Poštuina plačana v gotovini ŠTEV. 129. V LJUBLJANI, četrtek, 9. junija 1927. mtvi? Posamezna številka Din 1.-LETO IV htafc nUt iam opoktM, tamtonM Mdelje in premik*. wuroftaiaa: V Ljubljani Ib po poiti: Dia 30'—, toosonstvG Di» 80"—, Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. ©tfItAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. S TELEFON STEV. 2852. Rokopisi »a m> vraža jo. — Oglasi po tarifo. Pismeni« vpraSanj em na] a« priloži zna mira za odgovor. Račun pri poStnem ček. uradu štev. 13.632- aBMaBBBBBB^gggg P® varšavskem atentatu. v f *u drugi socialistični listi so .s e varšavskega atentata silno ogor-m in deloma tudi po pravici, ker z en ati se ne rešuje političnih nasprot-ev- Toda na drugi strani bi vsi ti listi mnogo bolje, če bi se vprašali, . al se je ta atentat dogodil, v čem je j.^ov pravi vzrok- In če bi se le količil Potrudili, bi odgovor tudi z lahkoto bi ga seveda hoteli najti in če mislii, da mora tudi varšavski entat služiti samo strankarski agita- Je namreč mnogo prejasno, da ne bi * °. nixu. varšavskega atentata in niti »o v6 sovSweRuaa-t-entata’ Če bi Vlada' ;n vsaj malo pravih svobode sledu o svobodi in tudi pravio “ llUl ava r n ’ m more''° v«led tega tu-’1'11 111 Polagoma lurati, ker iz teh fr l*Jina kruha- In če Pride Potem ‘°g0V . ?a tani krvav odgovor, Ui SUdW- k“ « '» * Je pač tak zakon človeški, da si ljudje >le dajo brez odpora vzeti svobodo. Za-aj ni svoboda umetna iznajdba, temveč e ementarna potreba človeške duše. In e se najdejo mogotci, ki ta zakon tep-‘ Jo, potem morajo tudi biti pripravlje-sovili P°s'edif’e. Zato je vse sedanje ne krafkoVirt°r^e!^e a^ d°kaz neverjetne hinavščine°Sti ali pa mn°g° bolj jas-Vsak človek ima oravi™ ^ * p™,« ^ rs je to prepovedano pod smrtno kaznijT «,Qo se more potem čuditi, če pridejo juaje m odgovore na to nasilnost tudi s smrtno kaznijo. Saj je na vse zadnje °S.U ene ali druge smrtne kazni skl maguaG^mrtae ?° izrekaj° SOVjet' -ja ™ Ih iirvS;fsvojil? iagi najbolj surove 7Z ? le.na .pod- sehp nin t i •• ’ er nimajo za nobenp H ■ an^e. ve^ine naroda, niti »lepšati ,Illf-®V0Je P.ostoPanie morejo rr a sklicevanjem na svoje na- - Te. Toda prav iste argumente ima tuji1 atentator, ki je umoril njih efcsponen-ta- Tudi on nima drugega argumenta ko | icevanje na svoje prepričanje in v 1,1 oziru so si sovjetski mogotci in njih entatorji do pičice enaki. J rnnogem oziru pa imajo oni, ki ln^ej° roko na sovjetske magnate, še : . b°lj prav, ko sovjeti, kadar obso-!'ov ■Udl na smrt, če se tu sploh more ' .oriti> da ima kdo prav. Če zagreši vjetski mogotec tudi najbolj bestialen n.ad uboKim ruskim buržujem, po- •ssst r ,rlna kaiieu- v obup pritiran Sovek pa^n”®8?^-nobenega sredstva in taki ljudje so ved* no bili pripravljeni na atentate. Kjer ni piavice, je atentat skoraj eejino sredstvo in v takih deželah celo orodje pravice. Zato pa je stara stvar, da se atentati pogajajo le v deželah nasilja, da pa jih ežele demokracije ne poznajo. Kdor se ,0rei nad atentati razburja, ta naj skr-, da bo povsodi zavlada demokracija ln potem tudi ne bo atentatov. Kdor pa na eni strani hvali terorističen režim, 2ato ker ima mesto liktorskega znaka Srp in kladivo, a se na drugi strani vsled atentatov razburja, ta uganja čisto na-vadno hinavščino in demagogijo. Ne. gre v eni sapi koketirati z nasilniki režimi in postavljati se v pozi demokrata, ker eno drugo izključuje. Ali je Človek demokrat in proti vsakemu nasilju ali pa ni demokrat in je nasilnež, °dnosno sluga nasilneža. Kompromisa Pa tu ni nobenega. Italijansko vojno brodovje demonstrira no Jadranu. Trst, 9. junija. Italijanska vojna mornarica, ki se je svojčas mudila v tržaški luki ter je nato posetila Reko, Pulj in Ancono in se je končno vrnila v Bari, je sedaj zopet zapustila svojo pomorsko bazo. En del mornarice je sedaj zasigran v Brindisi. Križarjenju italijanske mornarice po Jadranu se spravlja v zvezo z neke vrste demonstracijo, ki jo hoče izvesti Italija, da izvrši neki pritisk na Jugoslavijo, da se spor z Albanijo čim prej izravna. Vprašanja volitev bo odločeno v dveh dneh. Beograd, 9. junija. Vprašanje vlade mora biti rešeno najkasneje v enem ali v dveh dneh. Dr. Voja Marinkovič je včeraj popoldne ob 4. odpotoval v To-polo, da obvesti kralja o zunanjem položaju. Zato se bo tudi celo albansko vprašanje rešilo šele po povratku Voje Marinkoviča iz Topole. Kar se tiče odhoda predsednika vlade Velje Vukičeviča v Topolo, še ni gotovo, ali bo Vukičevič sploh odšel v Topolo, ker bi se po najnovejših sporočilih kralj imel že danes vrnifi v Beograd. Tako bi Vukičevič šele v Beogradu šel do kralja v avdienco in bi potem končno rešil vsa vprašanja, ki jih je treba rešiti. Glede na tendence, ki so se pojavile v nekaterih parlamentarnih krogih, da bi se ustvarile nove politične kombinacije, podčrtavajo vladni krogi trdnost sedanje vlade in trde, da so volitve neizogibne. Vladni krogi zatrjujejo, da o kaki krizi ne more biti govora in da se volitve morajo izvršiti. Zanimivo pa je, da se navzlic temu zatrjevanju vladnih krogov opaža živahna akcija, ki gre za tem, da se sedanja vlada vsaj rekonstruira. V neposrednem stiku stoje danes Marko Trif-kovič, dr. Laza Markovič, dr. Momčilo Ninčič in Miša Trifunovič. Ti delajo na to, da se narodna skupščina skliče k izrednemu zasedanju, na katerem naj bi se razpravljala vsa sporna zunanja in notranja vprašanja. Glede same vlade sd^smatra, da bi bilo treba sedanjo vladno kombinacijo sicer ohraniti, preme-njati pa bi bilo treba nekatere osebnosti. Situacija je pa še vedno negotova, ker kolikor se tudi govori o krizi, nagla-ša vlada vedno še, da bo izvedla volitve in da o krizi ni govora. Ta položaj se bo vsekakor razčistil, ko se kralj vrne v Beograd in bo Velja Vukičevič sprejet v avdienci. Dotlej se bo pa rešil tudi spor z Albanijo. Protikomunističen atentat v Leningradu. Leningrad, 9. jun. Neznan človek je vrgel bombo v sejno dvorano komunistične stranke v Leningradu, baš ko se je vršila seja načelstva stranke. Bomiba je učinkovito delovala. Njegov spremljevalec — istotako nepoznan — je za tem vrgel še eno bombo. — Poslopje je zelo poškodovano, 26 ljudi je bilo težko ranjenih in prepeljanih v bolnico. Oba atentatorja sta se rešila pred zasledovalci s tem, da sta streljala nanje iz revolverjev. Finančni minister o oblastnih proračunih Beograd, *9. junija. "Minister financ je prevzel v razmotrivanje potrditev proračunov oblastnih skupščin. Od 33 oblastnih skupščin jih je dosedaj došlo v ministrstvo financ 25, od katerih je 9 definitivno odobrenih. Minister je ugotovil, da so proračuni v pretežni večini tehnično zelo slabo urejeni. Temu se pripisuje vzrok, da se je delovanje oblastnih skupščin šele pričelo. Kar se tiče proračuna zagrebške oblastne skupščine, ki je bil zavrnjen, je finančni minister izjavil, da že načeloma ne more dopustiti uvajanja novih posebnih davkov, ker bi to obremenjevalo narodno gospodarstvo. Finančni minister je dalje ugotovil, da so nekatere oblasti že iz- plačale kredite, dasiravno proračuni še niso bili odobreni. Ta prestopek bo prišel pred glavno kontrolo. Če se bo dokazalo, da je bil prekoračen proračun, bodo odgovorni činitelji pozvani na odgovor. — Zavrnili so se proračuni skop-Ijanske, tuzljanske, cetinjske, valjeva-ške, osješke, mariborske in kragujeva-ške oblastne skupščine. Odobreni pa so bili proračuni skupščin v Užicah, Ljubljani, čačaku, Vranji, Kruševacu in Beogradu. Najboljši proračun je sestavila užiška oblastna skupščina. V pretres prideta - sedaj proračuna dubrovniške in splitske skupščine, za-tema dvema pa proračuna oblastnih skupgčin v Bosni in Hercegovini. HRVATSKA PUČKA STRANKA NE VSTOPI V HRVATSKI BLOK. Zagreb, 9. junija. V vprašanju ustanovitve Hrvatskega bloka je imelo včeraj vrhovno vodstvo »Hrvatske pučke stranke« sejo, na kateri je bilo prisotnih 150 delegatov iz vseh krajev. Na sestanku je bilo sklenjeno, da se odkloni vstop v Hrvatski blok. Na seji je bilo izvoljeno tudi novo vodstvo. Za predsednika je bil iznova izvoljen Štefan Banič. KONFLIKT Z ALBANIJO NA MRTVI TOČKI. Beograd, 9. junija. V konfliktu z Albanijo ni nobenih novih momentov, razen da je češkoslovaški poslanik Šeba poselil zunanjega ministra in se informiral o albanskem vprašanju. Dosedaj še tudi ni nobenih vesti, da bi bil naš dragoman Gjuraškovič izpuščen na svobodo. Naša vlada ni napravila nobenih posebnih korakov, ker stoji na stališču, da se sploh nič ne podvzame, predno se ne zasliši naš odpravnik poslov v Tirani. Ves spor naj bi se predložil Zvezi narodov. Interesantno je tudi vedenje italijanske vlade, ki hoče preprečiti razpravo o vsem jadranskem sporu in posebno tudi o tiranski pogodbi. Italijanski poslanik Bodrero poseča večkrat zunanjega ministra, hoteč dobiti pojasnila o stališču naše vlade v tem sporu in jo pregovoriti, da da Italiji mandat za rešitev spora med nami in med Albanijo. KRALJ SE VRNE V BEOGRAD. Beograd, 9. junija. V dobro informiranih krogih se trdi, da dospe Nj. Vel. kralj v spremstvu ministra zunanjih zadev dr. Voje Marinkoviča v Beograd. UZUNOVIČ in MARINKOVIČ V AVDIENCI. Beograd, 9. junija. Včeraj sta bila v avdienci pri kralju v Topoli bivši ministrski predsednik N. Uzunovič in bivši notranji minister Boža Maksimovič. Politični krogi pripisujejo tej avdienci veliko važnost. SEJA VLADE. Beograd, 9. junija. Včeraj se je vršila seja ministrskega sveta od 5. do 8. ure zvečer, na kateri se je razpravljalo o zunanjepolitičnem položaju naše države. Na to so prišla na dnevni red resorna vprašanja. Ministru javnih del so bili odobreni krediti v iznosu 12 milijonov dinarjev. Porabili se bodo ti krediti za kolonizacijska dela v južni Srbiji. Ministru za kmetijstvo se je odobril Varšavski atentat je samo reakcija na sovjetski atentat na svobodo in pravico in le s tega stališča ga je presojati. kredit 26 milijonov dinarjev za izsuše-nje pančevskega močvirja, za melioracijska dela in vodne zadruge je bil odobren kredit 60 milijonov dinarjev. Končno je ministrski svet razpravljal še o nekaterih manjših resornih vprašanjih. UKAZ O NOVIH VELIKIH ŽUPANIH PODPISAN. Beograd, 9. junija. Kakor se trdi v merodajnih krogih, je bil zunanji minister dr. Voja Marinkovič takoj popoldne v av ienci pri kralju, kateremu je poročal o zunanje - političnem položaju. ,e.n^niv je prinesel ukaz o imenovanju ve ikih županov. — Danes se bo dr. Voja Marinkovič vrnil v Beograd. DELAVSKI AZIL DOBI LJUBLJANA. Beograd, 9. junija. V Ljubljani se bo zgradilo večje poslopje za prezposelne delavce in za delavsko zbornico. V poslopju se bo uredila tudi ljudska kuhinja, tako, da bi bilo novo poslopje delavski azil. Delavska zbornica za Slovenijo bo dala na razpolago 1,500.000 dinarjev, mestni magistrat ljubljanski bo dal na razpolago stavbišče v vrednosti 300 do 400.000 dinarjev in 1,200.000 dinarjev v gotovini, ministrstvo za socialno politiko pa bo nakazala 1,800.000 dinarjev. j FRANCIJA POSREDUJE V SPORU Z ALBANIJO. Pari*, 9. junija. Francoski poslanik Uardy, ki se danes vrne v Beograd, je dobil o dsvoje vlade nalog, da v povsem prijateljskem tonu posreduje pri jugoslovanski vladi glede spora z Albanijo. Opozori naj vlado na nevarne posledice, ki-bi~ utegnile nastati, ako-bi se-konflikt poostril. V poučenih krogih trde, da-je francoska vlada napravila ta korak zato, ker ji je Itilfja službeno1 spdročfta1,1 da ona v tem prav tako kakor v prejšnjem konfliktu ne bo dovolila, da se Zveza narodov vmešava v jadransko vprašanje. TUDI BEOGRAD DOBI DELAVSKO ZAVETIŠČE. Beograd, 9. junija. Ministrstvo za so* cia 110 politiko je beograjski občini odobrilo kredit 10 milijonov Din ob 4%nih obrestih na 25 let. Iz tega kredita naj občina sezida azil za brezposelne delavce, delavsko zbornico, borzo dela in še nekatere druge kulturne ustanove. Azil za brezposelne je v Beogradu zato zelo potreben, ker je v Beogradu največ brezposelnih delavcev. Zavzemanju dr. Jovanoviča, podpredsednika beograjske občine, za stvar in naklonjenosti ministra za socialno politiko se je zahvaliti, da se bo ta misel kmalu uresničila. Še o vsedelavskem zletu. Edo Fimmeo o uašem delavstvu in o svojih vtisih v Ljubljani. Zastopnik mednarodne zveze transportnih delavcev se je v privatnem pogovoru, kakor poroča »Morgenblatk, izjavil o svojih vtisih v Ljubljani tako-le: O tukajšnjih razmerah (jugoslovanskih) sem bil le površno informiran. Vedel sem ie to, da je vašo delavstvo, kar se tiče organizacije, discipline in samozavesti, daleč za delavci drugih dežel Da pa vlada v vrstah jugoslovenskega proletariata tako silna desorientiranost, se mi ni niti sanjalo. Tega je predvsem kriva nesrečna razcepljenost (delavskih) političnih strank. Vi imate vendar skoraj ravno toliko strank, kolikor je med vami intelektualcev. Delavci nasedajo vsem mogočim pustolovcem. Itak je le malo Slovencev, pa še ti so razbiti, mesto da bi v enotnih političnih organizacijah ookazali svojo silo. V Sloveniji sem takoj spoznal, da pripada prebivalstvo za-padnemu kulturnemu krogu in da je v ostrem nasprotju s Srhi... Zdi se mi, da se Slovenija v gospodarskem oziru bliža polagoma svojemu propadu ... Fimmen je govoril nato še o balkanskih vprašanjih in o naših odnošajih s Srbi, ker pa v tem oziru niso njegova izvajanja čisto točna in tudi manj zanimiva, jih izpuščamo. Iz citirane sodbe Fimmena, ki gotovo želi našim delavcem čim več uspeha na političnem polju, pa jasno sledi, da smo mi popolnoma pravilno precenili delavski zlet in miting in da je bila naša sodba kvečjemu še premila. Je vendar v nebo kričeč škandal, da mora šele delegat mednarodne organizacije in tujec oporiti naše delavce, da nasedajo pustolovcem in da ne poznajo ne organizacije, ne discipline in ne samozavesti. Prav res! Debacle naših delavskih voditeljev je po-polen in čas je, da se delavci teh dičnih voditeljev že oproste. Še ena sodba. Hod naslovom »Neuspeh vsedelavskega zleta v »Ljubljani* poroča zagrebški »Jutar-nji list med drugim to-le: »Prva točka vsedelavskega zleta je imela biti včeraj velika javna skupščina na Kongresnem trgu in to baš pred privatnim stanovanjem dr. Žerjava, čegar balkon je bil zelo lepo okrašen z rdečimi nageljni (danes teh ni več), komaj pa je pričel prihajati sprevod z godbami na skupščino, se je videlo, da imajo »neodvisni delavci ogromno večino« ... In pred tem: »Delavski zlet, kakor so ga organizirali socialisti, odnosno za njih hrb-tom sam. demokrati, je imel dvojen cilj: 1. da se na pet ali šest strank razcepljeni socialisti zopet združijo v edinstveni organizaciji in 2. da že ujedinjene socialistične stranke podpro samostalce (SDS — op. ured.) v Sloveniji... v zadevi že znanega in dovoljno diskreditiranega naprednega bloka v Sloveniji« ... In konec: »Ta miting je dokazal, da bodo ostali delavci v Sloveniji še nadalje razcepljeni in sicer še bolj ko dosedaj, ker se pojavljajo nesoglasja tudi med komunisti samimi, katerih organizacija je bila dosedaj najmočnejša. Med komunisti so se razširile vesti, da igrajo nekateri njih »voditelji dvojno vlogo, da se na eni strani kažejo delavstvu kot nekaki sovjetski zaupniki, na drugi strani pa tajno delajo skupaj z našo policijo ...« 'Ni brez vzroka govoril Fimmen o pustolovcih, katerim nasedajo naši delavci. Neva rumunska vlada. Z imenovanjem princa Barbu Stirbeya za ministrskega predsednika je tudi jasno označen cilj in namen nove rumunske vlade. Princ Stirbey je svak Bratianua in njegov zaupnik ter je tako prišla Bratianova liberalna stranka zopet na vlado. Obenem pa je princ Stirbey tudi eden največjih bogatašev v Rumuniji in največji lastnik konserv-nih tovaren. Z njim so prišli v vlado do odločilnega upliva bankirski krogi in rumun-ski velikaši. Princ Stirbey je nadalje upravitelj premoženja vladarske hiše, ki ima zlasti mnogo delnic petrolejskih podjetij. Ta podjetja uspevajo danes vsled hude ameriške konkurence slabo in zato je pričakovati, da bo princ Stirbey tudi v tem oziru postavil svojega moža. Zlasti znan je postal princ Stirbey ob priliki ekstrature princa Karla. Bila je v glavnem zasluga princa Stirbeya, da se je moral princ Kart odpovedati prestolu in oditi v tujino. Zato ga je tudi princ Karl pred odhodom iz Bukarešte oklofutal. Kakor poročajo listi, je bil general Ave-rescu vržen, ko še ni podal niti demisije. Iz dvora mu je bil prinesen dekret, da je imenovan novi ministrski predsednik in tako je moral Averescu hočeš nočeš podati de-misijo. Baje je pripravljal ravno vojaški puč, njegov padec pa je izvedbo tega puča preprečil. Da je bil Averescu tako nenadoma vržen, pojasnjujejo tisti tudi z drugim vzrokom. Vsled bolezni kralja Ferdinanda so hoteli gotovi krogi doseči, da bi bila Rujmmija zavarovana pred vsakim presenečenjem in sicer v prvi vrsti zaradi nasledstva na prestolu. Nova vlada bi morala s svojo sestavo jamčiti, da ostanejo določbe proti princu Karlu v veljavi in ker sta se proti princu najbolj eksponirala Stirbey in njegov svak Bratianu, je bila tudi njima izročena vlada. Tako je poskrbljeno, da ne bo niti glede prestolo-nasledstva in uiti glede regentstva nobenih izprememb. V novi vladi je upliv Bratianua modno za- j siguran, ker je tudi novi vojni minister, ge- j ueral Anghelescu svak Bratianua. Razven li- j beralcev so vstopili v vlado še nekateri na- ! rodni zaranisti (Kmečka stranka), dočini pa je gros kmečke stranke proti novi vladi. Situacija nove rumunske vlade je torej precej težavna, kakor so tudi napete uotra-nje politične razmere v Rumuniji. Na eni strani stalna nevarnost od Rusije, na drugi strani veliko nezadovoljstvo v deželi, ni čuda, da je javnost želela koncentracijsko vlado. 0 novi vladi pa ni mogoče reči, da bi bila koncentracijska vlada, temveč je to le vlada gospoda Bratianua. V tem pa je tudi ves njen nedostatek. Politične vesti. — Volitve ne bodo odložene. Pašičevci in nekateri drugi opozicionalci govore, da bodo volitve odložene. Temu nasproti pa izjavljajo vladni krogi z vso odločnostjo, da volitve ne bodo odložene. Vladni krogi trde, da bodo v kratkem nove volivne pViprave vlade dokazale, da je razpis volitev pred nami. Od teh predpriprav zlasti omenjajo izpopolnitev vlade, imenovanje novih velikih županov in končno razpis volitev koncem tega tedna ali najkasneje v torek. Kakor se more sklepati iz vsega postopanja vlade, ima sedanja vlada že danes značaj volivne vlade. = Pribičevič v Žumperku in Dadatovicima. Pod tem naslovom piše »Narodna Politika : »Še predno se je vršil sestanek, je dal Lu-kinič javiti iz Karlovca beograjski »Politiki«, da je na sestanek prišlo 5000 ljudi, ki so kljub silnemu dežju poslušali Pribičeviča. Očividec nam danes pripoveduje, da je bila ta skupščina tako mizerna, da ni mogla biti bolj. Na njo je prišlo v vsem največ sto ljudi, dočim so vsi ostali odšli ostentativno v svoje hiše. To stotino je zbral mestni belež-nik Kendulič. O tej blamaži sam. demokratov bomo spregovorili obširneje v prihodnji številki.« — Tako »Narodna Politika«. Je menda res dobro, da ljudje ne čitajo samo »Jutro«. = Džeiniet se pripravlja na volitve, »ud-zor« poroča, da se džemiet marljivo pripravlja na volitve. Džemiet bo nastopil samostojno in odklanja vsak skupen nastop z drugimi strankami. Vendar pa je verjetno, da bo nastopil skupno z Nastasom Petrovičem, ker se je ta ob zadnjih volitvah krepko zavzel za džemiet. Svojega lista Džemiet ne bo izdajal, ker je njegova liskama še vedno konfiscirana in ker se bo itak vršila vsa agitacija le ustmeno, od hiše do hiše. Voditelji džemieta upajo, da dobe večino manda-tov v južni Srbiji, če bodo volitve le količkaj svobodne. Pravi voditelj džemieta je Se vedno Ferhad beg Draga, čegar proces še vedno ni zaključen. — Italijanski tisk o našem sporu z Alba- nijo. Vsi italijanski listi pišejo zelo mnogo o našem sporu z Albanijo in so seveda brez izjeme na strani Albanije. »Messagero« piše, da je bil Gjuraškovič špion in jugoslovensko poslaništvo je prvotno samo zanikalo, da bi spadal Gjuraškovič med poslansko osobje. Italijanski poslanik v Beogradu je interveniral za mirno rešitev spora in beograjska vlada je tudi pravilno ocenila italijansko intervencijo, vsled česar je še bolj nepojmljivo, da je mogel jugoslovanski poslanik v Tirani odbiti ponuden kompromis. List zaključuje svoj članek s trditvijo, da Jugoslavija ruši mir na Balkanu. »Giornale d’ Ita-lia« odobrava stališče italijanske vlade, ki bo v sporu med Jugoslavijo in Albanijo strogo nevtralna. Ce bi pa prišlo do komplikacij ha albansko jugoslovenski meji, potem bi nastala zelo delikatna situacija. »Lavoro d’ Italia« pravi, da je bil Gjuraškovič eksponent in špion neke skupine, ki je pripravljala napad na Albanijo. (Ni treba še posebej povdarjati, da je vest »Lavoro d’ Italia« popolnoma izmišljena.) — Nova rumunska vlada je izdala proglas, v katerem med drugim obljublja svobodo tiska in svobodne volitve. Dejansko se je tudi v resnici cenzura nad tiskom nehala. Ce bo izvršena tudi obljuba o svobodnih volitvah, je seveda drugo vprašanje. — Vlada je izpopolnjena. Liberalec John Ingler je sprejel ministrstvo za narodno zdravje, pričakujejo, da prevzame zunanje ministrstvo londonski poslanik Titulescu. Potem bi ostalo nezasedeno samo še ministrstvo za trgovino. — Profesor Jorga je odklonil povabilo princa Stirbeya, da vstopi v vlado. = Dr. Beneš za priznanje sovjetske Rusije. Deputacija socialističnih poslancev je obiskala dr. Beneša in mu izrazila željo, da Če-hoslovaška prizna sovjetsko vlado. Deputa-ciji je dr. Beneš odgovoril, da je bil on vedno za priznanje sovjetske Rusije in da bo Cehoslovaška sovjetsko vlado priznala kakor hitro bodo razmere to dovoljevale. Vsled te izjave so desničarski listi čisto iz sebe in vehementno napadajo dr. Beneša. Zlasti slovaški listi se z napadi odlikujejo. Večina češke javnosti in zlasti gospodarski krogi pa izjavo dr. Beneša odobravajo, ker je Če-hoslovaška bila v zelo veliki meri udeležena pri uvozu v Rusijo in bi bil brez priznanja sovjetski" vlade ves ta uvoz v bodoče nemogoč. = Sovjetska Rusija bo izplačala svoje dolgove Franciji. Na zadnji seji francosko-ru-ske komisije za dolgove, ki jih mora izplačati Rusija Franciji, je bil podpisan protokol, s katerim se sovjetska Rusija zavezuje da bo v teku 72 let izplačala Franciji na račun predvojnih dolgov carske Rusije — 72 milijonov zlatih frankov. Protokol, oziroma ta obveza še nima končne vrednosti, ako Francija ne izpolni obljube, da ji bo kreditirala 500 milijonov frankov za nabavo industrijskih produktov, zakar bo Rusija zastavila vse svoje petrolejske vrelce. Pogajanja o posojilu in dolgovih še niso zaključena. t . — Peklile pred padcem. Poroeevalec ^-Agencije Havus-c je javil iz Pekinga, vlada v Pekingu popolna smesnjava m da krožijo po mestu najalarmantnejše vesti, j Dosedaj je Cangsolinu uspelo vzdržati red j in mir v Pekingu. Ako bo general Čangsolin odšel s svojimi oddelki vojaštva iz Pekinga, j bo brezdvoma nastala nevarnost, da izbruh- , nejo nemiri, čangsolin je pustil raztrositi ■ vesti, da sprejema vse Sun-Jat-Senove temeljne misli za svoje in, da se ne bo postavil proti Kuomintang stranki, temveč samo proti komunistom. Generalni štab Čangsoli-nove armade je izjavil, da se vrše pogajanja med generali Cangsolinom, Cangkajšekom in Jensišanom, vojaškim guvernerjem province Čangsi, za ustvaritev enotne fronte 111 trozveze proti komunistični ekspanziji. gospodarstvo v mestni občini CELJE. II. Luč, to je elektrika, je v Celju^ strašno draga in sicer radi tega, 'ker SDS ni razumela doseči bolj ugodne pogodbe s Falo in ker je razsvetljava na ulicah skoraj zastonj, dočim se dotični izdatki prevalijo na odjemalce elektrike, ki torej v resnici plačujejo večino izdatkov za ulično razsvetljavo. Ne-glede na to, je pa razsvetljava na ulicah tako razkošna, je tudi montaža te razsvetljave izvedena tako neekonomično, da se je po mnenju izvedencev kakih 500.000 dinarjev po nepotrebnem preveč izdalo. Razsvetljava je torej radi tega tako razkošna, ker je poceni in ker jo plačujejo konsumenti. Na drugi strani so napravili plinarno pasivno, akoravno so investirali cel milijon dinarjev v svrho njene rentabilnosti. Ali ni sama plinarna dovolj jasen dokaz nezmožnosti dosedanjih odločujočih močij, ali ne oznanja smrdeč in drag plin, da kriči plinarna po odrešeniku? Plinarno so ubili ravno z elektriko, ker je cestna razsvetljava preje rabila ogromno množino plina, sedaj pa iščejo z električno razsvetljavo po konsumentih plina in ga prodajajo za tako strašno visoko ceno, da ga nikdo že radi tega noče. Ali ni t« malomestno, če se hoče imeti na vsak način vse električno osvetljeno, dočini najdete v Londonu ali Parizu še premnogo plinske razsvetljave na ulicah? V ostalem je pa pl>n ravno modernim mestom potreben za kurjavo itd., torej je plin modernim mestom potreben. Navzlic temu so pa pustili cevi brez popravil in sedaj jim plin uhaja iz cevi ko' njim njih pripadniki iz stranke. In ves investiran milijon dinarjev se ne obrestuje-Da bi bili gospodje od SDS v stanju P0" staviti le eno stanovanjsko hišo in četudi $e tako skromno, da bi vsaj pokazali dobro voljo in resnost pri tem vprašanju! Tudi tu s" popolnoma odpovedali, čeprav so mnogo ketirali in purparlirali in pisali po listih-Kupili so celo mnogo vagonov opeke nekje pri Ljutomeru in za apno so skopali velik0 rupo, pa opeko so prodali in apno tudi, jamo so zasuli — hiše pa ni! Navzlic temu pa ugotovimo, da naj bi znašal za 1. 1927 proračun za mesto Celje, j5.1 ima 7000 prebivalcev, okoli 4 milijonov dinarjev dohodkov in istotoliko izdatkov, dočim ima Maribor, ki ima okoli 30.00 prebivalcev, komaj 10 milijonov proračuna. Ali je to razmerje? Zato pa so tudi naložili najemnikom kar en cel milijon na najemnino da torej ‘ravno^/rad trpi pod tem gospodar«^ s(rankarski la9le,p. mštvo je dosedaj * podpiralo to prekonor-ljeuosti nar»r»jc „aiemnikov. malno «bd*fnivim razumom pa se bo sedaj y«SS8al< kam je šel denar, če niso niti gon našfetih primitivnih potreb upoštevali Na to ie odgovor posebno lahek m bo ist_ p “ebno jamo doka*.!, da SDS ' Celju gospodariti tako, kot je to Postavili so na poplavam izPost^v£ee“ mestu lulcsurijozen cvetličnjak, k g oskrbuje vrtnar uradniške kateigoiije. prava še vedno ni gotova, se vedno bet0*\ rajo ograjo, grede in drugo, kar stane <1° sedaj okoli 700.000 dinarjev. Napravili so električno napravo po mestu in izdali za njo brez potrebe okoli 500.000 dinarjev pre več. Postavili so pod Tolstim vrhom CeljsKo kočo, ki stane kljub lastni režiji nad 10^ dinarjev. Pomnožili so uradniški aparat n magistratu preko potrebne mere. Mestni uslužbenci in konji delajo v prvem redu k za olepšavo mesta, niso pa na razpolago * nasipanje blatnih hodnikov, pač pa za n0 promenadno pot ob Savinji, katero bo me da ie prva velika voda razdrla, nakar bi r spet popravili, ako bi imeli Še to moč, drobnosti so razvidne vsakemu, ako bi ime^' še to moč. Podrobnosti so razvidne vsakemu, ki se za to' zanima in proračunov. in ako bi že res bilo vse to tako zelo nujno potrebno, potem pa je predpogoj za take izdatke, da jih odobrujc večina občanov, ne more pa zadostovati manjšina, katera hoče go- SDodariti PO svoje z občinskim denarjem, spoaariu pu jgospodarstva v mest- Radi tega kricec g e nrebivalstva proti ni občini celjski je večin p magistratu. nadaljnjemu vladanju SD. nanietno Vodilo je torej opozicijo, « no le ttzsrussz?* rg&r« prvomTedu odločeno pri rešitvi raznih še tako važnih vprašanj. otranke ki kli- Vse vpije po odstjamtvi te stiankie, Itl če sedaj proti združenim NRS, SLS in JMem cem na pomoč narodno zavednost, kakor d» bi bila naša država radi tega v nevarnosti, ker se onim od SDS ne pusti več na tak n čin gospodariti. Združene stranke vodi ed -no le načelo gospodarske pameti in tisti, k tega ne uvidi, je ali slep strankar ali pa bere samo »Jutro«. Bodemo videli, če je res mo eoče, da bodo imeli taki ljudje v Celju vsa toliko glasov, da bodo sploh lahko imeU kak vpliv na bodoč razvoj C.eli^cCoTJ« n pa le želeti, da dobijo združeni NRS, SLh in Nemci ogromno večino, da potem uveljavijo zdrava načela v mestnem gospodarstvu na podlagi razuma, ne pa na podlagi kake politične stranke. Francija in Italija od premirja do Locarnske pogodbe* (Napisal francoski diplomat.) Časopisje je razpravljalo o-finančnih in teritorialnih zadevah Nemčije, kot bi bili italijanski interesi bolj vzajemni z nemškimi kot s francoskimi, belgijskimi, poljskimi ali češkimi. Obsojali so Versajski mir, bodisi iz egoistično-nacionadističnega stališča, bodisi pa iz pretirano gospodarskega stališča. Govorilo se je: »Kaj hočete, da nam pomaga mirovna pogodba, ki nam neposredno ni ničesar ali skoraj ničesar prinesla?« Ali pa: »Ta pogodba ovira gospodarsko ureditev Nemčije, ki je neobhodno potrebna svetovnemu gospodarstvu.« Ce je kakšna sprememba ali možnost spremembe kake točke mirovne pogodbe mogla koristiti nekdanjemu sovražniku, to ni bil vzrok, da je bila antipatična, temveč nasprotno, ravno to je bil vzrok, da je bila simpatična, n. pr. even-tuelna združitev Avstrije z Nemčijo. Zapirali so oči nad nepriliko, ki bi nastala iz tega, da bi se zamenjala soseščina nenevarne Avstrije z bolj nevarno Nemčijo. Da bi pozabili to nevarnost, so si izmislili drugo: donavsko konfederacijo. Trdili so, da je naša diplomacija na delu, da združi v konfederacijo vse države, ki so nastale na razvalinah stare habsburške monarhije. To pa ni bilo res: naša vlada je javila italijanski vladi navodila, s katerimi je prepovedala podpirati tak načrt prvemu diplomatskemu zasltopniku Francije, ki ga je bila poslala po vojni na Dunaj; toda rimska vlada ni nikoli objavila v časopisju garancije, ki jo je bila dala naša vlada. Razen tega pa je partikula-rižem podonavskih držav jasno kazal, da nikakor niso razpoložene za upostavitev take konfederacije. Toda tudi tega Italijani iuso razumeli. Ko so praška, beogradska in buka- reška vlada sklenile politično in vojaško zvezo, z namenom, da ohranijo »status quo< v Srednji Evropi, je bila senzacija v Italiji velika in trenutek so se obotavljali, kako bi si dogodek primerno razlagali. Najprej so se odločili za sledeče: »Slednjič otresejo dežele Srednje Evrope jarem francoskega vodstva in postopajo samolastnoUToda Italijani so kmalu izprevidedi, da ta razlaga ne drži in brez prehoda so objavili drugo: »Mala antanta je proizvod francoskega macchiaveliz-ma in vaba za ostudno podonavsko federacijo.« Ta druga razlaga je bila ravno tako fantastična kot prva. Vsekakor so začeli Malo antanto, koje ustvarjenje je bilo zadoščenje za Francijo, gledati v Italiji zelo neza UPPodlaga vseh teh sodb in občutkov je bila ista: reakcija proti vojni, kateri sledi neizbežno pozabljenje lekcij najbližje preteklosti in več ali manj popoln preobrat v do- tlej pripuščenih odnošajih. Opravičilo gosp, Nittija, da ni reagiral proti tej reakciji, obstoji v tem, da je bila reakcija proti vojni podlaga njegove lastne vlade. Treba je ločnega obvladovanja samega sebe, ki ga on ni imel, da se ublaži, zajezi in drugam napelje tok, ki je človeka dvignil na vlado. Na koncu svojega ministrovanja pa je napravil ta možak nekaj humorističnega. Zahteval je od gosp. Milleranda, da odpokliče rimskega poslanika g. BarrSra, češ da se meša v laško notranjo politiko. Ali se je zavedal velikanskega začudenja, ki ga je povzročil s tem, da je zahteval odpoklic poslanika, ki je predstavljal Francijo v Italiji že skoraj trideset let in je navezal na svoje ime vse pogodbe s katerimi sta se bili obe deželi zbližali in navezali druga na drugo? Ali pa •je bilo ravno to, da je imel tega diplomata, postalo simbol za politiko sodelovanja vzrok, da ga je želel odstraniti? Vsekakor je gosp. Millerand prosil g. BarrSra, naj pride v Pariz Pokazal mu je pismo g. Nittija in mu dejal: »Napravite vi sami predlog *a odgovori« Odgovor, ki je razbremenil poslanika očitkov, naperjenih proti njemu, je odklanjal odpoklic. G. Nitti pa je odgovoril s pismom, v katerem je na novo zahteval odpoklic. Toda med tem, ko je bilo to pismo na potu iz Rima v Pariz, je bila vlada g. Nittija str- "'očitelc, ki ga je napravil g. BarrSru, je bil popolnoma neopravičen. Intervenirati v laški notranji politiki, pa naj bo že pod katerokoli obliko, je zelo težavno za vsakega inozemskega diplomata, čisto nemogoče pa za francoskega diplomata. Ce bi kdo nasprotno trdil, se morajo poznavalci razmer sam smejati. Kabinet Giolitti-Sforia. Pod g. Giolittijem, ki je postal predsedn* vlade, se je ozračje naglo omililo. “Je»re. vrnitev na krmilo je končala protivojo la % akcijo, saj je bil, predno je Italija ie2ovo vojno, prvoborilec nevtralizma m ie «1 6njso ime ostalo ves čas vojne parola kljub želeili pristopa Italije v v^“° radi t«8a .1® temu, ali bolje rečeno, ravn posel nje-bil njegov posel mnogo 0jenju na evrop-govega prednika Pr' -IZ dogodkov, v katere ski položaj, ki je je bil silno prakti- se ni bil vmeša - smisel za politiko, Sfo je nače^zadevo na točki, kjer jo je našel po petletni odsotnosti. Zelo star, a mlade-Slfega duha, je koketno pokadi dane h J g NUtljunMai0 ničesar očitati z narodnostnega stalila- (Dalje prihodnjič.) Dnevne vestt. MNOGO PREVEC STRAHU. Notranje ministrstvo je prepovedalo zemljevid socialistične zveze sovjetskih republik »Union des Republiques Sovietiques«, ki je bil izdan v veliki obliki in v francoskem jeziku v Parizu. Vse lepo, če naša vlada skrbi, da se ne siri pri nas boljševfška propaganda. Vendar pa mislimo, da ta skrb ne sme iti predaleč. Daleč preko cilja pa strelja prepoved zemljevida, kajti obstoja Zveze socialističnih republik sovjetov vendar ni mogoče tajiti. Enako mislimo ,da pogled na novi zemljevid Rusije niti najmanje ne more koristiti komunistični propagandi, kajti ta zemljevid pripoveduje samo to, kaj vse so boljševiki Rusiji izgubiti. To spoznanje pa pač ne more navdušit! Jugoslovane za Rusijo. - 7rtnf' n.e2miseInost prepovedi kompletna, in tn zevV1(* sestavljen v francoskem jeziku šim ,16^ j ce*° neprimeren, da bi med na-l'ropagam|'0m moge* koristiti komunistični J- prepoved torej nima drugega efekta, svet«8 S?1v se Z0Pel enkrat osmešili pred m. Ali se res še nismo zadosti? p . v^el generalnega štaba v Ljubljani. ši raVj?/aišnjini je prispel, na potu na dalj-neea št na ^led, v Ljubljano šef general-Gosnivi ’ armUski general Dragotin Pešič. , ^fu generalnega štaba želimo pri-J6tao Ivanje na Bledu. obiavp dni list« št. 61 z dne 4. junija 1927 izvoz cenovnik za zavarovanje valute ob z j blaga po čl. 16. pravilnika o prometu 1921 . * *n valutami z dne 23 septembra •sPrei Veli'av.en od i- d° 15. t. m., natečaje za demp1 g.°j.encev v pomorsko vojaško aka-?iži° ^°1° vojaške akademije in v čaasko podčastniško šolo v Nišu. Te dni°se r,ee v^an‘h P08estuikov v Splitu, posestnikov iz vse a i?phtu kongres hišnih bila sklenjena med Na kongresu je ten se zahteva, da naj^e1^ resolucija, v sa-ukine. V slučaju, da stoDii\0Van->ski zakon kon s t. novembrom tPt«fi“°Vani?ki mi ndT hiŠUini Uosestnikorn* da pn odmeri najemnine zmerni ter naj vpo- bi^-m posestnikoTdk .10 V Beogradu0 Dn-rt°V- Dne 20‘ f' m' se ieZST skupaj 130* kandidatov P*ijavl>enih Nemški konzulat v Splitu, v Sniit,. • nnm?°Vljen nemški konzulat. Za začasnega podkonzula je imenovan ravnatelj podružni-hrvatske štedionice Janko Jankovič. ~ kredit za razmnoževanje katastralnili krQa-?V' 'finančno ministrstvo je dovolilo it pol milijona kron za vzpostavitev de-čr[ovCe 23 razmnoževanie katastralnili na- i» Vral°a,■ komisija za državni izpit '»•mi', ziv ml ,lld,b jani razglaša da se bodo nija t. 1. v n 7 vršili koncem meseca ju-vatorija (Gosno*£ttrib,.1iu:blianskega konser-kl želijo v letošnfei^‘ferm-’ 8)' ,lKandidatL * .glasbe (petja, klavirj® go^f?11 izP“ PaJ predložijo svojo z dokumenti m kolekovano prijavo izpraševalnf kornisip d° 20 junija t. 1. (v pisarni konservatorija - Koncert Orkestralnega društva Glasbe- usnefih u V Zag,,ri" ob Sa'i. Po krasno meni koncertih v Murski Soboti in Ljuto- nega d^ušt^* Gla.mlni ‘orkester Orkestralno*. Adamiča svm p(xl taktirko dne 11. t. m ob 8 11 kvi. Na vzporedu » v Zag0'du °b Adamiča, Šantl i 8nkn kestralne skladbe ga ter dvoirvHolini\DvTak?’ Cajkovske- Umetniško naštudirani program, ki je navdušil občinstvo Murske Sobote in Ljutomera do najvišje mere, bo sigurno tudi v Za-gbrju ob Savi privabil h koncertu najmno-rdjnejše poslušalstvo. Idealna strenvlje-[q. Orkestralnega društva Glasbene Matice Judi brez dvoma zaslužijo. ■strm Razpisano mesto. Pri mestnem magi-mo?U ceyskerri se odda začasno mesto po-služkega koncePtnega uradnika-jurista. i'a Sji . a je pogodbena. Plača po dogovoru. Pro-jdi morajo izkazati dovršene pravno in dr-Vs 0Zaanske študije in z uspehom prebite • d državne teoretične izpite. Prednost ima-Pr2sil.ci. 8 praktičnim izpitom za politič- iirjiut?.raarliB^ratlvno poslovanje in z daljšo kalkovan0V°^opnrenXenane Drošnie Pravilno "‘»vinskim listom, nr^stvl Y°istnim in dl> zdravniškim spričevalom uradnim Pilih ..j „ vloie d„ S",Sll.TgfepIlf sednistvu mestnega magistrata celjskega' Razpisano mesto se bo pozneje event spremenilo v sistemizirano mesto, ako to sklene občinski svet. — Iz poštno-hranilnične službe. Za ravnatelja podružnice Poštne hranilnice v Ljub-ttni je imenovan bivši delegat finančnega Ministrstva v Ljuhljani dr. Savnik. — Mednarodni semenj v Bratislavi VII mednarodni podonavski semenj v Bratislavi (CSR) se vrši letos od 21. avgusta do 2. septembra t. 1. Prospekte dobijo interesenti v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. — Velikanska eksploaijska katastrofa v Varšavi. Te dni se je pripetila v neki smod-nišnici pri Varšavi težka eksplozija. Dasi je oddaljena smodnišnica od mesta 10 kilometrov, so popokale v mestu vse šipe. Več hiš, med njimi kirurgična klinika, je bilo znatno poškodovanih. Učinek eksplozije je bil tako silen, da je mislilo prebivalstvo v prvem hipu, da gre za potres. V Vikevicah je več hiš skoraj popolnoma porušenih. Neki vojak, ki je stal na straži, je bil ubit. Nad 300 oseb je odneslo težje ali lažje poškodbe. Večina ponesrečencev je poškodovanih na očeh. Škoda se ceni na dva in pol milijona zlotih. V smodnišnici je eksplodiralo 330.000 kilogramov ekplozivnih stvari. — Kačaki odvajajo kmete. Iz Skoplja poročijo: V torek dopoldne je udrla v selo Podkravlje, okraj Giljane, velika kačaška četa. Kačaki so oplenili več hiš, nakar so odvedli seboj nekega dekleta in štiri kmete. Ko je bila orožniška postaja o tem obveščena, je poslala za razbojniki patrulje, ki so se pa vrnile brez uspeha. Domneva se, da so zbežali kačaki na albansko ozemlje. Zanimivo je, da je to, odkar se je pričela kačaška akcija, že drugi slučaj, da so odvedli albanski razbojniki kmete. — Senzacionalna aretacija v Beogradu. V enem najelegantnejših beograjskih nočnih lokalov je bila te dni aretirana žena bivšega podravnatelja Angleško-srbske banke v Beogradu Vida Orensten. Vtaknili so jo v glav-njačo. Vzrok aretacije še ni znan, domneva pa se, da je Vida Orensten v zvezi z neko veliko afero. Aretacija je vzbudila v Beogradu veliko senzacijo, zakaj lejia Vida se je kretala vedno v najelegantnejših beograjskih krogih, dasi je zagrešil njen mož nedavno večje poneverbe ter jo zato iz Beograda neznano kam odkuril, — Hud kondukter. iStjepan Dokuše, železniški delavec v Zagrebu se je peljal z vlakom v Gračac. V bližini postaje Sesvete je prišlo med njim in službujočim sprevodnikom do prepira, ki je končal s tem, da je sunil sprevodnik Dokušo s tako silo v prsi, da je padel mož iz vlaka ter se težko poškodoval. Rabijatnega kondukterja išče policija. — Strela ubila dve ženski. Te dni sta pasli v Suvodolju v Srbiji dve svakinji, ženi bia-tov Milorada in Petronije Isajkovič krave. Bližajoča se nevihta ju je pregnala v bližnjo kočo. Nenadoma je v kočo treščilo. Strela je ubila obe ženski in dva vola, ki sla se pasla v bližini koče, dočim je ostal otrok, ki je- stal pri vratih, po čudnem naključju nepoškodovan. _ Silno nevreme nad Tuzlo in okolico. — Nad Tuzlo in okolico se je utrgal te dni oblak. Vsled silnega naliva so narasli neregu-lirani gorski jmtoki, ki so povzročili v vaseh ob vznožju Majevice veliko škodo. Zlasti so prizadete vasi Požarnica in Konjikovič, kjer nimstal nepoškodovan niti en sadni vrt, vsi nasadi sliv so uničeni. V hišo nekega kmeta je udarila strela, ki je lahko poškodovala kmeta, njegovo ženo in njegovega hlapca. — Krvavo obračunavanje med albanskimi emigranti v Črni gori. Nedavno je bil umorjen v Podgorici sredi ceste neki albanski emigrant. Morilec je pobegnil. Kmalu nato so izvedele naše oblasti, da je izvršil storilec tudi že v Albaniji zločin, radi katerega se mu je bilo bati krvne osvete. Dasi je bilo vsled tega malo verjetno, da bi ga našli v Albaniji, so ga jeli orožniki iskati tam. Iskali so ga brez uspeha. Več uspeha pa so imeli sorodniki ubitega Albanca. Ti so j dvojnega morilca našli v albanskih gorah !er se nad njim maščevali po albansko s leni da so ga zahrbtno ustrelili. /Ker so orožniki truplo našli, iščejo sedaj morilčeve morilce- — Tudi v Zapretiču se je pripetil te dni med albanskimi emigranti umor, radi katerega se pričakuje krvna osveta. DYa »ngleška letalca smrtno ponesre-.U . Londona poročajo: Pri Bournei-nouthu sta trčili dve letali. Obe letali sta padli iz višine 200 čevljev na zemlji. Pri tem sta se dva od najbolj popularnih iii najbolj spretnih angleških vojaških pilotov ubila. — Rodbinska tragedija radi malcuko.tnc denarnc globe. Žena dninarja Grummela v Parizu je bila te dni obsojena na denarno globo 5 frankov, ker je razžalila n?ko svojo sosedo. Ta malenkostna obsodba je imela tragične posledice. Ker žena globe nikakor ni mogla plačati, sta sklenila z njenim možem, da umorita svojo hčerko in izvršita skupno samomor. Grummel je prerezal hčerki, medtem ko je spala, s čevljarskim pip-cem grlo. Nato sta zakurila zakonca peč s premogom, zaprla cev, legla v posteljo in čakala na smrt. Mož se je res kmalu onesvestil. Ko je žena, ki je bila še pri polni zavesti, to videla, je hotela svojo smrt pospešiti ter se je obesila, vendar pa so jo še pravočasno rešili, dočim je mož umrl. Štorih so ji slabo uslugo; razven še hujše bede, X kat"i Jeiivela doslej, ko je bila poročena, ji giozi sodnijska kazen. — Zdravnica-kleptomanka. Budimpeštan-sko kazensko sodisce ze obravnavalo te dni zanimiv slučaj. Ze pred letom dni so opazili nameščenci velikih budimpeštanskih trgovin, da izgine vselej, kadar pride v trgovino neka elegantna črnoopravljena dama, več stvari, dragocene rokavice, čevlji, čipke *td. >in flagranti« dame ni mogel nikdo ni-cmvo zasa8»ti-Končno ji je nastavil neki tr-nm a raK^k.*v katero se je ujela. Dal je da-usotovil^nnii -a 8V0ie veliko začudenje je ko doktorico ie dama identična z ne- Policiia ie izr^fi iz ugledne rodbine. Policija je izročila slučaj sodišču. K obrav- avl rlhi^ v ob 10° oškodovanih trgovcev. Obtoženka se je zagovarjala, da jo vleče v trgovine neznana tajinstvena moč. Od trenutka dalje, ko vstopi v trgovino, ne ve, kaj se godi. Doma opazi v svoji posesti stvari, ki niso njena lastnina. Večkrat jih je hotela ze vrniti, vendar pa ji je zmanjkalo vselej poguma. Sodišče je dalo obtoženko preiskati po psihijatrih, ki so ugotovili, da trpi na kleptomaniji, vsled česar za očitana ji dejanja ni odgovorna. V svojem izvidu poudarjajo psihijatri, da se je pojavilo v krogu francoskih zdravnikov v zadnjem času mnenje, da kleptomanije ni, da pa dokazuje slučaj obtožene zdravnice nasprotno. Sodišče je obdolženko na podlagi tega izreka psihi-jatrov oprostilo. — Misteriozna avantura. Te dni so našli ob dunajski periferiji na cesti mladega čl o-veka nezavestnega. Policija ga je dala pre- peljati v bolnico. Ko se je zavedel, je pove-; dal čudno dogodivščino. Dejal je, da je Emil j Schmidt, lastnik tehničnega biroja v Stuttgartu. Mudil se je 14 dni v Bukarešti, kjer je obiskal svojo soprogo. Iz Bukarešte se je pripeljal na Dunaj, kjer je nameraval ostati samo en dan. Ko je izstopil s kolodvora, se mu je pridružil elegantno opravljen gospod, ki ga je proisl za ogenj, nakar se je razvil med njima razgovor, tekom katerega ga je vprašal tujec, če namerava ostati na Dunaju. Ko je to potrdil, mu je ponudil tujec, da naj prenoči pri njem. Medtem je pristopil k njima drug, privatno eleganten gospod, nakar sta ga povabila tujca v svoj avtomobil. Po daljši vožnji so se ustavili pred elegantno urejeno vilo. V vili jih je sprejela mlada dama. Kramljali so poldrugo uro, nakar je predlagal eden od tujih gospodo^, da bi se peljali pred večerjo z avtomobilom na izpre-hod. Vozili so se skozi drevorede po strmi, vijugasti cesti. Medtem se je znočilo... Kaj se je zgodilo potem, Emil Schmidt ne ve. Nima pojma, na kak način je obležal nezavesten na cesti, pravi pa, da ni zavžil niti kokaina niti alkohola, da pa mu je zmanjkala večja vsota denarja, ura in vse izkazne listine, svoj kovčeg je pustil v vili, glede katere pa pravtako nima pojma, kje se nahaja. — »Klub molčljivih žen«. V Manchestru je bil ustanovljen te dni »klub molčljivih žen.« Cilj, ki so si ga postavile ustanoviteljice je, da uauče svoje someščane molčlji-vosti. Vsaka članica kluba mora prebiti vsak dan najmanj dve uri v klubovem lokalu, ne da bi črhnila pri tem besedico. Če se zoper to določbo statutov pregrešil, mora plačati večjo globo. Klub je štel 240 članic, toda že prvi dan jih je izstopila 68. Ljubljana. 1— Gospod vladni komisar Anton Mencinger odpotuje službenim polom ter se vrne koncem tega tedna. Vsi sprejemi strank ta teden odpadejo. — »Slovenska Matica« ima dne 24. junija t. 1. ob 6. uri popoldne v društvenih prostorih svoj letni občni zbor z dnevnim redom: poročila, izprememba nekaterih členov pravil ter volitve odbora. — Odbor. 1— Društvo konservatoristov priredi v petek, 10. t. m. v sobi št. 17 (Gosposka ulica, pritličje) na konservatoriju ob 18. uri 6. uri popoldne) predavanje. — Tema: diskusija in debata o glasbenih stilih in o metodah glasbene kritike, o čemer je pretekli mesec na konservatoriju predaval dr. Stanko Vurnik. Debatirali bodo: konservatorist Rado Miglič kot glavni koreferent, Lajovic, Kogoj, Debevec C. in dr. — Društvo konservatoristov vabi k temu predavanju vse, ki se za estetsko-kritična muzikalna vprašanja in umetnostno politiko interesirajo. — Za društvo konservatoristov Karlo Rupel. 1— Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Letni redni občni zbor se vrši dne 20. junija 1927 ob 8. uri zvečer v pevski dvorani štev. 14, Glasbena Matica, Vegova ulica. — Odbor. 1— Občni zbor Obrtnega društva v Ljubljani se bo vršil v četrtek dne 9. junija t. 1. ob pol 8. uri zvečer v salonu restavracije »Mrak« na Rimski cesti s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav in poročilo predsednika. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo (računskih preglednikov. 6. Poročilo načelnika pevskega odseka. 7. Volitev odbora. 8. Ustanovitev odsekov. 9. Slučajnosti.^— K obilni udeležbi vabi odbor. 1— Občni »bor »Kluba ljubiteljev jamar-jev« se vrši z običajnim sporedom v sredo, dne 22. junija t. 1. »V Rožicah« hotel Union ob 18. uri. 1— Članom godalnega orkestra Orkestralnega društva Glasbene Matice! Ker je koncert v soboto 11. t. in. v Zagorju ob Savi, se vrši vaja in za njo važen razgovor v petek ob 8. uri zvečer. Odbor prosi vse člane (tudi tiste, ki niso mogli o Binkoštih na turnejo) točne udeležbe. 1— Nar. žel. glasbeno društvo Sloga: Pevska vaja v četrtek 9. t. m. odpade; mesto te vaje se^vrši ista v petek 10. t. m. v telo-vadnici sole na 'Ledini in sicer ženski zbor ob 7, moški zbor ob 8. uri zvečer. — Zborovodja. MARIBORSKA POROTA. Umor. V Mariboru se je pričelo poletno porotno zasedanje. Kot prva sta sedela na zatožili klopi 27-letni delavec, sedaj vojak Miha Se-iz Radovcev pri Murski Soboti in Fran-hf delavec v Poznanevcih. Zagovarja- d^čU umora. Dejanski stan je sle- Gostilsničarka in posestnica Jožefa Bo-rovnjak v Gornjem Seniku na Madjarskem blizu jugoslovanske meje, je živela v neslo-v«iS 8V možent, ki jo je pretepal in skri-n pP. ,n^° denar- P° nasvetu svoje matere čila kove in dekle Roganove se je odlo-avrhe ®PraVi SVOjega mOŽfl S poti. V to s,e. j« sporazumela s takratnima jugo-slovensluma tihotapcema iMiho Sežugo in !>™tiCe\0I?iBa^em’ ki sta Prevzela to nalogo • L- Pj U 20.000 kron ter Janoša Borov-g|?“a 27. septembra 1. 1921 ustrelila, sicer valita sedaj krivdo drug na drugega: . uga trdi, da je izvršil umor Bačič, dočim je on sam samo posredoval, Bačič pa trdi nasprotno, vendar jima pa to ni dosti pomagam, zakaj porotniki so stavljena jim vprašanja potrdili, nakar ju je obsodilo sodišče vsakega na 9 let težke ječe. (Jožefa Borov-njak m n. Fartek pa sta bili obsojeni že svoječasno od madjarskega sodišča vsaka na 15 let ječe.) SPORED NA MITINGU 26. JUNIJA 1927 IN RED NA LETALIŠŠCU. Cenjeno občinstvo opozarjamo na veliki miting, ki se vrši dne 26. junija 1927 ob A uri popoldne na vojaškem vežbališču med Mostami in Devico Marijo v Polju, obenem pa prosimo, da se točno drži sledečih navodil. Aero-klub ima s prireditvijo ogromne izdatke, vendar pa je v uvidevanju, da treba ustvariti možnost prisostvovanja vsem slojem našega naroda na mitingu določil vstopnino kar najnižje mogoče tako, da jo zmore vsakdo. Odveč bi bilo tedaj opozarjati, da bo občinstvo naprošeno, da samo poleg rediteljev vrši kontrolo nad tkzv. zastonjkarijo, ker smo prepričani, da vsakdo uvidi, da z stopnino 2, 5 in 10 Din more klub kriti komaj najnujnejše režijske stroške za avione in osobje. Dostop na Ljuhljanski Grad bo sicer prost, vendar pa bodo leteče patrulje Aero-kluba tudi tamkaj naprosile občinstvo, da plača vstopnino, ker bi bili v nasprotnem slučaju prisiljeni, da zaprosijo oblast, da za ta dan dostop na Grad zapre. Opozarjamo tudi na to, da bo prireditev vidna v vseh podrobnostih le iz letališča samega, kjer bo vsakdo lahko popolnoma od blizu opazoval dvig, spuščanje, odskoke s padobrani in akrobacije v zraku. Ker se širijo vesti, da bo občinstvo na letališču izpostavljeno ev. opasnostim, ako nastopi kvar motorja ali kaj sličnega, ugotavljamo, da bodo vse produkcije izvršene v taki višini in nad takim terenom, ki vsako nesrečo že v naprej izključuje. Prostor za letala, kjer se bodo dvigala in spuščala, bo ograjen provizorično z posebnimi markacijami, pa prosimo, da se na ta prostor in lastnih interesov jjod nobenim pogojem občinstvo ne podaja. Rediteljstvo bo na vsem prostoru vršilo službo, pa prosimo, da se vsakdo brezj>ogojno pokori njihovim odredbam Fotografe in fotografe-amaterje opozarjamo na sklep oblastnega odbora Aero-kluba, da je prepovedano vsakršno fotografiranje brez predhodnega dovoljenja, ki ga izstavi tajnik Aero-kluba v Kazini II. nadstr. Vsak, ki ho s tem dovoljenjem fotografiral se ob prevzemu dovoljenja obveže izročiti Aeroklubu od vsakega snimka po dve kopiji. Letalci iz Novega Sada in Zagreba dospo v spremstvu tajnika oblastnega odbora Aero-kluba v Ljubljani z avioni v soboto, dne 25. junija predpoldne na letališče. Točno uro prihoda bomo pravočasno objavili, pa prosimo, da se že ta dan potrudi čim večje število Ljubljančanov na letališče, da dostojno sprejmemo naše zračne heroje. V nedeljo, dne 26. junija bo ob 4. uri popoldne najprej ogled vseh tip letal, ki bodo sodelovali na mitingu. Njihove slike bodo od četrtka, 9. junija naprej v povečanih oblikah izložene na najobljudenejših deli/h našega mesta. Po ogledu se dvignejo nad aerodrom trosed Breguet XXX in trije Brandenburgi dvosedi. Iz zadnjih bodo po končanem kroženju nad aerodromom skočili s padali zadnjič navedeni letalci. Letala pa se bodo drug za drugim spustila zopet na Aerodrom. Za to produkcijo nastopita naša pilota-lovea rojaka iz Primorja gg. kapetan Umek in tehnični poslovodja Ernest Turko na Devoitinih. Izvajala bosta loopinge, rol-linge, pikiranje, šandele, vrtinec, vertikalne gos spirale, horizontalni let z minimalno brzi-no, horizontalni let s podminimalno brzino, glisad na desno in levo krilo in končno naj-opasnejšo produkcijo vertikalni vrtinec vezan z drsenjem na krilo, nato drčanje na rep. Aparata se bosta ločila drug od drugega na vzhodno in zahodno stran od letališča tako, da bo gledalcem i na eni i na drugi strani omogočen točen razgled. Po končanih akrobacijah bodo v.ršeni leti s pasažirji. Med vstopnicami, ki so v predprodaji in to v trafiki Sever v Selenburgovi ulici, pri tvrdki Joso 'Goreč nasl. na Dunajski cesti in v Jugoslovanski knjigarni 'Pred Škofijo, se nahaja 50 številk, ki pooblaščajo kujice za let. Vsakdo, kdor kupi vstopnico ima pravico do brezplačnega žrebanja. Dosedaj je bilo izžrebanih pri nakupu kart v tajništvu Aero-kluba, Kazino II. nadstr. 8 številk. Ostale so porazdeljene na vse predprodajne lokale. Aero-klub kraljevine SHS Ljubljana. CHAMBERLIN V BERLINU. V torek ob 5.57 je pristal Chamberlin s svojim spremljevalcem Levine-om na berlinskem aerodromu »Tempelhof«. Mesto Berlin je priredilo ameriškemu letalcu prijazen sprejem. Že več ur pred njegovim prihodom ga je pričakovala ogromna množica ljudi — računajo, da jih je bilo okoli 50.000. Ob 5. so prišli na aerodrom zastopniki oblasti: predsednik nemške republike Hindenburg, ameriški poslanik Shurman, minister dr. Cur-tius, državni tajnik v. Schubert, berlinski višji župan B8s itd. Kmalu nato je prikorakala vojaška godba v rdečih huzarskih uniformah. Na aerodromu je bil postavljen mikrofon, v svrho, da Čujejo vsi radioposlušalci, kako bo Chamberlin v Berlinu sprejet. Ob pol 6. je bil obširni prostor tako poln ljudstva, da so ljudje v gnječi komaj stali. Sedem minut pozneje po avizirale sirene na stolpu letalčev prihod. Takoj nato se je pojavi ja na obzorju skupina aeroplanov — bilo jih je 16. V prvem aeroplanu so sedeli svetnik ameriškega poslaništva Pool z zastopniki vlade. Temu letalu je sledilo sedem drugih v ravni fronti, za njimi je letel mali aeroplan Amerikancev, kateremu je sledila zopet fronta osmih letal in novi veliki aeroplan, ki je poletel pred kratkim iz Berlina v Madrid. Med gledalci je izbruhnilo ogromno, hrupno navdušenje. Ljudje so vihteli klobuke ter vzklikali, da so postali hripavi, vmes pa je igrala vojaška godba. Skupina letal je obkrožila najpreje v višini 600 do 800 metrov celo mesto. Na strehah, na vseh cestah in trgih in na vseh oknih je bilo tisoče in tisoče ljudi, ki so letalce pozdravljali. Med tem je množica na aerodromu potrpežljivo čakala. Končno so se letala vrnila. Chamberlin je poletel najmanj trikrat okoli aerodroma, ker je bil obljubil, da pristane ob 6. Končno je pristal. Zopet so se oglasile sirene. Ljudje so Chamberlina in Levine-a obkolili, vsakdo jima je hotel stisniti roko. j Navdušenje bilo nepopisno. V trenutku je j bil močni policijski kordon predrt. Od vseh i strani so silile ogromne množice v bližino j letalcev. Nastal je silen tumult. Z veliko težavo je uspela mlada deklica, da je izročila letalcema šopek. To je bil signal. Nato so .■krasili gledalci vse letalo s cvetlicami in venci. Med pestrim cvetjem se je pojavil smehljajoči se obraz Chamberlina in nekoliko resnejši njegovega spremljevalca Le-vfne-a. Nato sta letalca izstopila. Pričeli so se pozdravni govori. Prvi je pozdravil letalca minister Curtius v imenu vlade, za njim je govoril v imenu mesta Berlina župan Scholz, končno pa še ameriški poslanik v Berlinu Jaeob Gould Shorman. Nato so vozili ameriška letalca med fre-netičnimi ovacijami v avtomobilu po aerodromu, da ju je imel vsakdo priliko videti od blizu. Končno so ju peljali v ravnateljevo pisarno, kjer se je bila prijavila že pred jk>1 ure Chamberlinova mati iz N.ewyorka v svrho telefoničnega razgovora s svojim sinom. Po pogovoru z njegovo materjo sta se odpeljala letaca v ameriško poslaništvo, kjer jima je bilo odkazano stanovanje. Vožnja k poslaništvu je bila za Chamberlina in njegovega spremljevalca pravi triumf. Ljudje so bili tako navdušeni, da je omogočila policija letalcema le z največjim naporom, da sta se mogla pripeljati do poslaništva. Mestoma je počival ves promet. Cestna železnica je mogla voziti šele, ko sta bila letalca že v poslaništvu. Drugi dan sta bila Chamberlin in Levine sprejeta od predsednika republike Hindenburga. Popoldne ju je povabil državni kancler na čaj, zvečer pa jima je priredil ameriški poslanik sijajen banket. Za danes ju je povabil nemški zunanji minister dr. Stre-semann na zajtrk. Itd. — Ker je izjavil Chamberlin pred svojim odhodom iz New-yorka, da bo pil v Berlinu na zdravje New-yorčanov plzensko pivo, mu je poklonil češkoslovaški poslanik dr. Cialkowsky 50 steklenic pristnega plzenskega piva kot dar češkoslovaške republike. Vest, da se hoče vrniti v Ameriko na letalu, je Chamberlin demantiraL Kratke vesti. Ameriški fin. minister Mellon je izjavil, da so imele., Zedinjene države Sev. Amerike lansko leto 600 milijonov dolarjev prebitka, ka. Za novega frančiškanskega generala je bil izvoljen Italijan pater Bonaventura Marani. Vslcd umora sovjetskega poslanika dr. Vojvova je čičerin sklenil, da se na povratku v Rusijo ne ustavi v Varšavi, temveč odide iz Berlina direktno v Kovno, kjer se sestane z min. predsednikom Woldemarasom. Angleške strokovne organizacije, ki štejejo 5 milijonov članov in imajo 137 milijonov funtov kapitala, so pristopile korporativno v delavsko stranko. ŠPORT. Damske tekme se v novejšem času vedno bolj odklanjajo. Vedno znova se oglašajo razni zdravniki, posebno pa zdravniki, ki odklanjajo damske tekme. Pač pa so vsi za to, da naj ženske izvajajo telesno kulturo, vendar pa ne sme šport postati samemu sebi namen; na vsak način pa se morajo črtati oficielne prvenstvene tekme, čes da ženske niso ustvarjene za tekmovalne boje. 1042 javnih športnih prostorov vzdržuje država Newyork v 78 mestih. Od teh je 618 igrišč na prostem, 243 pokritih dvoran in 181 prostorov za izvajanje lahke atletike. 9 mest vzdržuje lastna igrišča za golf. 606 šolskih poslopij služi izven. Ted Kiid Lewis — švedski olimpski trener. Ogrsko moštvo, ki se je vdeležilo tekem za evropsko boksersko prvenstvo, je bil streni-ral nekdanji svetovni prvak Ted Kid Levvis Ker pa ogrski boks-sport ne razpolaga s tolikimi sredstvi, da bi mogel trajno v Budimpešti obdržati moža, ki lahko stavi visoke zahteve, bo šel Lewis v Nemčijo, ali pa, kar je še bolj verjetno, na Švedsko, kjer bo prevzel trening švedskih bokserjev za amsterdamsko olimpijado. BORZE dne 8. junija 1927. Ljubljana. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe.) Vrednote: investicijsko 0 — 85, Vojna škoda 0 — 341.50, zastavni in komunalne Kranjske 20 — 22, Celjska posojilnica 195 — 197, Ljubljanska kreditna banka 150 — 0, Merkantilna banka 0 — 98, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod za trgovino in industrijo 160 — 170, Vevče 135 — 0, Stavbna 55 — 65, šešir 104 — 0. — Blago: Tendenca za les in deželne pridelke čvrsta. Zaključenih 10 vagonov lesa. Zagreb. iDevize: Ne\vyork 56.7—66.9, Pariz 2i22.575—224.375, Praga 168.2—169, Curih 1093.5t^1096.5, Amsterdam 22.775—22.835, Dunaj 800—803, Berlin 1347.6—1350.6, Italija 311.7—313.7, London 276.1—276.9. Curih. Beograd 9.135, Ne\vyork 520, Dunaj 73.175, Berlin 123.20, Bukarešta 3.145, Lon- don 25.2525, Praga 15.40, Pariz 20.3625, Milan 28.7375. To Im ono. LORD LANSDOWNE UMRL. Iz Londona poročajo: Oče antante, 831etni lord Lansdowne je v soboto nenadoma umrl. Henry of Landsdo\vne je bil eden od najbolj znanih angleških politikov, on je bil (pravzaprav, ki je ustvaril angileško-francosko antanto in ki je položil temelj k angleško-ruskemu sporazumljenju. Mnogo se je imenovalo njegovo ime tudi leta 1910, ko se je boril kot vodja opozicije zoper liberalno As-quitovo vlado. Zadnjikrat je nastopil politično meseca novembra 1917, ko je bbjavil slavnoznano odprto pismo, v katerem je nastopil za konec vojne, pismo, ki je izzvalo ne samo v Angliji, temveč sploli pri vseh zaveznikih vihar ogorčenja. Lord Landsdowne se je rodil dne 14. januarja 1845. Študiral je v Oxfordu. Sledeč rodbinski tradiciji je postal najpreje član liberalne stranke. 2e s 27 leti ga je napravil Gladstone za državnega podtajnika v vojnem ministrstvu. V drugem Gladstonovem kabinetu je bil državni podsekretar za Indijo. Kmalu nato pa je povzročil med Gladstonom in liberalno stranko spor, ker ni soglašal s politiko avtonomije za Irsko. Od leta 1883 do 1888 je bil generalni guverner v Kanadi, od leta 1888 do 1894 pa indijski podkralj. Ko so prišli leta 1895 na krmilo konservativci, katerim se je bil medtem pridružil, je postal vojni sekretar v kabinetu Salisburg. Ko je razkrila vojna proti Burom tedanjo slabost angleške vojske, je leta 1900 odstopil ter prevzel zunanje ministrstvo. Po ponesrečenem poizkusu, da bi se dosegla angleško-nemška zveza, je sledila leta 1903 odločilna preokrenitev angleške politike na stran Francije in pozneje tudi Rusije. Zavezniško pogodbo z Japonsko je podpisal Landdowne, pravtako maroško pogodbo s Francijo izza leta 1904. Tudi angleško-rusko zbližanje je pripravil že Lansdowne. Leta 1905 je odstopil. Njegov naslednik je bil Edvard Grey. V notranji politiki je prevzel Lansdowne vodstvo opozicije v zgornji hiši. Po izbruhu svetovne vojne je P?®tal, me" seca maja 1915 v konservativjio-nberainem koalicijskem ministrstvu minister brez port-felja Meseca avgusta leta 1916 je zopet odstopil, ker ni soglašal z irsko politiko, ki jo je zastopal kabinet. Kmalu nato je prišel v Lloyd Georgesov kabinet, do katerega pa je imel stari aristokrat še manj zaupanja. Dne 29. novembra 1917, na predvečer inter-aliirane konference, je objavil lord Lans- down v »Daily Telegraphu« že omenjeno odprto pismo. Najvažnejši pasus v tem pismu je bil sledeči: »Prepričan sem, da se bo vojna, če se ne konča pravočasno v svrho, da se prepreči svetovna katastrofa, končala, ker bodo prišli narodi do prepričanja, da je trajala že predolgo.« ffl V zadnjih letih se Lord Landowne radi visoke starosti politično ni več udejstvoval. PRETENCIOZNI CESTNI POMETAČI. Cestnim pometačem v Yersey-City se uo-jro godi. So najbolje plačani cestni pometači v Ameriki.Pet in pol dolarjev zasluži lam cestni pometač, voznik vode celo šest. Delovni čas znaša osem ur na dan. Ob sobotah popoldne so prosti. Mezda se jim izplafc#. tudi za nedelje in praznike in v slučaju bolezni. Vsako lelo jim gre deset dni plačMHga dopusta. Človek bi mislil, da so ti cestni pometači zadovoljni. Toda med delovnimi pogoji se nahaja določba, ki se je izkazala sedaj kot konjsko kopito. Ta določba pravi: Če dežuje, cestnemu pometaču ni treba delati, mezdo pa dobi kljub temu. Interpelacij® te določbe je povzročila sedaj resen koflfl® med cestnimi pometači in njihovim rafn*‘ teljem. Ravnatelj je bil te dni na inip«^" skem potovanju. Nenadoma je zagledal ® svojih dobro plačanih cestnih pometačev v baraki na nekem stavbišču ob cesti. Večiffi* od njih je imela v ustih pipo ali pa Eik-Zdelo se je, da se za čiščenje ceste ne brigajo posebno. Gospod ravnatelj jih je sh”'/ radi tega na odgovor: »Kaj pa naj to pomeni?« Delovodja prisotnost njegovega predpo-stavljenega ni niti malo ženirala. Vtaltuil Je v usta nov kos tobaka za žvečenje, nato pa kratko odgovoril: »Saj vendar dežuje!« Tega ravnatelj ni bil niti opazil- Zato je pogledal začuden proti nebu. Da, res. rosilo je! Prav tenke nitke, kj J* Je “11° ko-.... , na zemljo, toda eo- maj opaziti, so pafl**%o jih vendarle takoj •eho. Ravnatelj je bil ,. . . Jitači so jih vendarle takoi j spodje cestni p-^c! «--•? opazili ter j* i JUifi.111 hčutljiv ter je energično zastopal sta-\ Sa se nanaša dotična določba delovne pogodbe na dež, ne pa na rosenje. Prepričati gospodov cestnih pometačev ni mogel. Cestni pometači so dejali: »Dež je dež in kadar dežuje, nismo primorani delati in, kar je glavno: mezda nam pritiče kljub temu!« Kon-troverza je končala tako, da je izročil rav-, natelj naslednji dan 32 cestnim pometačem modre pole. Pripomnil je, da s tako obcut* ! ljivimi gospodi ne more delati ter da bo an-■ gažiral sedaj mornarje ali pa pilote, katerim j ni nič zato, če se utrga enkrat več ali manj * oblak. Marcel Prčvost: oG lion-Juanae — Vi mislite na vse, komtesa, je dejala gospa Lelievre in potegnila iz svoje torbice lila pisemski zavitek s linsburškim grbom. To sem vam že prej pripravila. Albina je prečitala prvo stran: >Guernier Robert, star 37 let, trgovec z dragulji, 1.66 m visok, obraz po-dolgast, čelo visoko, lasje črni, obraz bled .. .< »To je Ramou,« si je mislila, vtaknila papir v za-, vitek in dejala: . st Takoj bom telefonirala Cordelieru, jutri boste že imeii ougovoir. — Oj, kako sem vam hvaležna, je vzkliknila kneginja, se vrgla Albini okoli vratu in jo navdušeno poljubljala. Medtem je začela gospa Lelievre od ginjenja ihteti in to je kneginjo tako ginilcf, da so jo kar oblile solze. Brez vsake diplomatske previdnosti je začela iskreno blebetati: — Kako draga prijateljica ste... In kako težko mi je, vas zapustiti, dear, dear ,* Albina... Ah, Gott nn ffimmel, življenje je tako komplicirano in igra se s srcem ubogih žensk, kakor hoče... Ne smete me * Angl.: Draga, draga.. pozabiti, Albina, tudi jaz vas ne bom pozabila. Pisala vam bom in tudi vi mi morate pisati. Vi ste najbolj poštena ženska na svetu. Oprostila je komteso od svojega objema in si brisala oči, iz katerih so še vedno tekli potoki solz. Gospa Lelievre je pa bila sedaj na višku ginjenja m njeno ihtenje je lollo že skoraj podobno lajanju. — Olbina, je dejala kneginja, kajneda samo ljubezen šteje v življenju? Vi, ki ste vedno mnogo ljubili, recite mi, da je ljubezen vse in da se ji mora vse žrtvovati. 0, vi si mi ne upate odgovoriti? Albina je v istini molčala, kajti neprijetno ji je bilo to parodiranje njenega življenja. Tudi so jo besede: »vi ste vedno mnogo ljubili,« razžalile. Toda kriza, katero je preživljala, jo je navdajala s sočutjem in mislila si je: »Ta ženska je smešna, toda ljubi iskreno.« — Visokost, je dejala slednjič, življenjske zadeve se ne odigravajo enako za kraljevsko osebo, kot ste vi in za navadno žonsko. # . ’ Kneginja se je tu obrnila h gospej Lelievre, ki je še vedno obupno ihtela in ji rezko dejala: Ali slišite, Lelievre? Ali slišite glas irazuma. glas časti? Gospa Lelievre se je tako ustrašila pri teh besedah, da se ji je ihtenje namah ustavilo. — Odgovorite vendar, Lelievre, je zakričala Hil- da. Da ali ne, ali ni to, kar pravi predraga komtesa Anderny, glas razuma in časti? Ali so življenjske zadeve enake za kraljevsko osebo in navadno žensko? Odgovorite vendar! Kadar nimate ničesar reči, klepetate venomer, kadar bi bilo pa treba reči pametno besedo, molčite kot grob! — Ne, je zajedala uboga gospa Lelievre, vsa pse-plašena. — Kaj, ne? je besnela Nemka. — Življenjske zadeve niso iste za vašo visokost in za navadne ženske. — Tako je, to je resnica, je dejala Hilda in se zopet obrnila k Albini: — Kako duhoviti ste, draga moja prijateljica. k*' ko inteligentni! Nikjer še nisem srečala, niti v ' e” čiji, tako visoko... Da, da, vi ste mi pokazal1 r nico. Mite, Lelievre, pustiva komteso, čisto poMUfl _ na se vračam... let me call to you, when a auxious, dear eountess! .. * Vi naju spremljate, kako ste prijazni. Saj tega ni treba. Albina, ali ms vaša intimna prijateljica? Res hočete iti z nama do lifta? Dobro... toliko ljudi v Parizu danes ne ve, kako se je treba vesti napram kraljevskim osebam. Vsi ti parvenuji in vojni dobičkarji. * Angl.: 'Dovolite mi, da vas pokličem, kadar mi je tesno, draga komtesa. ^ ^ tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana naifinejSi in nalokusneiii namigni Kis i* vinskasa kisa. laMffivaJ}«, ponu«U»o. «**; Tafafon lt«v. 3389. Tehnično In higi|en!«no nejmoderneje er e} en a klsarna v Ju 90 slavili- Pteartut' MwblJ»na, Dunajska casta **• la, II. n&cUtr. Carinsko posredniški In ipediclftkl bureau » GROM « UUBUANA, Kolodvorska ulica 41 Naslov brsojavkam« Talofoa S4S4. Podrufnlce* Maribor, Jesenice, Rakek. Obavlla vsa v to stroko spadajota posla nalhltraja 1 l„ pod kulantniml pogoji. I »slapniki draška spalaih vos S.O.B. sa aksprasaa politika. W E C K Zahvalnica. MALI OGLASI. Za vsako besedo 9e plaža 50 par. Za debelo tiskano pa Din 1.—. Mala soba z električno razsvetljavo v sredini mesta se odda takoj. Naslov pove uprava lista. Drva - Čebin Woltova l/II. - Telet. TISKARNA »MERKUR" SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13-TELEFON ŠTEV. 2852. TELEFON ŠTEV. 2852. Se priporoča za vse v tiskarsko stroko spadajoča, dela čaše, in aparati za uknbavanje so najcenejši, ker so najboljši- Znatno znižane cene. Ugodni pogoji! Tovarniška zaloga: Krakov trg 10 pri tvrdki truktus, Ljubljana. tja*?****** -Narodni Dnevnik Gosp. lekarnar Blnm, 8» botica. — Čast mi je ob vestiti Vas, da so mi Vaše Larucin kapsule jako dobro pomagale pri spolni bolezni in da je kapanje povsem prenehalo. — 9 spoštovanjem K. M.. Maribor. — Larucin kapsul« se dobivajo po Din 20 — po vseh lekarnah. Glav*o skladišče: Apoteka Blum Subotica.: Uradnica samostojna moč * prakso, vešča kw (