nasprotne sadove in vsled tega so pozicije radikalne stranke" med ljudstvom vsak dan jačje. Sicer pa so se demokratje tudi v Srbiii med seboj razcepili. Lokalne organizacijo niso rešpeklnale tistih kandidatov, katere jim jc JDS vrinila in so šle v volivni boj pod staiimi firmami »samostalne«, »naprednjaške« in »liberalne;-. stranko. Vsled Icf.a JDS ni mogla v Srbiji kandidirati Biankinija, dr. Grisogo-na in Vukoviča. JDS je na svoj poraz pripravljena, vsled česar še že zdaj govori o tem, da bo po volitvah sedanja vlada, v kateri ima JDS veliko več zastopnikov nego ji gre po njeni dejanski moči, odstopila. V demokratskih krogih vlad:«, sploh velika potrtost in s strahom čakajo demokratje ■ izida volitev. Glasilo jugoslovanske muslimanske organizacije »Pravda« poroča o propadanju JDS v Bosni, kjer nihče več ne zaupa Pribičevičevi stranki, nc Srbi, ki se zbirajo okoli radikalcev, ne Hrvati, ki mrzijo pribičevski centralizem, najmanj seveda muslimani, ki trpe od demokratske stranke najhujša preganjanja in oborožen teror. V Dalmaciji so kmetje onemogočili napovedane shode JDS v Trilju, Kalunih, Kučičih, Svinišču, Runoviču, Studencih in Zadvarju. 28. novembra bo pogrebni dan »Jugoslovanske demokratske stranke«. raftsf.sSrsS pogodbo. DR, TRUMBIČ ODSTOPIL. LDU Belgrad, 21. novembra. (ZNU) Vča« raj 20. uovembra 1020 je regent prestolonaslednik Aleksander ratificiral rapallski sporazum. LDU Belgrad, 22. novembra. (ZNU) »Pravda« javlja: Včeraj smo javili, da je regent ratificiral rapalski sporazum. Besedilo te pogodbe je vlada včeraj objavila. S tem je ta stvar končana. Dr. Trumbič, minister za zunanje stvari, je pedal ostavko. Utemeljuje jo s tem. da je jadranski spor končan in da je s tem dovršena njegova misija kot ministra za zunanje stvari. Kot član mirovne delegacije je dr. Trumbič neprenehoma deloval in z dovršitvijo vseh mirovnih pogodb je dovršil tudi svojo služ. beno funkcijo. Belgrad, 22. nov. (Izvirno) Vzroki de-misije zunanjega ministra dr. Trumbiča dosedaj še niso znani. Njegova demisija bo sprejeta. Posle zunanjega ministrstva bo vodil nadalje min. predsednik dr. Vesnič. V političnih krogih se na razne načine tolmači demisija dr. Trumbiča. Nekateri mislijo, da je hotel dr. Trumbič izzvati z de-misijo zaupnico svoji politiki, kar mn pa ni uspelo. Drugi zopet govore, da bo sedaj prestopil v demokratsko stranko. »Tribuna.- napada dr. Trumbiča, češ da je pobegnil v času, ko je položaj najbolj kritičen ter prepušča sedaj drugim, da ga razčistijo. Ko je bil položaj ugoden za nas, je odklanjal rešitev jadranskega vprašanja, kar se nam je sedaj maščevalo. LDU Zagre^ 22. nov. (ZNU) Današnja »Riječ« javlja iz Belgrada, da je včeraj zunanji minister dr. i ruinbič predložil rt« gentu v podpis rapallsko pogodbo. Ko jc regent podpisal pogodbo, je dr, Trumbič izjavil, da je s tem trenutkom odpadel vzi ok, radi katerega je bil dosedaj minister za zunanje posle. Regent je bil vsled demisije dr. Trumbiča zelo iznenaden in jc vprašal ministra, ali je to njegov trden sklep. Ko je dr. Trumbič to potrdil, se mu je regent prisrčno zahvalil za njegovo cio-sedanje delovanje. Po avdijcnci je odšel dr. Trumbič na kolodvor, da sporoči svojo demisijo tudi ministrskemu predsedniku dr. Vesniču, ki sc ie ravno hotel odpeljati v Banjaluko. Dr. Vesnič je bil šc na kolodvoru in dr. Trumbič mu je sporočil svojo ostavko. Ostavka zunanjega ministra dr, Trumbiča ima svoj vzrok v izjavi dr. Trumbiča pred dvema letoma, da želi ostali na mestu zunanjega ministra, dokler se ne reši jadransko vprašanje. Sedaj je dr. Trumbič izvajal posledice. Demisija ima baje samo formalen značaj. Mislijo, da bo dr. Trumbič umaknil svoj sklep, ker se mora rešiti še mnogo vprašanj o naših odnošajih do Italije. LDU Belgrad, 22. nov. (ZNU) Nocoj sc je vrnil v Belgrad minis.trski predsednik dr. Vesnič. Tudi minister dr. Korošec je naznanil svoj prihod. Takoj po njegovem prihodu se bo sestal ministrski svet, ki se bo bavil z demisijo zunanjega ministra dr. Trumbiča. Belgrad, 22. nov. (Izvirno) Danes je došel semkaj dr. Korošec, ki je takoj po svojem prihodu imeli daljši nagovor z ministrskim predsednikom dr. Vesničem. V razgovoru je najenergičueje protestiral proti mirovni pogodbi, sklenjeni v Rapallu, ker pride po tej pogodbi proti vsakemu pravu velik del naše zemlje in našega naroda pod tuje gospodstvo. Skrb njegove stranke bo, tla bo delala z vsemi silami za lo, da se popravi krivica, storjena našemu narodu. Z ozirom na to, da zahteva položaj naše države, cia moro preiti v mirovno stanje, da so izogne vojski, bo podpisal s protestom in težkim srcem lo pogodbo. LDU Zagreb, 22. nov. (ZNU) »Jutranji list« javlja iz Belgrada, da jc naša vlado sprejela od italijanske vlade obljubo, cla DVuinunzijevo delovanje kmalu ne bo Imelo nobenega pomena in da se bo že prihodnji mesec mofclo pričeti z izvršitvijo rapalske pogdb •. italijanske čete bodo že jiic!.eca dccenibra zapustile nam priznano ozunljc. Kdo ho &®«*oci naš pra- s^sSonsrSednlk? LDU Beigrad, 21. nov. (ZNU) »Politika poroča iz Londona: Po vesteh, ki so tioile iz Belgrada, je za presumptivnega prestolonasl. kraljevine Srbov, Hrvatov in S'ovcncev določen za primer, da bi nc imel prestolonaslednik Aleksander otrok, princ Svevlad, sin princezinjc Jelene. Na ta način bi bile na prestolu v Belgradu ■združene tri dinastije — Karagjorgjevičev, Romanov in Njegušev. Princ Pavel, ki se nahaja v Anghji, kj".r študira in ki je bil drugi kandidat, si jc raje izbral mirno življenje i rt sc bo bržkone oženil v neki tukaj-šn'i ugledni družini, ki je zelo znana v finančnem svetu. Vse vlad (Vsevolocl je najstarejši sin princezin'e Jelene in kneza Ivana Konstaniinoviča ter je rojen v Petrogra-du. Sedaj je star 9 let. Po tragični smrti kneza Kcnstantinoviča, ki so ga ubili boljševiki v Agopajevsku istočasno kakor carja in druge člane ruskega dvora, se jc končno posrečilo princezinji Jeleni, rešiti se iz Rusije. Sedaj se nahajajo hči kralja Petra in njegovi vnuki v Belgradu, odkoder v kratkem odpotujejo v južno Francijo, kjer hoče princezinja skupno, z otroci ostati preko zime. - . • < V komisija ima nalogo, tla vsako kandidaturo premotri z naslednjega vidika. Ali se jc prošnja za spre'em predložila v pravilni obliki? Ali je detična vlada priznana de jure ali de facto in po kateri državi? Ali tvori prijavljeno državo narod s stalno vlado in določnimi mejami? Ali se vlada prostovoljno? Kako je bilo njene stališče, njena dejanja in izjave glede svojih mednarodnih obveznosti in predpisov zveze narodov o razorožitvi? — V razpravi jc naglašal Fischer (Anglija), da se morajo prošnje za sprejem presojali na podlagi člena 10 pakta in glede posameznih pogojev vsake državi?Millcn (Avstralija) jc poudarjal, da morajo podkomisije uvaževati ne samo interese zveze, marveč tudi interese posameznih držav. LDU Psriz, 21. novembra. (Brezžično) Angleški delegat pri zborovanju zveze narodov, Balfour, je dospel včeraj v Ženevo. Odgovor: Za življenske pravice slovenskega krnela, delavca in obrtnika! Za krščansko šolo in državo! Za stranko ljudstva, ki hoče poraziti kapitalizem! Za samoupravo združene Slovenije! Za Slovensko Ljudsko Stranko! Pojdimo po zmago! se r »f i3 pra- LDU Pariz, 21. novembra. (Brezžično) Po poročilu iz Rige so se poljska-ruska pogajanja prekinila. Joffe je v soboto poslal poljski delegaciji noto, v kateri se navaja, da sc pogajanja prekinijo vsled tega, ker Poljska ni izvedla dodatne klavzule k zapisniku z dne 14. t. m,, ki določa, da mora Poljska umakniti svoje čete do meje. Pogajanja se piekinejo za toliko časa, dokler Poljska ne izvede omenjene klavzule. LDU Riga, 19. nov. (Orient) V prvi seji predsednikov obeh mirovnih delegacij jc Joffe mnogo govoril o vojaški stranki v Rusiji, ki še vedno išče novih povodov, da bi prekinila pogajanja s Poljsko. Joffe jc izjavil, cla ne more jamčiti za to, da kaka bc.lerija rdeče armade ne bi hotela obnoviti streljanja. Poljska delegacija je izrazila svoje začudenje, da boljševiško poveljstvo nima toliko moči, in je izjavila, da se Poljska lahko zanaša na disciplino svojih topničarjev, Joffe je nato omenil, da bodo sovjetske čete v svojem boju zoper Bala-koviča in Petljuro polagoma prišle na poljsko ozemlje. Poljska vlada pa te okolnosli ne sme smatrati kot kršitev premirja, .A Kritifen na Grškem. LDU London, 22. novembra. (Brezžič-no.)Francoski ministrski predsednik dospe tekom tec^na v London, da se z angleškim ministrskim predsednikom porazgovori o položaju, nastalem po volitvenih zmagah kraljeve stranke in da se posvetuje o odredbah, ki bi onemogočile povratek bivšega kralja Konstantina. LDU Pariz, 21. novembra. (Brezžično) Listi :avljajo iz Aten: Po sklepu ministrskega sveia sc vrši ljudsko glasovanje giede vrnitve kralja Konstantina dne 28. t. m. Kralj Konstantin je javil.vladi, cla čaka iz-iiia glasovanja. LDU Pariz. 22. nov, (\Volff) »Tempsu« sc [ a roča iz Aten: Nov.:, grška vlada jc vsem sodiščem po kraljevini naročila, naj sod;jo v imenu kralja Konstantina. — ?'.nozica je na hišo Vcnizelosa pribiia sliko kraljice Sofije. Ljr-lje so napadli več Francozov, ki so . j branili pozdraviti sliko kralja Konsianl.na. Nova vlada jc mnenja, dr- so >■ i sklepi zadnje zbornice neveljavni. Vsled tega naj rrvostvorjena zbornica še enkrat r -tiLcira mirovno pogodbo v Sc.vrjsu, preden bodo posredovali zavezniki, LDU Beigrad, 21. novembra. (Z.\'U.) i/. Aten poročajo; Po uradnih podatKili o volitvah končuovc!javui rezultat volitev ua Grškem n slopni: 25«> rojalistov, 108 venizelistov iu 10 v.-opredeljenih. Aiicravno ne preganjanja venizelistov šo niso pričela v veliki meri, se veu-«' r manjši spopadi ponavljajo neprestano. Opažajo se že znaki, da sc bodo vršili veliki nemiri. De ,ionstracije v Atenah trajajo neprestano. Množice pohajajo po ulicah in zahtevajo vrnitev kralja Konstantina. Angleško brodov- J- Dr. Korošec odšel v Beigrad. Po zadnjem shodu v Slov. Bistrici, v nedeljo popoldne, se je odpeljal minister dr. Korošec v Beigrad. + Kje bo volil dr, Korošcc? Volivci dr. Korošca so na shodih povpraševali, kje bo on sam volil? Dr. Korošec sc pripelje iz Belgrada naravnost v Maribor, kjer bo volil na volišču mariborskega mesta. -j- Protestna izjava. Da clajo duška ogorčenju nad dejstvom, da sc je sklenil v Rapallu nepravični dogovor, so člani dalmatinskega in vrhbosanskcga duhovniškega naraščaja na protstnem zborovanju 17. novembra v Sarajevu sklenili sledečo resolucijo: »Pod vtisom strašne vesti, da so sc najlepši kraji naše domovine z 600.000 naših bratov odtrgali in predali pod neznosni tuji jarem, najogorčcncjc protestujemo proti temu grabežu naše grude ki krši samoodločbo narodov ter kliče pred Bogom in celim narodom na pravično maščevanje.« + Koroška po šc misliti ni treba, mogoče bi bilo le, da država postavi tem osebam, ki se niso zakasnele po svoji krivdi, posebni vlak na razpolago. — Požar. Dne 19. t. m. ob pol 24. uri so pogorele v Mošoniei pri Bi lco v.-u na Koroškem il kmetijske hiše in 4 skednju med njimi tudi cclo posestvo starišov bivšega soduika v Borovljah gospoda Blaža Raihmana. V naši okolici tretji slučaj po plebiscitu! Poprej pod jugosl. upravo nobene tatvine in ne požiga in sedaj — vsi zdihujejo: ^Jugoslavija zakaj si nas zapustila?.: — Imena porotnikov za IV. porotno zasedanje v Ljubljani, ki se prične dne 6, decembra. Glavni porotniki: Zde-šar Valentin, posestnik, Babna gora 22. Fister Martin, posestnik, Brest 8. — Mulij Jožef, posestnik, Sp, Lipnica. Dev Fran, posestnikoin tovarnar, Tržič 144. Frlan Valentin, posestnik. Predmost 2. Engelsber-ger Ivan, posestnik in trgovec, Tržič, Zupančič Jakob, posestnik, Zg, Hotič 3. Pan-gcrc Fran, posestnik, Vrbne 10. Štrukelj Anton, posestnik, Trata 9. Verbič Anton, slrojar in posestnik, Sinja gora 26. Pangerc Janez, posestnik, Sclo 11. Germ Janez, posestnik, Gradišč 8. Pcruzzi Vladimir, Lipe i. Novak Jakob, posestnik, Zg. Šiška 26. Žitnik Franc, posestnik, Laniše 4. Ramovš Ivan, čevljar, Moste 43, Zamik Franc, posestnik, Šenčur 91. Mrak Ivan, posestnik, Pleživca 64. Rebolj Janez, Bičje 5, Zaletel Ivan, posestnik, Zg. Šiška 6, Bernard Jožef, posestnik, Korilno 13, Šenk Janez, posestnik, Prcdosljc 15. Šteblaj Franc, posestnik, Zapotok 2. Sirnik Valentin, Drav-ije 11. Poljšak Ferdo, Zagorje 51. Pirnat An! on, posestnik, Nožicc 6. Bartl Henrik, posestnik in trgovec. Glince 110. Černe Josip, posestnik, Zg. Šiška 39, Rode Ivan, mesar in posestnik, Vodmat 12, Šterk Peter, trgovec in posestnik, Ljubljana. Šmit Gašper, graščak, Komenda 1. Velkovrh Fran, trgovec, Brezovica 16. Plečnik Matevž, posestnik, Bodovlje 1. Švigelj Franc, posestnik, trgovce in gostilničar, Breg 11. Je-re Anton, posestnik, Iška loka 9. Tomšič Miha, strojar in posestnik, Vrhnika 5-. — Namestniki porotnikov: Kune Alojzij, krojač. Križnar Ivan, krovec in posestnik. Krapež Fran, kavarnar. Breme r., ključavničar in posestnik. Vovk Ignacij, trgovcc, Kastelic Ivan, posestnik. Podržaj da se potegnejo novčanice po 1, 2 in 10 kron iz pr«mela; s lopi v veljavo po volitvah v kon- Josip, posestnik. Lukman Rajko, trgovcc, stituanto. — Nov lict. V soboto jc pričel v Mariboru izhajati nov list: »Splošni prometni vestnik«. List je strokovno glasilo za go- G-novua vprašanja iz volilnega Lati • •<> mu, Id jih mora znati vsak naš volilec, so sledeča: ■»:;......-■.• 1. vprašanje: Kdo suic volili? Odgovor: Voliti sme vsak .Jugoslovan, ki je že 21 let star m ^e vpisan v volilni imenik. Volili smejo tudi begunci i z zasedenega ozemlju! 2. vprašanje: Kedaj bomo volili? Odgovor: Dne 28. iiovembra od sedmih zjutraj pa do .stili zvečer. .Vsi zavedni možje gredo glasovat prcdpoldue. 3. vprašanje: Ali bomo obveščeni, da smemo voliti? Odgovor: Ne I Nobena oblast ue obvesti voliiea! , - 4. vpra.anje: Ali dobimo volilne legitimacije? " ■ Odgovor. No! .Volilnih legitimacij sploh ni. o. \ prar njf!. Kaj vzamemo s seboj ua volišče? ' 1 v ' 'govor: Pozor! Vzemite s seboj euo osebni) izkaznico. To je domovinski, krstni ali poročni list; zadostuje tudi delavska ali pose' na knjižic, ali pa potni list ali uradna legiliuiac'.a, lo ški ali orožni lisi, službeni dekret, obrtni list ali diploma. Veljaven je vsak javni dokument ali potrdilo županstva. (i. vprašanje: Kaj povemo volilui komisiji" je, ki je prišlo v ptr" go, d pobija ue , • iT'. \ ili uc.c di, i'rdi za ščitnica Grške sti ni-.o bi bi;i po;. > Grškem. •ko pristanišče, ima nalo-in onemogoči, da bi so da bo Anglija kot sila /l!a tudi' druge korake, a vzdiic.anje rva na LDU Žu/icv21. nov. (Dun. KU) . komisija, ki jc h.icla včeraj svojo prvo nejavno sejo, je sklenila, trem podkomisij.!m razdeliti v razpravo prošnje za sprejem ra,.nih cU.av v zvezo ; urodov, Vsaka poi.• Odgovor: Volilni komisiji povejte; Ime, priimek in poklic. 7. vprašanje: Kako oddam svoj glas? Odgovor: Vsak volilec dobi od komisijo eno kroglico. Član ^volilnega odbora mu raz-kaže glasovalne skrinjice in imenuje vse kau-didviue lisic. Vsaka stranka ima svojo skrinjico. Volilec vzame nato kroglico v desno roko. Nato zapre roko in gre z njo v vse skrinjice, kar jib je na volišču. Ko ima roko v skrinjici Slovenske Ljudske stranke, roko odpre. da pade kroglica v skrinjico. S leni ste oddali svoj glas strani;i slovenskega ljudstva. 8. vprašanje: Ali je volitev tajna? Odgovor: lz vseh skrinjic potegnite zaprlo roko, tudi iz skrinjice Slovenske Ljudsko stranke, četudi ste krogijico žc oddali. Niliče ue more vedeli, v katero skrinjico sle spustiti Kroglico. Noben liberalni birt in noben komunistični terorist ne moro vedeli, da sle oddal svoj glas -liunlii ljudsjlva! !f. vprašanje: Ali sem dqjžan voliti? Odgovor: Dal Vsak krščanskomb.loči Ju- 'avim ]<• brezpogojno dolžan voliti. tO. piMšanje; Za kuj boni šel ua volišče? 1 " a .o spooarslvo, trgovino in obrt in bo izhajal dvakrat na mesec. — Za vpokojence državnih železnic. Železniški vpokojenci oziroma vpokojenke dobijo, od 1. oktobra t. 1. dalje nove, zvišane draginjske doklade. Da se jim morejo tc doklade izplačati, morajo vsi železniški vpokojenci oziroma železniške vpokojenke poslati do 15.decembra t. 1. ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu zase in za svoje družinske člane predpisane prijave. Vpokojenci in vookojenke naj si obrazec lah prijav prepišejo pri najbližjem železniškem uradu, — Vpokojcnci iužne železnice šc opozarjajo, da se radi prolongacije svojih legitimacij obrnejo na gosp. načelnika njim najbližje juž-noželczuiške postajo, o/i^oma, če ne stanujejo ol) progi juž. železnice, naravnost na obratno ravnateljstvo juž, želez., II. o ud. v Ljubljani. Za rodbinsko člane je priložiti vedno občinsko potrdilo, da žive z upokojenim v skupnem gospodarstvu iu da so od njega popolnoma in trajno vzdrževani. — Na Sv. Gor: pri Gorici pridno delajo. Krpela b oprecej prostorna. Samostan bo imel približno 16—18 prostorov. Pre-sbil.erij kapele je prav tam, kjer je bilo pročelje kapele zrca Jezusovega. Pročelje kapele in samostana gleda v hrib Sv. Valentina. Prav lepo se vidi iz Gorice. Ako bo vreme ugodno, bo v kratkem vse pod streho. Mogoče bodo prihodnjo pomlad žc odprli 1-ožjo pot. Ljudje žc precej obiskujejo Sv. Goro. Eno nedeljo je bilo približno 150 oreh. Radi bi bili imeli gori službo božjo, pa jim ni bilo dovoljeno. Pravijo, da se mora slovesno odpreti božja pot. Zdaj ima na Sv. Gori gostilno zidarski mojster Lcban iz Grgarja. Pod razvalinami so dobili sedem mtc. kosov velikega zvona. Mogoče bodo še kaj dobili. Zdaj odkopavajo na koncu samostana pri dvorišču. Peska jc veliko. Vrl nameravajo precej razširili, ker bodo porabili oni materijal, katerega je vse polno. Apno žgo zdaj že v drugič. Drva so nabrali tam okolu. Vodo so dozdaj imeli iz vodnjakov na Sv, Gori. — Vprašanje na oblasti. Beguuec nam po-Šiija sledeče: t. Bodo li državni vpokojenci, primorski begunci, rojeni in pristojni istotam, kateri so vsled rapallskc pogodbo postali italijanski podaniki, še za naprej deležni slovensko gostoljubnosti, in bodo-li dobivali izplačano pokojnino, ali jim bode ista ustavljena ler bodo vsled tega prisiljeni podali sc v svoj slu-ri kraj pod novo gospodslvo? 2. Bode li Italija pristala na to, da bi li novi državljani mirno naprej uživali v Jugoslaviji od Italije izplačano pokojnino? o. V kakšni razmeri bi prišla, tukaj v poštov opcijska pravica? Stvar ni tako enosiuviia iu precej pereča, ker zadnji begunski transporti su bodo odpeljali koncem bodo- vsi v Ljubljani, — Aretacija carinarjcv v Dalmaciji. Kakor poroča Trgovinski glasnike, je ministrstvo za trgovino poslalo svoje inšpektorje v Dalmacijo, da pregledajo lamošuje carinarnice. Pri leni pregledu je bilo aretiranih več carinarjev, ki so sporazumno s tujimi denarnimi zavodi \ lihotapijali tuj denar. — Svetosavska himna. (ZNU) Nekateri dnevniki so poročali, da je minister za prosveto Sv, Pribičevič odredi!, naj sc svetosavska himna izpremeni tako, da iz-prememba ne bi imela srbskega, marveč jugoslovanski značaj. Te vesti niso točne, nasprotno pa je res, da je minister Pribičevič odklonil predlog o izpremembi svetosavske himne in odredil, da ostane, kakršna je bila doslej, ker se bo ta himna tudi nadalje rabila samo v pravoslavnih šolah naše kraljevine. — Objava finančnega zakona. Kakor nam javlja finančna delegacija, se jc objava finančnega zakona 1920/1921 v »Uradnem listu« vsled tehničnih težkoč zakasnila. Ukrenilo sc je pa vse polrebno, da izide tekom prihodnjega tedna, — Razširjenje paketnega prometa med našo kraljevino in inozemstvom. S i. dnem t. m, se jc odprl mednarodni paketni promet med kraljevino SHS in inozemstvom. Države, s katerimi imamo paketni promet, so: Belgija, Bolgarska, Čc-škoslovaška, Danska, Egipt s Sudanom, Finska, Francoska, Islandija, Luksembur-ška, Mažarska, Nemška, Nizozemska, Norveška, Portugalska. Španska, Švedska, Švica, Angleška (Irska). Dopustna teža paketov je za različne kraje različna, namreč 5, 10, in 20 kg. Najvišja vrednost paketov je 2000 v dinarjih. — Z Grško, Poljsko, Ru-munsko in Turško pa še ni odprl palsetni promet, — Piefsp pri igri. Na Robnem so nekega večera igrali v dve skupini razdeljeni igralci karte. V kuhinji so igrali mavšelj, v sobi so pa tarokirali. Ob 11. uri ponoči sta se pri mavšlju sprla oženjeni Jakob Vi-dic in Anton Urh. Ker Vidic ni hotel v banko založiti 24 kron, jc potegnil Urh nož, ga zasadil v mizo, zagrabil Vidica za vrat in mu grozil s pretepom, če ne bo plačal. Ker Vidic le ni hotel plačati, ga je Urh oklofutal, kar je Vidica tako razjarilo, da jc Urha z nožem težko poškodoval. Tudi Janez Sodja iz Ribnega št, 54 jc dobil z nožem dve rani na roki. Mavšljali so precej visoko: dajali so po 4 krone v banko. Urh je zmerjal tudi Jožefa Vidica, ga udaril z roko in ga davil. Urhove rane so mogoče smrtnonevarne. — Pretep. Ko so šli fantje Alojzij in Franc Rismondo iz Orešja in Franc Grm iz Rojev skozi vas Brezovo, jih jc napadle sedem brezovških fantov s koli, ročicami in drugim orodjem. Najhujši jc bil Ludvik V., ki je »delal« s sekiro; Matija L. je p. ricd pretepom ustrelil enkrat v zrak. To čegu mešec«. Na izseljevan jc na la«lnc «1 roške nc L. je fr prod pretepom zagrozil: rDo Stev. 268. »SLOVENEC*1, dao 38. neroemfcra 1990. Stran zdaj Se ni tekla kri, od zdaj naprej pa bo: kateregakoli bom dcbil, mora biti pobit!« Alojzij in Franc Risroondo sta bila nevarno ranjena, — Povoženi pastir. Dne 14. t. m. je pa-sel 14 letni Ivan Gabrovcc iz Toplic št. 70 v bližini železniške čuvajnice št. 582 med Zagorjem in Savo koze, katere je fant pustil same na paši in odšel na železniško progo. Medtem, ko si je Gabrovec popravljal gamaše, sta vozila vlaka št. 46 s Save proti Zagorju in št. 381 iz Zagorja proti Savi in sta sc pri km 386-650 križala. Gabrovec in preslišal bližanje vlakov in ga je vlak št. 46 zadel ln ga vlekel nekaj korakov naprej. Gabrovec je obležal mrtev na progi. Mrliča so prenesli v mrtvašnico v Zagorje in so ga pokopali na zagorskem pokopališču. — Nove slike v zagrebški frančiškanski cerkvi. Tekom letošnjega polletja jo dobila frančiškanska cerkev v Zagrebu tri novo velike slike: Marko Rašica je naslikal sv. Antona, ko pridiga ribam, dr. Iso Kršnjavi je naslikal sv. Frančiška, ko se pogovarja s pticami, in Oton Antonini je naslikal sv. Frančiška, ko prejme od Odrešenika popolni odpustek o Porcijunkuli. Slike so izvržene v nadnaravni velikosti. To nedeljo bo slike blagoslovil nadškof dr. Bauer. — Stanovanjske vloge kolka proste! Glasom naredbe finančnega ministrstva so poslej vse stanovanjske vloge kolka proste. — Nov način socialnega boja. Zagrebški natakarji so zadnji čas zahtevali povišanje plač, kar jim pa delodajalci nibo hoteli priznati. Delavske organizacije so nato sklenile podpreti natakarske zahteve na tr.-le način: Vsak večer zasedejo delavci restavracije, bare in kavarne, naroče črno kavo ali samo vodo in obsede pri tem ves večer. Podjetniki izgube na ta način ogromne vsote. Udali se pa delodajalci kljub temu dosedaj še niso. — Čevlje kopajte od domače tvornice Peter Kozina & Ko, zaloga Ljubljana, Breg, Znižane cene. Pri naročilu se izvolite sklicevati na oglas v »Slovencu«. Llubllanske novice. lj Javno predavanje S. K. S. Z. se vrši v torek dne 23. novembra ob pol 8 uri svečer v Ljudskem domu, II. nadstr. Predava g. prof. Iv. Dolenc »O življenju v Belgradu«. Vstop vsakomur prost. K številni udeležbi vabi odbor S. K. S, Z* lj Sodalitas ss. Cordis za Ljubljano ima svoj sestanek v sredo, 24. t. m., ob 5. uri popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. lj Stolna Vincencijeva konferenca ima sejo v torek zvečer ob pol 7. uri v pisarni društva »Dobrodelnost«, Poljanski nasip št. 10. lj Istrski odbor poživlja vse tu bivajoče občane občine Kastva na sejo, ki se vrši danes ob 20. (8.) uri zvečer v gostilni Gradišče 2. lj Poročil se je sodnik g. dr. Josip Pretnar z učiteljico gdč. Berto Pišlar. lj Ruski krulok prične s poukom te dni. Kdor se hočo vdeleževati tečaja, naj se prijavi ustno ali pismeno v društveni pisarni Jurčičev trg 3-1L Pouk jo brezplačen. Vpisovanje v kružok so vrši '25. iu 26. t. m. od 10. do 12. ure dopoldne iu od 3. do 5. ure popoldne istotam. Vstop h konverzacijskim večerom imajo samo člani krožka. lj Večerni učni tečaji za srbohrvaščino, francoščino in laSčino so otvorijo na moškem učiteljišču, Resljeva cesta št. 1., prvo nadstropje, kot lani. Podrobnejše pri šolskem slugi. Prijave vsak dan tam ali pa zvečer v tečaju. Pričetok danes. Gloj zadevni inseral v jutrišnjem ^Slovencu«. lj Umrli so v Ljubljani: Anton Kušlan, trgovec in posestnik, 39 let. — Marija Antonija Albreht, vrvarjeva hči, 4 tedne. — Marija Kastelic, premikačeva žena, 34 let, — Alojzij Korenčič, dninar, 57 let%— MA-rija Sušnik, beračica, 68 let. — Terezija Omejc, vdova pošt. oficijala in posestnica, 71 let. — Alojzij Perme, skladiški delavec, 22 let. lj Kako ceni ljubljanski demokrat dr. Žerjavovo »Domovino«? Neki ljubljanski demokrat je kot naročnik »Ljubljanskega Zvona« prejel tudi reklamni listek za »Domovino«. Ogorčeno je vrnil »Zvon« s sledečo opazko na reklamnem listku: »Ako priporoča kulturna leposlovno-znan-stvena revija tako umazan in brez-takten list kakor jc »Domovina«, ki jo polna strupa in nc pozna količkaj dostojne pisave, vračam »Ljubljanski Zvon« in sc s tem odpovedujem naročništvu.« lj Idrijske čipko so najbolj primerna darila za Miklavža in Božič. Prodaja jih Osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg, št. 3, vsak dnn, razun sobote popoldan. lj Izgubila se je srebrna dam ska ura od Ribje ulice do Predprut. Pošten najditelj naj jo odda proti primerni nagradi stranki Ponikvar, Pred Prulami štev. 21, priti. lj Izgubila se je zlata verižica z obeskom i- dvema briljantoma od gostilne Podobnik v Novem Vodnintu do hotelu .-Uuioiiv. Prosi ae, da jo pošten najditelj odda proti primerni nagradi pri oddelku varnostne btražo v Novem \ oduialu ali pa pri pollritskom mvim-fcljstco. Najnovejša porodila. - NOVA LAŽ 0 DR. KOROŠCU. Belgrad, 22. nov. (Izvirno) V zadnjem času je poročala -/Pravda in za njo tudi nekateri zagrebški liati Hrvatsko zajednice, da je dr. Korošec govoril ua shodu v Mariboru proti Hrvatom Namen tega pisanja jo jasen. Hoče so razdvojiti Slovence in Hrvate, zakaj niti dr. Korošec niti kak drug član SLS ni govoril nikdar proti Hrvatom. PR0TIKAT0LISKA GONJA DEMOKRATA PRIBIČEVIČA. Belgrad, 22. nov. (Izvirno) V Sombo-ru je izjavil tamošnji šolski nadzornik pred zastopniki katoliške konfosijonalne šole, da je naloga sedanjega Pribieevičevega režima v šolstvu, uničiti katoliške konfosijonalne šolo. Za učitelja dveh razredov šole v Somboru sta bila n. pr. imenovana dva žida. KRIVICA ZA KRIVICO. Belgrad, 22. uovembra. (Izvirno.) Po našem diplomatskem porazu v Rapallu in neuspehu pri razdelitvi podonavskih monitorjev, od katerih so nam ostali samo štirje, prihaja sedaj na vrsto tudi vprašanje razdelitve železniškega parka. Odsek mednarodne reparacijske komisije, ki ima svoj sedež na Dunaju, bo te dni reševal to vprašanje. Na podlagi saintgermainske mirovne pogodbe se mora železniški park bivše av-stroogrske monarhije ra/deliti po proporč-nem ključu med države, ki so nastale na ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije. Z ozirom na to, da so v reparacijskctn odseku na Dunaju člani entente, čije kapitalistične družbe so pokupile veliko število delnic avstrijskih in mažarskih železnic, je pričakovati, da se nam bo tudi tu zgodila velika krivica. Kakor se doznava, nam hočejo priznati samo 25 lokomotiv, medtem ko naj bi jih dobila Avstrija 150. Tozadevna odločitev še ni padla. RAZKOL V RADICEVI STRANKI. Zagreb, 22. nov. (Izvirno) Z vehemen-tno silo jo napadal Radič vse, karkoli je bilo za našo državo. Obetal jc ljudem vse nemogoče, agitiral za republiko in napadal Srbo z razlogi in brez razlogov. Ta dema-goška politika so sedaj maščuje in Radičeva stranka je morala popuščati od svojih obljub. Tako je pristaš Radičeve stranke na shodu v Veliki Gorici dr. Horvat proglasil, da bo šla Radičeva stranka v Bol-grad, prej pa ko Radičevci vse, ki so šli kot poslanci v Belgrad, proglašali kot izdajalce, nastopali proti njim za hrvatsko konstituanto v Zagrebu ter so borili za republiko. član Radičeve stranke posl. Hrvoj je izstopil sodu j iz stranko ter agi tira v mo-druško-reški županiji proti Radiču. Izda! je proglas, v katerem napada Radiču, češ da je podkupljen od Srbov in du se ž n jimi druži. Ilrvoj jc bil kvalificiran kandidat Radičeve stranke v varaždinski županiji. Radičevci pa zopet napadajo Hrvoja, češ da jc plačan od frankovcev. Hrvoj jc bil najboljši Radieev organizator ter zastopnik skrajne levice. Tudi dr. R. Horvat jc postal Radičevcem nepriljubljen ter ga nameravajo izključiti iz stranke. V Radičevi stranki se pripravlja razkol, ki se bo jasno pokazal že tc dni. LDU Zagreb, 22. nov. (ZNU) Današnji »Večer« doznava iz dobro poučenih krogov, da jc v Radičevi seljački stianki došlo do razkola, s katerim sc mora računati kot z gotovim dejstvom. D' ANNUNZIO NOČE Z REKE. LDU Belgrad, 21. novembra. (ZNU) Milanski dopisnik >Daily-Mall-ar javlja, da je D' Annunzio izjavil napram generalu Cavigli, ki mu je sporočil določbe rapallskega sporazuma, da ne bo evakuiral Reko. Zdi so, da računa D' Annunzio z zaposlenostjo nase vlade pri volitvah. ITALIJANSKI TEROR V DALMACIJI. Split, 22. novembra. (Izvirno). Vsled vesti o terorju v Zadru, ki ga vrše italija-naši nad našim življem, se je naša vlada pritožila preko poveljnika italijanske bojne ladje »Puglia« pri guvernerju admiralu Millu. Admiral Millo jc odgovoril, da prevzame osebno odgovornost za varnost imetja Jugoslovanov v Zadru. BOLGARI ZAHTEVAJO POPRAVO. Solija, 22. nov. (Izvirno) Predsednik bolgarske vlade Stambulinski je poslal konferenci poslanikov spomenico, v kateri zahteva rektifikacijo mej in siccr pri Brezovi in Rakctnici na severni strani proti Tiraoku, nadalje pri Caribrodu 1 iu pol kvadratnega kilometra ozemlja radi zgradbo železniško postajo, ob roki Jarmi pa 7 vasi. KRVAVI BOJI V BOLOGNI. LDU Bologna, 21. novembra. (Štefani) V otvoritveni seji tukajšnjega občinskega sveta jc prišlo do pretepa med socialisti in njihovimi nasprotniki. Obo otiuuki sta se obstreljevali Bilo je 7 mrtvih in do 30 a-njenih. Policija je vzpostaviš red. tfiko da je bilo zvečer ropot, vse mirno. WRANGLOVA ARMADA. LDU London. 21. nov. (Wolff)V razgovoru s cari grajskim dopisnikom lista »Evening News<- je izjavil general Wrange! da jc njegova vojska ostala še dovolj nedotaknjena, tako da bo lahko sestavil novo armado. Pripravljen je upirati se boljševi-kom na drugi fronti. Žal je bil primoran zapustiti 15.000 ranjenih vojakov, posrečilo se mu je pa vzeti s seboj 6000 ranjenih častnikov. pr Koncert pevskega d rušita »Slavec« v proslavo narodnega praznika v Unionu. Pri koncertu sodeluje popolni, orkester dravske divzije pod vodstvom g. kapelnika dr. Čerina. Na sporedu ie poleg slovenskih skladb tudi »Krie« iz L. v. Beethovnove »Missa solemnifi«. Pri četverospevti sodelujejo ga. Pavla Lovšetova (sopran), ga. Cilka Cepudrova (alt), g. Anton Šindler (tenor) in g. Ivan Kragl (bas). V solotočkah nastopita ga. Lovšetova in operni pevec g. Šindler. Predprodaja vstopnic v Dolenčevi trafiki v Prešernovi ulici. (k) Orlovski vestnik. Organizatorični tečaj OZ so prično o. decembra. Mnogo bratov se jo že priglasilo; da moremo za vse brate udeležence poskrbeti za stanovanje in hrano, naj takoj pošljejo obvestilo OZ, kateri tega ae niso storiti. Opozarjamo, da naj se udeleže tega tečaja tudi fantje iz krajev, kjer še ni odseka, pa ga mislite v kratkem ustanoviti. SodisCe in polidla. s Tatvine, Dne 16. nov. 1920 okoli 10. ure jc bilo trgovcu Franc Urhu iz Bulove pri Ptuju med časom, ko sc je on nahajal v gostilni Franca Mesarica v Dolanah, občina sv. Barbara v Halozah, izpred gostilne ukradeno še skoraj novo dvokolo v vrednosti 3000 K. Kolo je samotek, znamke »Gouverber<-, črno pleskano, krmilo polupognjeno, kolesni obroči so bili črno pleskani in v sredini z rdečo progo. — Med 8. avgustom in 18. novembrom 1920 je izvršil dosedaj neznani storilec vlom v vilo Zdenko št. 156 na Bledu — last po-selnika Vinko Sirca iz Kranja — ter je povzročil na vratih skrinj in omare, katere jc s silo odprl, približno škodo 500 K, vrh tega je storilec iz stanovanja odnesel perila in posode v vrednosti 15.400 K. BORZA. LDU Zagreb, 22. nov. (ZNU) Devize: Berlin 181—183, Italija 518—520, London 445—460, Ncwyork 133.50—134.50, Pariz 8IS—830, Praga 156—158, Švica 2100 do 2200, Dunaj 25—26, avstrijske žigosane krone 27—28. Valute: dolarji 134—135, avstrijske krone 27—28, levi 140—0, rublji 65—C, češkoslovaške krone 160—165, angleški funti 460—490, francoski franki 825—845. uapolcondori 457—460, nemške marke 190—193. romunski leji 0—212, italijanske lire 500—515, švicarski franki G—2150. g Dunajske, borza dne 22. novembra. Poslovanje jc bilo malo ali tendenca čvrsta, posebno pri valutah. — No tirali so v svobodnem prometu: marke 730, leji 720, lire t°CC. franki 3150. švicarski franki 7950, rublji 318, dinarji 1538, mažarske krone IOj, dolarji 550. g lEplr.5ilo državnih bonov. 1. novembra je potekel drugi podaljšani rok za izplačilo b% bonov državnega posojila, a niti finančno minist>"d"o niti naša finančna delegacija ni ratr. še nobenega obvestila, ali bo bone '-'plačala, ali zopet pro-longirala. Splitski »iiv~t.- jc v tej zadevi javno interpeliral finančno ministrstvo, no. kar jc splitski delci?'- financ takoj objavil, da bo blagajna dclc^-rije bone to dni izplačevala oziroma pr-longirala. Nam ni znano, da bi se pri nas v tej zadevi kaj objavilo, dasi to mnoge in občinstva intere-sira in bi morali državni finančni uradi o takih izplačilih sami voditi račune, nc pa čakati pogonov v časopisju. g Koiekovaitje prošenj v stanarinskih radevah. Po naredbi finančnega ministrstva so prošnje v stanarinskih zadevah odslej koleka proste. g Vinski trg. V 11 a 1 i j i je obična cena 19—20 lir za hektolitersko stopnjo, (cena za boljša vina tudi 24 do 30 lir) iačunajoč iz prodajalčeve kleti. Na Grškem jc bila tigatcv dobra in sc bo moglo izvoziti vina za okoli 20 milijonov drahem. Posebno jc na glasu v inozemstvu grški konjak. Grška vina ab Trst notirajo 520 lir za hektoliter. Francoska trgovska vina stoje 70 --72 frankov. Vsled visokih cen sc italijanska, grška in francoska vina ne morejo izvažali v Avstrijo in Čchoslovaško. V A v o t r i j i ima novu viuo carinjeno brez davka na debelo ceno n. a. 4800 do 5200 K za hI. Ra/merno najnižje so ceru' vina na Ogrskem, kjer variirajo od >J00 do XXi0 r.gr, krofi. Pr>- duccnti zadržujejo blago iz strahu pred novim prekolekovanjem denarja. Mažari polagajo veliko važnost na izvoz svojega vina in se zlasti trudijo, da bi obrnili smer vinskega izvoza v Švico. Nedavno so ii ogrskih državnih pivnic odpremili v Švico 110.000 steklenic tokajca in v Curihu aranžirajo s posredovanjem ondotne ogrsko-švicarske trgovske zbornice izložbo svojih vin. V Švici bo za ogrsko vino konjunktura ugodna, dokler bo kure ogrske krono nizek ia sc ne upostavijo opustošeni vinogradi v vzhodni Francoski. g Konsum sladkorja v Jugoslaviji Po računih naših ministrstev trgovine, financ in prehrane potrebuje Jugoslavija letno 8000 vagonov sladkorja, kar iznese, čc vzamemo, da je prebivalstva 12 milijonov, 6 kg na glavo v letu Ako odštejemo raz« meruo množino sladkorju, ki se porabi v industrijske svrhe, moramo računati, da odpade za osebno potrebo na glavo 5 kg sladkorja, kar znači le eno četrtino predvojnega konsuma. Ker sami pridelamo letno le 3G00 vagonov sladkorja, bomo morali uvoziti 5000 vagonov, največ iz Češke, Češki sladkor stane po današnjem valutnem kurzu 27 do 30 naših kron. Če vzamemo to ccno za bazo, bomo izdali letno samo za sladkor eno milijardo in pol naših kron. Potem ni čuda, da je naša trg. bilanca pasivna. g Eos-Autouiobilvcrko d. d. ua Dumi,ju bo zvišala svojo delniško glavnico od 12 milijonov na 24 milijonov K in spremenila svojo firmo v : Eos-Werke A. G. Mir Schiilbau und Au-touiobilindustriec Družba hoče namreč usmeriti svoje delovanje predvsem na tadjedclsko stroko, pospeševati promet z motornimi čolni na Donavi in urediti ob Donavi lastne ladjedelnico. g Gospodarski stroji iz Amerike, otiri velike tovarne gospodarskih 3trojev iz tsev. Amerike, namreč: \Yaiter VVood Co, Oliver Chilled Blon E. Vvorks, Mineapolis bleel Machiuoria Co in American Seeding Machinc Co, nameravajo otvoriti v večjih mestih Jugoslavije skladišča svojih najnov., najboljših gospodarskih strojev in na ta način spoznati našo gospodarje b svojim blagom. Tako skladišče se bo otvorilo tudi v Zagrebu. Ker gre sedaj v prvi vrsti za reklamo, bodo imele tovarne ogromna stroške. Tovarne plačajo samo prevodne stroške iz Amerike v Jugoslavijo in uvodno carino. Vsakdo, kdor želi, lahko dobi stroj domov na poizkušajo, ue da bi ga bil dolžan prevzeti, če mu stroj ni po godu. Obvezan je le, da plača prevozne stroške ur. skladišča v Zagrebu do svojega doma in da stroj najkasneje v roku meseca dni javno pred več gospodarji preiz-kuni. Selo čc ae naročitelj odloČi, da siroj ua> kupi, se sklone pogodba in ugotovijo pogoji plačanja. Ce pa stroja nc naroči, nima nobe-•J nih daljnih stroškov, ker tovarna prevzamejo stroj na mestu in trpe prevozuino same. Če naročitelj želi, se pošlje k njemu inženir ali monter, ki ga točno vpelje v uporabo stroja, n. c.-, osaanciciacaDcaaaaaaciaaaa1 v vedrih od 50 kg naprej po železnici usnje. PEOIZVflJH: ® 6® tvornica kemičnih ^Efjjipaja izdelkov d. d. feA^i&SSgS Brzojavi: „CE/ttIA iLica 213. od 5kg napre1 po pošti po najnižjih dnevnih cenah. Telefon 5—46. Rabite spmo za 1 Vaše perilo! Glavno zastopstvo za Kranjsko: H Bunc m drug, Ljubljana Gosposvetska cesta 7. J aaHB^vrjEJSiTB^s^^