Književnost. Letna šolska poročila. 1. Letno poročilo 1. mestne petrazredne deške ljudske šole in obrtne pripravljalne šole v Ljubljani. Na čelu poročila je spis »Šolska knjižnica na I. mestni deški ljudski šoli« sestavilg. I. Bele, ki lina nainen pokazati učiteljstvu, kako naj so urejene šolske knjižnice s pridejanim imenikom (po strokab) vseh doslej izšlih slovenskib knjig, ki so sposobne za otroške knjižnice. Skupaj je imela knjižnica 886 zvezkov. Ta šola je imela na konci šolskega leta 423 učencev. Saino slovensko jih govori 404, slovensko in neinško 18, slovensko in laško 1. V Ljubljani jih stanuje 371, zunaj pa 52. Za višji razred, oziroma za izpust je sposobnih 325 (— 77°/o), nesposobnih 93. neizprašanih je ostalo 5. Pripravljalnica za obrtno šolo je iinela 118 rokodelčičev, izmed kojih jih govori 115 samo slovensko in 3 pa slovensko in nemško. Poučevali so na tej šoli gg. Ž u m e r Andrej (nadučitelj), Trček Mibael (veroučitelj), Kummer Valentin, Maier Josip, Bele Ivan. Travnar Josip, F u r 1 a n Jakob, J o s i n Maks. A r ni i č Josip. 2. LetnoporočiloII. mestnepetrazredne deške ljudske šolevLjubljani. Število učencev na konci leta 558. Slovensko jih govori 534. le neraško 2, slovensko in nemško 22. Za višji razred je bilo sposobnih 366 (-- 66°/o), nesposobnih 185, neizprašanih 7. Pripravljalnico in obrtno šolo je obiskovalo 119 rokodelčičev, med kojiini sta govorila 2 le nemški, vsi drugi pa le slovenski. Za višji razred je sposobnih 74, nesposobnib 43 in dva sta ostala neizprašana. Poučevali so na tej šoli gg. Raktelj Frančišek (nadučitelj), Smrekar Janez (veroučitelj), KokaljFrančišek, Armič Leopold, Razinger Anton, Bahovec Frančišek, P a v ] i n Frančišek, K r u 1 e c Ivan, C e p u d e r Josip, Gorečan Josip, Sachs Alojzij. — Na tej šoli je bila tudi šolska delarna za lepljenstvo in mizarstvo, v kateri je poučeval g. Gepuder Josip. 3. Letno poročilo mestne osem razredne dekliške ljudske šole v Ljubljani. Število učenk na konci leta 363. Le slovensko jih govori 253, le nemško 2, slovensko in nemško 108. Za višji razred sposobnih je bilo 283 (— 78"/o), nesposobnih 67 in neizprašanih 13. Na tej šoli so poučevale gg.: Moos Julija (nadučiteljica), M e rču n Rok (veroučitelj) + Pf i b i 1 Ernestina, Konschegg Friderika, Gusl Emilija. Zupan'Agneza, VVessner Marija, Marout Marija, Moos Marija. 4. Jahresbericht der stadtiscben deutscbenKnaben-Volksschule in Laibach. Število učencev 158. Le nemško jih govori 30 (¦ —19», slovensko in nemško 118, neinško in laško 5. V Ljubljani jih je stanovalo 131, zunaj 27. Za višji razred je sposobnih 121 (— 77°/o), nesposobnih'34 in neizprašani 3. Na tej šoli so poučevali gg.: V a 1 e n t a Teodor (nadučitelj), Šarabon Mavrilij, (veroučitelj), Eržen Valentin (veroučitelj), Maier Anton, Jan o v s k y Jožef. 5. Deseto letno poročilo deške meščanske šole v Krškem. Na čelu poročila je J. Lapajnetov spis »Valvazor in Dolenjsko pred 200 leti.« Teinu spisu slede v abecednem redu »Tehniški izrazi«, nabrani v Heskv-jevi od ministerstva posebno priporočeni knjigi »Einfache Objecte des Bau- und Maschinenfaches fur Knaben Bilrgerscbulen, gewerbl. Fortbildungsschulen und Handwerkerschulen« in v slovenščino prevedeni od g. Jos. Bezlaja. Število učencev 36 +204-17 =.- 63. Učiteljsko osobje gg.: L a p aj n e Ivan (ravnatelj), Bezlaj Josip, dr. Roniib Tomo, Knavs Ivan (veroučitelj). * 6. Letno poročilo štirirazredneljudske šole v Krškem. Število otrok v vsakdanji šoli 204. v ponavljalni šoli 19. Za višji razred ali oddelek, oziroma za izpust je sposobnih 120 (= 59°/o), nesposobnih 81 in neizprašani 3. Učiteljsko osobje gg.: Gabršek Franeišek (nadučitelj), Knavs Ivan (veroučitelj), Rozman Florijan, Michel Marija, Schmidinger Ana. S to šolo je združena tudi »obrtno nadaljevalna šola«. Število rokodelčičev a) v pripravljalnern tečaji 17, b) v I. razredu obrtne nadaljevalne šole 16, c) v II. razredu 13. 7. Letno poročilo štirirazredne deške ljudske šole v ^kofji Loki. Na čelu poročila je Frid. Kramarja spis »Nekoliko črtic iz zgodovine škofje- loške deške šole.« Število učencev 301. Za bližnji višji razied je vrlo sposobnih 69, sposobnih 125 (—64°/o), nesposobnih 87 in neklasificiranih je ostalo 20. Za prestop v srednje šole se jib je oglasilo 23. S to šolo  je združena obrtna nadaljevalna šola, kojo je obisko- valo 79 rokodelčičev. Učiteljstvo gg.: P a p a Frančišek (nadučiteljl.Toui ažič Ivan(veroučitelj), Zupan Simon (veroučitelj), Getelj Ivan. Krenner Bogomir, Kra- mar Friderik. 8. Jahreshericbt de r Vo 1 kssch u 1 e und gewerblichen Fortbildungschule in Neumarktl. Število otrok 426. Slovensko jih govori 398, nemško 21, laško 3, češko 2, hrvaško 2. Za višji razred oziroma oddelek je sposobnih 261 (= 61°/o), nesposobnih 148; neizprašanih je 7. Obrtno nadaljevalno šolo je obiskovalo 65 rokodelčičev. Učiteljstvo gg.: Kragl Josip (nadučitelj), Wruss Josip (veroučitelj), Kmet. Andrej. Mally Konrad, Gvirn Ivan; Borowsky Marija, Ihan Gabrijela, Podkrajšek Kornelija.  Obrtno spisje. Sestavil Anton Funtek, c. kr.  strokovni učitelj v Ljubljani. V Celji. Natisnil in založil Dragotin Hribar. 1891. — S to knjigo jeceneni g. pisatelj jako ustregel našim obrtnikom ter popolnil ž njo važno prazninn v strokovni književnosti slo- venski. Urejena je po nnjnovejših knjigah jednake vrste, zlasti po nemškib in češkib. Obširna tvarina je rnzdeljena na pet poglavij in sicer: I. Poslovna naznanila; II. Poslovno dopisovanje: III. Telegrami; IV. Listine; V. Vloge pri uiadih. V dodatku pa poučuje o trgovskih firmah, o poštnib pošiljatvab, o uradnih določilih. o telegrafu, o kolkovini, o delavskih knjigah in sprieevalih, o rokodelski in dopuščeni obrti in o naslovib. Take knjige nam je bilo siluo potreba, saj vsak iz lastne skušnje ve, koliko sitnostij dela n. pr. kaka ntnavadnejša vloga. Spisana je v prvi vrsti za slovenske nbrtne šole in obrtnike, a tudi učitelji, zlasti oni na deželi, posluževnli se je bodo s pridoin, ker pridejo dostikrat v dotiko z obrtniki, ki ne znajo sami sestavljati vlog in razjičnib obrtnih pisem in so vsled tega navezani na untelja. Jpzik je čist in umeven. Mnogo besed je novih , ki so bile marsikomu doslej neznane, a precej je tudi tujk, ki so se že popolnoma udomačile in bi jih obrtniki in rokodelci obdržali, akoravno bi jih bil g. pisatelj zamenil z noviini, nenavadnimi slovenskimi izrazi. Marljivi g. pisatelj je imel pri sestavljanji te knjige izvestno mnogo truda, predno je toliko in tako različno tvarino združil v nekako celoto. Knjiga se bode brez dvojbe piiljubila vsem naiodnirn obrtnikom in rokodelcem, kateriin je res kaj do lepega domaeega jezika pri svojum poslovanji. Tisek je lep in razločen, oblika je pa ona šolskih knjig. — Velja 80 kr. in se dobiva pri D. Hribarji v Celji, pa tudi v drugih knjigarnah. F. ./. Pred 125 leti. Zanimivosti iz prve dobe c. kr. kmetijskega društva v Gorici. Nabral in o priliki kmetijske in gospodarske razstave v Gorici svojim rojakom posvetil Ernest Klavžar. Samozaložba. Tiskala Hilarijanska tiskaina v Gorici. 1891. — V tej knjižiei popisuje g. pisatelj delovanje c. kr. kmetijske družbe za Goriško v njenem začetku. Iz staiih družbenih zapisnikov navaja yse predsednike in odlienejše ude njene v prvib Ietih. Po imenih soditi, vodili so družbo večjidel laški grofi in baroni v zvezi z dubovščino. Družba si je prizadevala v resnici povzdigniti kmelijstvo v deželi, zato je imela svoja poskušavališča, dajala je podjetnim kmetom podpore, niarljivim in umnirn pa nagi-ade. V knjižici se nahaja še marsikaj zanimivega. Kdor hoče kaj več izvedeti, dobi knjižico za 10 kr. pri E. Klavžarju v Gorici. F. J. Pnška repetirka, v vprašanjih in odguvorih s slovarekom cesarskhn in kraljevim vojakom v pouk. Spisal in založil Andrej Komel pl. Sočebran, c. in kr. major v pokoji. V Ljubljani, 1891. Tisek »Narodne tiskarne«. Zopet nova vnjaška strokovna knjiga, katero je spisal marljivi g. pisatelj slovenskim vojakom. Uspešno jo bodo rabili tudi naši učitelji-vojaki; zato jo toplo priporočamo. Velja 20 kr. in se dobiva v vseh ljubljanskih knjigarnah. F. J.