stev.35 ^ PTUJ, 1. septembra 1956 letnik ix Glasilo SZDL ptujskega okraja - Uprava in uredništvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Telefon 156, NTB Ptuj štev. 643-T-206 — Ure- juje uredniški odbor — Odgo vorni urednik Tanez Petrovič — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna Cena 10 din — Letna naročnina 500 din, polletna 250 dinarjev za gospodarsko razstavo v Ptulu v soboto. 25. av^jsla popoldr j€ bila odprta IV. okrajna go- spodarska razstava v I^uju. Ve- Bka množica ljudi iz FHuja in bližnje okolice je neistrpno pri- čakovala kdaii se bodo odprla vrata »Mladike«, prod kate-rimi je predsednik razstavnega od- bora tovariš Ivan Vobič po- zdravil zastopnika Izvršnega sveta Ljudske sikupščine I.IiS tovariša Julija Beltrama in Mil- ka Gorššča, goste ter ostalo ob- činstvo. Predsednik okrajnega Ijuniskeiga odbora tx>vaiuš Jože Trsanšek pa je v kratkem po. 25dravnem govoru očrtal namen in pomen letošnje razstave, ki naj pokaže velik napredek go- sp^arstva ptujskega okraja P« osvobodiiitvi, predvsem pa naj vse kmečke proizvajalce spod- budi k nadal.inim prizadeva- njem Za dvig kmetijske proiz- vodnje in k zavestnemu ustvar- janju socialistične podobe naše vaisi. V petih dneh si je razstavo ogledalo že nad 25.000 obisko- valcev. Vsi er.odtišno izjavljajo, da so priireditelji v polni meri izpolnili napovedi, k jih je ob- 5 javilo slovensko časopisje in tu- di rad-io. Kot je bdlo pričakovaifci vzbu- ja največjo pozornost kmetijsiko razstavišče in to ne le med kme- tovalci. temveč tudi pri vseh drugih obiskovalcih. Prijetno j« opazovati stare kmečke očake, ki tu in tam neverno majejo z glavami, ko jim na primer za- stopnik »Agrotehnike« razlaga, da tisti veliki sitroj, ki stoji pred njimi in se imenuje kom banj, v nekaj urah požanje največjo njivo pšenice in, ker se mu zelo mudi istočasno mlati, polni vre- če z očiščenim zrnjem, ipoleg te- ga pa še poveže slamo v bale. Toda ne samo kombanj, tudi vsi drugi prikazi na kmetijiskem razstavišču so zanimivi in pouč- ni, zato se ni treba prav nič čuditi, če sreča-te krepkega kmečkega gosipodarja z beležni- oo in svinčnikom v reki. Zelo dobro so se obnesla tudi vsa dosedanja zborovanja kmeč- kih proizvajalcev po posamez- nih panogah. V prihodnjih dneh bodo zborovali še poljedelci, vinogradniki, sadjarji in čebe- larji. Posebej moramo opozoriti na veliko pairediitev Ljudske tehnike v nedeljo, 2. septembra, ko se bodo kmetijs'ki strojniki iz vse Slovenije pomorili v tek- movanju in pokazali delo kme- tijske mehanizacije. Napačno bi bilo, če ne bi po- hvalili tudi ostalih razstavišč, ki prav tako kot kmetijsko, žanjejo pohvalo in priznanje obiskoval- cev. Skratka, kdor si razstave še ni ogledal, naj pohiti, ker bo v sredo — 5. septembra — za. ključena. Tov. Tramšek otvarja razstavo Edvard Kardelj na ptujski razstavi Podpredsednik Zveznega iz- vršnega sveta Edvard Kardelj je v četrtek, 30. avg., v opoldan- skih urah v spremstvu svoje soproge obiskal IV. okrajno go- spodarsko razstavo v Ptuju. Okrog dve in pol ure si je raz- gledoval kmetijski del razstave in si v tem času ogledal tudi vse notranje prostore, kjer raz- stavljajo industrija, obrt in tr- govina. V kmetijskem delu razstave se je tov, Kardelj zanimal za dosežene uspehe v ptujskem pkraju ter za probleme živino- reje, sadjarstva, vinogradništva, čebelarstva in drugih kmetijskih panog. Na razstavnem prostoru Agrotehnike so tov. Kardelju prikazali delo krretijskih stro- jev domače in tuje proizvodnje. Po končanem ogledu razstave se je tov. Kardelj vpisal v knji- go gostov ter čestital organiza- torjem razstave, ki bo po nje- govem mnenju zelo koristila proizvajalcem. Zaželel je ptuj- skemu okraju mnogo uspehov v njegovih naporih za dvig živ- Ijenske ravni ptujskega delov- nega ljudstva in v razvijanju proizvajalnih sil okraja. Pri ogledu razstave so tova- riša Kardelja in njegovo sopro- go spremljali predsednik OLO Ptuj tov. Tramšek, sekretar OK ZKS Ptuj tov. Voljč, predsednik občine Ptuj i-^-. ^^-inec in '^rugi vidni ptuj- skega javnega življenja. Po kosilu se je tov. Kardelj odpeljal proti Kidričevem, kjer je '..kal Kmetijsko gospodar- stvo. M. K. Pogled na zunanji del razstave stvo. Povabljeni gostje pred otvoritv jo razstave Letos je Ljudska tehnika do- polnila 10 let svojega rojstva, življenja in delovanja. Prehoje- na pot je dolga, polna velikih nalog, uspehov in izkušenj, ki ei jih je organizacija v tem ča- su nabrala, obenem pa je ta pot tudi kratka, da bi aktivisti LT mogli izvršiti vse obsežne nalo- ge, ki so se poetavljale pred or- ganizacijo. Razvoj gosTX>darstva, predsto- ječa industrijska revolucija, ki jo prinaša avtomatizacija proiz. vodnje in razvoj atomske zna- nosti z vso silo postavlja v ospredje pomen tehniškega izo- braževanja najširših množic. Nagel razvoi industrije in osva. janje \'edno večjega števila proizvodov zahteva vedno več kvalificiranih delavcev in stro- kovnjakov. prav tako pa uvaja- nje mehanizacije v kmetijstvo in gospodarstvo ne more biti uspešno, če potix>šnik ne bo imel osnovnega znanja ravnanja z najrazličnejšimi tehničnimi na- pravami in pripomočki, ki zvi- šujejo njegovo produktivnost in lajšajo fizične napore pri delu. Ljudska tehnika se v polni meri zaveda svojih nalog, zato zavestno, z največjo odgovor- nostjo vrši napore in usmerja dejavnost osnovnih organizacij k vsestranskemu tehničnemu izobraževanju množic, da bd ta- ko čimveč doprinesla k izgrad- nji naše družbene skupnosti in pomagala ljudem do boljšega življenja. Osnovne organizacije LT v ptujskem okraju so v 10 letih izšolale 34 A in 17 B radioama- terjev, 23 telegrafistov, 82 A in 10 B fotoamaterjev, 63 A, 23 B in 32 C brodarjev. 789 voznikov osebnih, 168 tovornih avtomobi- lov, 654 vozačev motornega ko- lesa in 12 traktoristov. Organi- ziranih je bilo 31 tečajev tn kurzev, 33 strokovnih ekskurzij, 12 samostojnih razstav, 108 pre- davanj, 38 izletov članstva, iz- vedenih 16 akcij popravljanja kmetijsikih strojev v zadrugah in vaseh našega okraja, organi- ziranih je bilo 17 tekmovanj motoristov, traktoristcn' ipd. Vse navedeno je delo ca. 700 članov tn aktivistov LT. Bilanca dela torej kaže, da je LT opravičila svoj obstoj in da njena dejavnost služi k poveča- nju blagovne proizvodnje, zato ne bo odveč, če bi tovarne, druž- bene organizacije in organi oblasti, predvsem v komunah, skušali z večjim razumevanjem organizacijo pri njenem poslan- stvu podpreti. Vičar Stane V ~ ^^^ ^^^^ ^^^ pregled 4-le!nega dela žl norejskih organizaclf Vojna in pa povojne pre- hrambne težave so v živo pri- zadejale naš osnovni stalež ži- vine in živinorejo kot celoto. Nizka proizvodnja mleka, iz- redno slaba kvaliteta klavne živine, veliko pomanjkanje do- brih plemenjakov, izredno vi- sok odstotek jalovosti pri go- vedu, masovni pogini perutnine in pomanjkanje vsake učinko- vite živinorejslle službe, to so osnovne karakteristike stanja, kakršnega je zatekla reorgani- zacija kme-f-ijskega zadružni- štva leta 1952 Danes, po 4 letih, lahko ugo- tavljamo, da se je kmetijsko zadružništvo dokaj resno spo- prijelo s problemi dviga živino- rejske proizvodnje. Predvsem so takoi leta 1952 ustanovljeni pri večini kmetijskih zadrug živinorejski odbori, prav tako pri Okrajni zadružni zvezi, kajti jasno je, da zelo pestro problematiko dviga živinorej- ske proizvodnje lahko rešuje le aktivna zadružna živinorejska organizacija, nikakor pa poedi- nec sam. Uspehi dela seveda niso izostali, predvsem pri agil- nejših živinorejskih odborih. V prioritetnem programu za- družnih živinorejskih organiza- cij so bili osnovni ukrepi kot: preskrba s kvalitetnimi pleme- njaki, selekcija živine, vezana na kontrolo proizvodnosti, s ci- ljem vzreje kvalitetnega ple- menskega materiala, organizi- rano zatiranje živalskih bolezni in kug in strokovno usposablja- nje živinorejcev, v poslednjem času pa so se živinorejske or- ganizacije spoprijele že z osnov- nim in najtežjim problemom, t. j. rešitvijo vprašanja zadost- ne in boljše krm^. Tako so živinorejske organi- zacije poslednja 4 leta nabavile 181 plemenskih bikov pretežno zadovoljive kvalitete in organi- zirale 8 postai za umetno ose- menjevanje, \ katerih bo že samo v tem letu osemenjenih okrog 6000,krav. Tudi kvalitet- nih plemenskih merjascev je v tem času nabavljenih 238, s či- mer se ]e odločilno vplivalo na sarno pasemsko izboljšanje in celotno prasičerejsko. proizvod- njo. Na splošno se je v tem Č3- su stanje plemeniakov izboljša- lo za preko 150 odstotkov Tudi delo na selekciji živine je dobro zastavljeno. Iz leta v leto se v njiga vključuje vse več živinorejcev in večje števi- lo živine in proizvodni rezultati so v stalnem porastu Leta 1952 se je selekcija živine vezana na kontrolo proizvodnosti začela pri 72 kravah s povprečno molznostjo 1833 kg mleka, ko- nec leta 1955 pa je bilo pod kontrolo proizvodnosti že 1304 krav in dosežena povprečna mlečnost 2436 kg mleka s 3,9 odstotkov tolšče. Pri dvigu pro- izvodnosti goveie živine so do- segle izredno leoe uspehe kme- tijske zadruge; Središče (3232 1). Starše (3185 litrov), Ivanjkovci '2765 1.), Kog (2837 L), Obrež (2724 1.), Miklavž (2606 1.) itd, od kmetijskih gospodarstev pa Zavrč (3458 L), Osojnik (2739 1.), Kidričevo (2671 1.) itd. Analize rezultatov kontrole proizvod- nosti krav in njih prehrane pri kmetijskih gospodarstvih in za- družnikih dokazujejo, da se s primerno boljšo prehrano da skoraj pri vseh kraviah mleč- nost dvigniti za nad 1000 litrov po kravi letno, kajti mnogi ži- vinorejci so to dejansko tudi dosegli., To pa pomeni popolno- ma realno možnost proizvodnje nadaljnjih ca. 20,000.000 litrov mleka letno, ali po današnjih cenah tudi do 400 milijonov di- narjev narodnega dohodka več samo pri mleku. Od najboljših molznic se vreja že preko 1000 kosov dobrega naraščaja, naši tržni viški plemenske živine pa se že prav lepo uveljavljajo tu- di v južnih republikah, pred- vsem v Bosni in Hercegovini. Selekcija živine pa ne zasle- duje samo, dviga mlečnosti krav ampak ima vzporedno za cilj vzgojiti govedf zaželenega gospodarskega tipa, nizko, glo- boko z lepim^ razvitimi vimeni in povprečno mlečnostjo okrog 3000 litrov letno in okrog 4 od- stotkov tolšče Ta vzrejni cilj nam je vsekakor dosegljiv po 10 letih vztrajnega dela živino- rejskih organizacij. Mlečnost celotnega števila krav ptujskega okraja se je v poslednjih 4 letih dvignila za j^ribližno 300 litrov po Icravi letno. Pomeni, da danes proiz- vajamo najmanj 6 milijoriov litrov mleka več kakor pred 4 leti. Na žalost pa ne rastejo tu- di vzporedno organizirano od- kupljene količine mleka, ki ga je bilo odkupljenega leta 1952 1,460.000 litrov, 1953. Leta mili- jon 750.000 litrov, 1954. leta mi- lijon 900.000 litrov in 1955. leta 3,000.000 litrov. Za leto 1956 se predvideva odkup ca. 4 milijo- nov litrov mleka. Pomeni, da odkupljene količine trenutno ne presegajo 12 odstotkov proizve- dene količine mleka, in to je vsekakor porazna slika, kajti že pri današnji proizvodnji in lastnih potrebah proizvajalcev smo objektivno sposobni zajeti vsaj 250 do 300 odstotkov več mleka za trg Iz vsega sledi, da naš živinorejec še vedno ni blagovni proizvajalec mleka in prav v tem je vzrok njegove premale dovzetnosti za napred- nejše metode dela v živinorej- ski proizvodnji Zato mora tudi Ptui ie obiskala polfska delegaciia v sredo ob 16. uri je prispe- la na svoji poti Po Jugoslaviji delegacija Združene delavske partije Poljske pod vodstvom sekretarja centralnega komiteja Mazura in v spremstvu člana CK ZKJ tov. Mome Markoviča v Ptuj. Delegacijo so v Ptuju sprejeli sekretar OK ZKS Maribor tov. Vladko Majhen, predsednik OI/5 Ptuj tov. Tramšek, podpredsed- nica OLO Ptuj tov. Stropniko- va, predsednik občine Ptuj tov. Vogrinec, predstavnik CO^ZDL Ptuj tov. Bračič in drugi. Poljski gostje so si ogledali, v Ptuju gospodarsko razstaiTt, - o ka4..:r so se pohvalno izrazili, naio r a o,dšli v Kidričevo, kjer so si ogledali kmetijsko gospo- darstvo. V 'četrtek so-se gostje .iz Poljske na Pohorju posveto- vali z zastopniki političnih or- ganizacij severne Slovenije o perečih problemih političnega dela. pojačana organizacija odkupa mleka predstavljati eno nepo- srednih nalog zadružnih živi- norejskih organizacij. Ves od- kup mleka vrš? preko kmetij- skih zadružna sodobno urejena Mlekarna in tovarna kazeina v Ptuju, V prašičerejski proizvodnji se je stanje v zadnjih letih iz- boljšalo za približno 20 odstot- kov, nasproti letu 1939 pa za celih 60 odstotkov. Še več ka- kor številčno pa se je stanje iz- boljšalo v kvalitetnem pogledu. Ustanovljena rejska središča prašičev nemške žlahtne pasme nam bodo omogočila, da se bo- mo že v najkrajšem času po- polnoma osamosvojili v proiz- vodnji dobrega plemenskega materiala Tudi v peiutninarski proiz- vodnji je dosežen velik napre- dek. Ustanovljenih je 212 raz- množevalnih središč štajerske kokoši s 4170 nesnicami, spo- sobnih za proizvodnjo valilnih jajc. Končno je osnovana selek'- cijska postaje za štajersko ko- koš in centralna valilnica, ter s tem ustvarjeni vsi pogoji za velik razmah perutninarske proizvodnje v ptujskem okraju Živinorejske organizacije so vedno aktivno sodelovale pri obsegih akcijah zatiranja ja- lovosti, tuberkuloze in ceplje- nja perutnine. Ogromno škodo metljavost govedi in bo prav borbo proti temu novarneuT.i parazitu v bodeče začeti načrt- no in na celi črti V področju temeljitega iz- boljšanja krmske osnove so /a sedaj rezultati še vse nremajh- ni. Dejansko je ta problem šir- še zajet šele letos, in sicer z ob- širno akcijo ^a boljšo oskrbo travnikov ter pravočasno koš- njo in sodobnej.ši način sušenja (Nadaljevanje na 2. strani» Ocenjevanje razstavljene živine na sejmišču IV. Okrajna gospodarska razstava v Ptojn bo zaključena V sredo, 5. septembra, in ce 15.9. kol |s !Iad!o-Llnli!|Bna pomoloma poročal 2 PTUJ, 1. SEPTEMBRA 1956 VKLUČJUTE SE V ORGANIZACIJO ŽENA-ZADRU2NIC! Organizacija žena-zadružnic je v našem okraju postala aktiv- nejša. V mnogih zadrugah ima- mo že svoje odbore in organi- zacije. Te pripravljajo razna predav£inja in gospodinjske te- čaje na svojih področjih. Kme- tijske žadruge jim materialno pomagajo. Izboljšati prehrano našim Ožinam je glavna skrb naprednih žena. Zanimanje za tečaje za konserviraje sadja in zelenjave je zelo veliko. V Majšperku, v Bukovcih, v Gra- jeni, v Dornavi, Središču in drugod so se tečaji zelo dobro obnes*!!. Izvedli jih bomo skoraj v vseh zadrugah. Naša prehrana bo i>estra in zimska zaloga bogata, če bomo poskrbeli za kvalitetnejšo žele- njavo na naših vrtovih in upo- števali strokovne nasvete. Letos smo v okraju organizi-. rale več vrtov, na katerih so gospodinje delale po strokov- nih nasvetih. Slika prikazuje tov. Tiliko iz Sejahc pri delu na svojem vrtu, kjer je pridela'la izredno lepe paradižnike. V okviru prireditev IV. okraj- ne gospodarske razstave v Ptu- ju bo 31. avgusta t. 1. v Ptuju Dan žena zadružnic s celodnev- nim programom za žene. M. Razkuževanje semen Inž. Zoreč Egon Marsikateri kmetovalec ima razkuževanje semen za nepo- trebno, češ če pšenica ne bi bi- la zdrava, ne bi rodila, ali pa, včasih sem vse storil, kar sem kje bral in kar mi je kdo pri- poročal, pa ni nič pomagalo. Lani pa sem vse to opustil in vendar sem dobro žel. Drugo leto pa mu bo lahko žal, da se- mena ni razkužil. Morda v preteklem letu vreme ni bilo ugodno za razvoj trde sneti {hladna pomlad). Zgodi pa se lahko, da bo prihodnja pomlad ugodna in naša polja bodo zo- pet polna i^konci stoječih od sneti uničenih klasov. ZAto naj velja pravilo, da je treba seme pred setvijo razku- žiti, ker le tako obvarujemo po- sevek škode. Glavno načelo razkuževanja pa bi bilo: namakanje scmem; ni praktično, zato se ga izogi- bamo. Poleg tega škodi kalivo- sti semena saj se z razkuževa- njem uniči najmanj 15 odstot- kov semena. Vsa domača sredstva in način razkuževanja niso gotova in učinkovita ter je bolje, da jih opustimo. Najbolje je uporabljati sredstva za suho prašenje semen. 2^to uporab- ljamo Abavit in Ceresan. Izda- tek je razmeroma majhen, uporaba sredstev pa je eno- stavna s 100-odstotnipn učin- kom, če se držimo navodil. Vedeti pa je treba, da z raz- kuževanjem preprečimo le trdo snet in snežno plesen pri pše- nici, zaprto snet pri ječmenu in prašno snet pri prosu. Pri pšenici in ječmenu prave praš- ne sneti s temi sredstvi ne mo- remo uničevati. Ker jef iK>tQP- Ijanje v vročo vodo s prašno snetjo okuženega semena prak- tično težko izvedljivo, je bolje, da si nabavimo zdravo seme (U1 je pšenična sorta, ki je ze- lo odporna proti sneti). Vsak kmetovalec mora ve- deti, da je treba sejati zdravo, očiščeno in razkuženo seme plemenitih sort. Kakor boš se- jal, tako boš želi Nekaj o faceliji Inž. Zoreč Egon Fac.lija je rastlina metuljnl- ca, ki nudi čebelam izvrstno pašo. Vendar ni samo medonos- na rastlina, ampak tudi izvrst- na jesenska krma in dragocena silažna rastlina. Raste zelo hitro, je odporna proti suši in mrazu. Ima dosti beljakovin in daje velike količine zelene mase. Je dober strniščni sad, ki ga živi- na rada žre. Ce jo uporabljamo za silažo, jo je treba skisati. Taka krma ima veliko krmilno vrednost, mnogo beljakovin in je dobra zimska in pomladan- ska krma za živino. Ni samo enakovredna kisli krmi iz ko- ruznice ali sončnic, temveč jo celo prekaša, ker vsebuje dva- krat toliko beljakovin. Facelija lahko služi tudi za zeleno gnojenje. Priporočljivo je, to rastlino sejati na preora- no strnišče. S podoravanjem te rastline se zviša množina redil- nih snovi v zemlji, Čebelarji jo posebno cenijo, ker je naj- boljša enoletna medonosna rast- lina. Zelo dolgo cvete, da obilno meda in med je lepe rumene barve ter prvovrstne kako- vosti. Tudi to rastlino si obisko- valci razstave lahko ogledajo na razstavi. Italijanska okupacija Primor- ske, med obema vojnama je do skrajnosti; zanemarila deželico v vsakem pogledu, še prav po- sebno ,pa ni posvečala nobene pozornosti ekonomskemu razvo- ..ju-Primorske. Italija:ni. so. zgra- dili le strateško, cesto, ki se vila mimo yečjih krajev, do bivše me^e pri Rakeku. Tako so ostale kraške vasice recimo v Brkinih in tudi drugod med se- boj brez povezave, kar je bilo poitalijančevanju slovenskega prel|ivalstva v največji prid. Zamujeno ,okušajo,, danes na- dpknaditi.. naše ^ ^mladinske, de- ;lovne bngadLe, jfeva,' ; s^o- Zi B'rkine „ ria. mmbrskem' je vsak dan daljša.' 300 mladih krepkih ljudi Ptujske, Ljubljan- ske in Primorske brigade se je zagrizlo v rd6čo zemljo, v la- por, v kamen ... •Ob štirih vstajajo. Brigadirka mi je takole pripovedovala: »Veste, težko ]e vstati, vendar ]e to odvisno od glasu; ki nas btidi. Ce zveni tbvariško, prija- teljsko, smo takoj pokonci, če. pa je ■ oster' in dsoren, se' bi pa ■ najraje potuhnile. Ljudje^ so pač različni,' star pregovor pa je, da lepa beseda lepo mesto naj de. Mlada duša vibrira kot tan- ka- štriina.- ki jc moti'Vs^k moč- nejši zunanji dražljaj." Lepa, mirna, pametna in razumna be- žeda ustvarja pravilne, sociali- stične odnose med mladimi ljud- mi. - • • Fizično delo na c«ti tra.ia 7 ur. Za mladince med 16. in 20. letom, ki'delajo ž niladost- ni«n elanom, presegajoč pri tem ff6rme"'tudl za "200 % in čez, je 7 ur le nekoliko preveč. Kljub temu so mnogi delali tudi več kot 7 ur. Izmene bi morale' biti krajše. Trije tedni bi bili do- volj. Hrane imajo dovolj, je' dobra, morda preenolična. Bolj bi morali paziti na kalorijski in vitaminski sestav hrane. Sadja skoro-nimajo, kar štejem odgo- vornim ljudem v velik minus. Na delovišču tudi ni pitne vo- de. Z dovozom soda pitne vode na delovišče bi bil problem re- šen. Po kosilu, ki se konča okrog dveh ali pol treh, imajo briga- dirji .počitek.'Cas od 17. do 19. ure je posvečen ideološko-poli- tični vzgoji. Voditelji brigade, pa tudi bri- gadirji sami, predavajo, nače- njajo družbene in politične pro- bleme^ ki jih temeljito predi- skutirajo. Buržoazna morala, so- cialistična morala, religija, so- cialistična kultura, delavski razred, nacionalna, socialna osvoboditev —" take in" podobne besede je v diskusiji najčešče čuti. S teh ^sestankov odhajajo mladinci in mladinke z razči- ščenimi pojmi in debate se na- daljujejo še pri večerji in na ležiščih, dokler jih glas dežur- nega ne opozori, da je treba utihniti in zaspati. Poleg delovnega efekta na cesti (Ptujska brigada je bila doslej že dvakrat razglašena za udarno in enkrat pohvaljena!), je neprecenljive vrednosti mo- ralno-vzgojni. učinek, ki ga bo življenje in delo zapustilo v najgloblji notranjosti vsakega brigadirja za graditev njego- vega značaja; v katerega cesta kuje osnove socialistične mora- le. Ce bi se bolj preprosto in razumljiveje izrazil,, bi rekel takole: med mladinci in mla- .dinkami vladajo prisrčni, zares tovariški odnosi. Vsi pomagajo drug drugemu, so vedri in ve- seli, vsak se zaveda svojih dolžnosti, »Morala je na izred- ni višini, doslej še ni bilo niti najmanjšega prekrška,« se je pohvalil komandant. Cesta po Brkinih bo prej ali slej stekla in marsikje drugje po domovini še tudi. Pa to ne bo navadna bela cesta! Ne^ to bo cesta, ki je zgradila in utrdila v mladih ljudeh najlep- še, kar pričakujemo od so- cializma: pravilne odnose med mladino, kar bo najlepši dopri- nos k izgraditvi socialistične družbe, saj bo ta mladina Ihila te odnose povsod, kjer bo žive- la in delala. Naj živi I. ptujska delovna brigada bratov Rešev! S. K. j (Obvestilo Glavnega odbora Rdečega križa Slovenije) Jugoslovanski Rdeči križ prejme od ameriškega naroda preko Svetovnega sveta cerkva in Luteranske svetovne pomoči večjo količino živil. Na Slove- nijo odpade za dobo junij 1956 — januar 1957 ca. 400 vagonov živil, in sicer: mleka v prahu,, sir, pšenična moka, koruzna moka, riž in fižol. Prvi transport živil' je pri- spel na Reko 12. t. m. Pomoč bo prihajala postoE>oma in Ekspo- zitura Centralnega odbora JRK na Reki bo odpremljala vagon- ske pošiljke naravnost okraj- nim odborom Rdečega križa, manjše pa preko Glavnega od- bora RKS. • Za pravilno razdeljevanje te pomoči so ustanovljeni pri Glavnem odboru RKS ter pri okrajnih in občinskih odborih RKS koordinacijski odbori za razdeljevanje živil. Odbore vo- di RK in "SO v njih predstavni- ki" ljudskih odborov ter politič- nih in družbenih organizacij. Največja odgovornost za pra-_ vilno razdeljevanje pomoči pa- de na osnovne organizacije RK. S sodelovanjem družbenih in političnih organizacij ter ljud- skih odborov morajo napraviti sezname vseh, ki pridejo v po- štev za to pomoč, ki "pripada socialno ogroženim poedincem in družinam. ' Pomoč je brezplačna. Tudi sam prevoz po železnici od Re- ke do občinskih odborov RK, ki so ob železnici je brezplačen. Plačati pa se mora zavarovanje po železnici., tovorni listi in pretovarjanje. Za nadalj.nj6 od- premo do občin, ki niso o)3 že- leznici ter do osnovnih organi- zacij, nastanejo nadaljnji .'stro- ški za pretovarjanje, iz vagonov in prevoz dp . skiadišča',. ter obratno, za pretovarjaj ne. v av- tomobile, za avto prevoze, skla- dišča, za delo\mo( šilo itdv-. . Te stroške naj bi krili okrajni oziroma občinski ljudski ckibo- ri, množične organizacije in po možnosti koristniki sami. Vi- šina teh stroškov bo odvisna od dobre organizacija dela. Podrobna navodila o razde- ljevanju pomoči so dobili vsi okrajni odbori RKS in potom teh vsi občinski odbori RKS ter vse osnovne org^anizacije. Nesreče v zadnjih dneh so se pone- srečili in se zdravijo v ptujski bolnišnici sledeči ponesrečenci: Mlakar Marija, Kungota 7 (po- škodba desne noge); Štuhec Matilda, Lahonci 63 (poškodba desne noge); Unuk . Jože, Podlo- že 50 (poškodbe na rokah); Furek Jože, Zlatoličje 93 Mpo- škodba noge); Zavec M.artin, Dolane 12 (poškodba roke); Vinkier Anton, Bolfenk 36 ,, (po- škodba leve noge); Veselic Franc, Vičava (poškodba leve noge); Sindjelič Radivoj, '-ptuj (poškodbe levega " kolena)'; ' Ko- kot Ivan, Turški vrh " 69 (po- škodba desne roke); Sterbal Ja- nez, otrok, Bukovci 63 (poparil se je po prsih); Turnišek Mar- tina, Gerečja vas. 41 (poškodba leve noge); Lampret Janez, Nji- verce 10 (poškodba desne noge); Bauk Drago, Ptuj (poškodba desne, noge); Šegula Franc,. Mo- škanjci 55 (poškodba leve no- ge); Cafuta Jakob, Sp. Velovlak 48 (poškodbe na obrazu); Vrtač- nik Janez, Ptuj (poškodbe na levi roki); Sprah Herman, Ptuj (poškodba desne noge); Stelc- man Franc. Gomila 6 (poškodbe na glavi); Pere Marija, Gode- ninci 36 (poškodbe na levi no- gi). Letošnje taborjenje pred- vojaške vzgoje je končano 2^dnja, t. j. šesta izmena mla- dincev predvojaške vzgoje je v petek,. 24. avgusta t. L, popoldne zapustila taborišče pri Lovrencu na Dravskem polju in se vrnila domov. Trije meseci taborniškega življenja predvojaške vzgoje pri Lovrencu na Dravskem po- lju so mimo.. Platnena vas v jelševem gozdu ob Polskavi je skoraj čez noč izginila, enako pa tudi strelski jarki in drugo na lovrenški gmajni. Utihnila je tam pesem fantov. Vrnili so se domov in zopet prijeli za de- lo v družinah in organizacijah. Letošnje taborjenje je doseg- lo svoj namen. Plan je bil 100- odstotno izpolnjen po zaslugi komandanta tabora majorja tov. Franca Planinca: predava- teljev, komandirjev in mladine same, ki se je izkazala s svojo požrtvovalnostjo, marljivostjo in disciplino. Mladinci so prišli iz raznih predelov okraja na taborjenje, se pri Lovrencu spoznali in po- stali dobri prijatelji Naučili so se praktičnih in splošnih stvari, ki jim bodo koristile vse življe- nje, največ pa med odsluževa- njem kadrovskega roka v JLA. Med uspehe taborjenja je po- trebno šteti tudi uspehe mladin- ske organizacije ter njena pre- davanja in prireditve pa tudi sprejem 634 novih članov ter ustanovitev 25 novih mladin- skih organizacij v vaseh: Tr- novska vas. Turški vrh, Hrasto- vec, Dolena, Vitomarci, Mar- kovci, Nova vas, Zabovci. Spuhlje, Rogoznica, Kicar, Pod- vinci. Draženci, Hajdoše, Gereč- ja vas, Prepolje, Sobetinci, Pod- gorci, Stonjci, Desternik, Gori- ca, Mihovci, Narapije, Pavlov- ski vrh in Zerovinci. Okrajni in občinski komite LMS se bosta morala v bodoče več baviti s temi organizacijami Mladinci so v prostem časi, pokazali veliko zanimanje za razne špKjrtne panoge, zlasti pa za strelstvo, v katerega se je vključilo 287 mladincev. Mnogi mladinci so se zanimali tudi za delo organizacij SZDL ter so se vanje vključili kot člani, drugi pa za aktive mladih zadružni- kov, pevske zbore, igralske skupine in podobno. Na taborjenju je bilo okrog 1.800 mladincev. Najlepše uspe- he so dosegli mladinci iz obči- ne Središče. Bistvo njihovega uspeha je v marljivem učenju, tovarištvu, živahnem razprav- ljanju o vseh perečih proble- mih, športnem udejstvovanju in skratka povsod so bili izredno agilni in požrtvovalni. Prav bi bilo, da bi si jih mladinci iz KDO POZNA ali ve kaj povedati o indenti- teti neznane utopljenke, ki je bila najdena blizu Gabernika v Pesnici? Ženska je stara okrog 60 let, oblečena v plavo bluzo, rjavo krilo, brez čevljev in brez rute, slepa na desno oko in brez treh prstov od členkov dalje na desni roki. Lasje so popolnoma sivi je močno shuj- šana Informacije posredujte Tajništvu za notranje zadeve pri OLO Ptuj, ali najbližji po- staji LM Desternika vzeli za zgled, pa bi se tudi dečki Desternika in drugod začeli bolj zanimati za vsa družbena, vprcišanja. Razme- roma težko delo je bilo z mla- dinci iz krajev, kjer domu je šmarnica, vendar se je videlo, da ob dobri volji ni težav, le kjer so mladinci uvideli, da je taborjenje njim samo v korist. Letošnje taborjenje je pustilo za prihodnje leto veliko novih pobud, ki bodo program ta- borjenj nadalje izpopolnila. B.F. Platnene vasi v Lovrencu ni več Eobilorna Tiirnfšče pri Ptuju VZREJiVLiSCE TOPLOKRVNIH KONJ-KASACEV. Prodzvodnja semenskih žitaric (oves Flemingstreue, "^la- ti dež pšenica Bavarska kraljica). Selekcijsko vzrejališče beie svi^ije jorkširskega tipa. Mladina ori delu Živinorejska razstava (Nadaljevanje s 1. strani) sena. Prepozna košnja in zasta- reli način sušenja sena na tleh nam povzročata ogramno škodo, katera je samo preteklega leta znašala okrog 400 milijonov di- narjev in zato je njuno, da na- še -živinorejske organizacije •prav v tem pogledu naslednja leta napravijo odločilen pre- okret. Dosedanji uspehi in pomanj- kljivosti dela zadružnih živino- rejskih-organizacij so bili prav nazorno prikazani v poučno propagandnem delu živinorej- ske razstave in je ta del vzbu- dil veliko zanimanje živinorej- cev. Lahko trdimo, da je iz te- ga dela razstave sleherni odne- sel nekaj koristnega za svoje nadaljnje delo. Zelo zanimiva pa je bila tud' razstava živin,e, na katero so živinorejci ptujskega okraja privedli 200 glav goveje živine, 41 konjev, 26 prašičev in 46 kletk perutnine ter malih živa- li. Razstavljeni material je bil razmeroma zelo dobre kvalitete in je kljub zelo strogi oteni ocenjevalnih komisij preko 30 odstotkov živaL ocenjenih z od- lično in prav dobro oceno. Iz okrajnega sklada za pospeševa- nje kmetijstva ■ te razstavljal- cem živine izplačanih 665.500 dinarjev nagrad,' pK)leg tega pa so še prejeli častne nagrade: prehodni srebrni pokal Okrajne zadružne zveze v Ptuju že dru- gič in s tem v trajno last Kme- tijska zadruga Ormož, za uspe- he v govedoreji diplomo Glav- ne zadružne , zveze Kmetijska zadruga Središče, Kmetijsko go- spodarstvo Kidričevo, Zadruž- no kmetijsko gospodarstvo Osojnik ter Kmetijsko gospo- darstvo Zavrč, za uspehe v ko- njereji diplomo Glavne zadruž- ne zveze Kobilarne Turnišče ter konjerejec tov. Jože Gašparič iz Podgorc in končno srebrno plaketo za uspehe v govedoreji znani živinorejec, član KZ Or- mož, tov, Ivan Babič iz Loper- šic. Na dan živinorejske razstave, 26. t m., je bilo održano tudi veliko zborovanje živinorejcev, spojeno z zelo poučnim refera- tom tov. inž. Jožeta Ferčeja »o vzrejnih ciljih slovenskega vzh. področja ter problemih krmske baze«. Prepričani smo lahko, da so živinorejci-razstavljavci te raz- stave s ponosom zrli na svoje dosedanje — ne majhne uspehe, vsem. ostalim pa bo, kakor po- učno propagandni del te razsta- ve, tako tudi sama razstava ži- vine, velika izpodbuda za na- daljnje delo. Sklepati je tako, da je ta živinorejska manife-. stacija v okviru IV okrajne gospodarske razstave v Ptuju dosegla svoj namen. mv. ^'TU.T ^ .i: : '.A .3 Andrej Kovač, bitiliotekar; Ptuj in o^clica o besmi in ponesli (Nadalj^i-vanje) Nemci so se zbrali pied cerkvijo pod vodstvom grofa Go^vtna i« svečenika Rihbalda, kot zajstopniki Salzburga in Me- todovi nasprotniki. Prepričani bili, da Sloven ne bo dolgo ohranil svobode in živel brez vrhovnega nenišlc^^ga gospostva. Drugo Jurčičevo delo, v ka- tesrem ima svoj delež ptujska okolica, je »Ivan Erazeim Ta- tenbach«, zgodo\'inski roman iz 17. stoletja. Tatenbach se je Josip Juršič udeležil zrinsico-frankopan&ke zarote iai bil obglavljen v Grad- cu leta 1671. Konjiški grad je bil eno glavnih njegovih pose- stev. V našem romanu je opi- sano srečanje Tatenhacha s ča- rovnico Grguljo pri Tumife-ctu sNa Ptujskem polju je stala poleg Drave samotna koča. Ri- biči so jo biii nekdaj postavili. Stene so bile spletene od vrbov- .-ja in ometane z blatom. Streha je biia iz ločka in bičja, na ka- tero je bilo Po vsem \rrhu na- loženo Ivamenje in polenje, da ni veter, brijoč preko širnega Drav^ega polja, vsega skup s se bo i vael.« Ta čarovnica je Tatenbaliu prerokovala, da bo prišel na ve- šala, če bo 2:arotniško zvezo raz- drt in prijatelje zapustil... Ča- rovnica je bila podkupljena od dveh zaTOtniških sodelavcev, po tem odgovoru je Tatenbach šj bolj vneto delal za zarotniško st\'ar. Kako tragično se je kon- čala njegova pot, smo žc oiTie- nili... Tam, kjer v toku širokem pre- liva se velika Drava, tik mimo Ptuja zidov in polj^a namai^a sosedna, Drava, prelepi ponos domače nam Štajerce zemlje, kužni je demon r/ihral in smrt v stoteri podobi. Vsi so dohodi zaprti, zaprti mostovi £o, ceste, v mestu promet je zavrt, ustav- ljeno delo je v hiši. Kaj se našlo mrtvih, gni-jočih po polju in šumah! Gnoj se ostuden cedil je iz tru- pel in sokrvca smradna, ker ni grobarjev bilo, da bd sproti zagrebali padle ... Ta pesem hajdinskega župni- ka Jurija Hauptmaniča iz 17. stoletja, ki jo je prevedel Anton Sovro, nas uvaja v eno najtež- jih poglavij ptujsko preteklosti, ko je j>3 Ptujskem polju divja- la strašna morilka kuga. , * Navedena pesem je poleg drugih virov, n. pr. Slekovcc: »Škofija ni nadduhovnija v Ptuji«. dalje od istega avtorja »Kuga na Štajerskem«, vpliva- la na pisatelja Franca Ksaverja Meška, da nam je prikazal v svoji zgodovinski sliki »Cma smrt-51 to žalostno dobo. ki je tako težko prizadela. Ptuj in njegovo okolico. Delo prepleta- jo topli opisi domačih krajev. s-Sem izza polja so prijazno po- zdravljali halo.šiIci griči. Ob po- bočjih jih je že kiila temotna, zq noč čez zemljo sprostrta ode- ja. Vrhi pa so se v zahajajočem tjoncu svetlikali, kakor bi iz vi- rjogradov plameneli tihi ognji. V goricah so že pndno delali. In je puhtela in kipela iz njih mlada moč, moč rodeče zemlje, moč v nov^o življenje se prebu- jajočih trt.« »Pa ni lep, ta naš kraj? In poln zgodovine je, poln slave da\mih rimskih in pred- rimskih dni. Koliko ljudstev je gledal v stoletjih! Koliko hru- mečih vojsk se je v divjih tokih valilo čez ta svet! Taborišča so stavili tod sebi, svetišča in žrtvenike svojim bogovom. A tudi bridko trpel je ta s slavo blagoslovljeni kos zemlje! Kelti, Rimljani, Mohamedani — koli- ko gorja KO mu prizadeli!« Ovekovečen je tudi na« ptuj- ski grad, Ivi ga ožarja večerno sonce. »Morda resTii molčeči zi- dovi težko čakajo, da bo legla nanje noč. Da bi v nje objemu miiTio in pokojno zadremali, preutrujeni od mnogih veselih in žalostnih dogodkom' — gorje le, da je bilo število zadnjih večje od prvih — ki i-o jih v stoletjih gledali v sebi, v mestu pod seboj, v deželi naokrog.« In končno je »prišla v deželo jesen. Iz dežele pa je odšla mo- rilka črna smrt. Minili so tisti grozni časi. Os^tale so samo ra- ne v srcih, mnogih, ki so bili bolni. Pa so ozdraveli, zname- nja ran po telesu ...« Pa ne samo kuga, temveč tu- di kobilice so povzročile po Ptujskem polju prava razdeja- nja. Tako n. pr. tudi v letu 1672, kar naan Meško opisuje v zgo- dovinski sliki »Kobilice« (68. zv. »Slov. večemic«). Opisana je snirt oderuškega iT^ska. Rozen- z\veiga, ki so ga kobilice na Dravskem polju napadle in po-' polnoma ogledale. »Nad njim pa je sikalo in šumelo, kakor bi sikala iSkozi zrak nesikončna množica puščic, in bi se v naglem poletu rahlo drgnila pu- ščiča ob puščico...« »Lice in oči sb mu povsem zakrile kobi- lice. Trgal jih je z obraza, tri in mečkal jih je z drhtečimi ro- kami, otepail je kakor blazen z nogami, da se jih obrani, valjal Se je, kakor gorel, sem in tja po zemlji ...« Ptujsko polje pa je bilo ^^pod mestom razgrnjeno kakor velika pisana karta. Kakor neskončna reka, segajoča od Slovenskih goric do Haloz, se jo valovilo po polju zlato jutranjega son- ca.« Tudi Za svojo »Dramo izza davniii dni« je uporabil Meško snov iz zgodovinske preteklosti ptujske širše okolice. Dejanje se začenja v letu 1572. ko stoje Slovenske gorice in Haloze v pri- čakovanju upora, ki je tlel na sosednem Hrvatskem, kjer je divjal krvoločni Tahy, graščiaJC na Susjedgradu in drugod. Ljudi, ki so prihajali ia Slo- venskih goric, iz Ptuja ali Or- moža, je ijrevažal čez Dravo brodar Matija Vidovič že nad pol stoletja. Zgodba se začenja pri Borlu, ki je pisatelja privla- čeval že četrtošolca ptujske gimnazije. Znameniti završki brod je dal napraviti leta 1577 ormoški, završki in haloški go- spod Jakob Sekely. Delo prepleta ljubezenska zgodba brcdarjeve vnukinje To- like in Kal vinskega pai&torja Ro- deroka na Borlu, »ki je kipel ka- kor mogočna krona iznad viso- kega skalovja, padajočega nav- pično proti Dravi, puščajočega med seboj in med reko prostor saano za vozno cesto.« Kako se je širil kalvinizem z Madžarskega k nam, nas pouči Slekovčeva brošura: • »Sekelji, narodoslavna in životopisna raz- prava«. Iz nje izvemo tudi, ka- ko vneto je podpiral kalvinizem Jakob Sekely. (Primerjaj Ksaver Meško: Izbrano delo, 1. knjiga, Celje 1954). Ksaver M^ko je rojak iz Ključarovc pri Tonutžu v Slov. goricah. Svoi rojstni kraj ime- nuje pisatelj pogosto »Tihi dol«, ki je oddajeln dve uri hoda iz Ormoža. »Cesto sem poznal do- bro, saj sem se čestokrat vozil po nji v Onnož«, — posebno z očetom, kadar je peljal v mlin, plavajoč na Dravi pod Ormo- žem. {Voik spokomik in druge povesti za mladino«, Lj. 1922). Ko sem še kot dijak užival brezsi|,vi Evi Apel in sicer v letu 1889—1890. (Primerjaj: Anton Oven; Ksaver Meško, Maribor 1934.) V črtici »Ob oknu«, ki je izšla v Ljub. Zvonu 1914 imamo tale Meškov opis: »Bil sem di. jak nižjo gimnazije v Ptuju. Stanoval sem pod onimi dolgi- mi kritimi stopnicami, ki vodijo kakor lesen tunel iz mes-ta gor k visokemu, mogočnemu pod- zidju, ki sloni na njem grad, star, mračen v svoji starosti in osametosti, sanjajoč na hribu mirno in mrtvo kakor zaklet ki'aljevič. V tej lo-atki zgodbi je •opisa- na smrt edineaa sina dolgolet- nega oskrbnika na ptujskem gradu Ferdinanda Raispa, ptuj- skega zgodovinarja. »Stal je ob oknu v žalni obleki s snežnobe- lim robcem v roki. Strmel je čez mestne strehe, ležeče glo- boko spodaj, tja prek na Ptuj- sko polje, ravno kakor z ravni- lom potegnjena črta. V dalja\n je ravno zaliajalo sonce. Njego- vi žirki so se upirali v grajska okna. da so blestela, kakor bi gorela z belkastim, drhtečim plamenom ...« »Oskrbnik je bii Slovenec, star, častitljiv gospod. Vsak dan sem ga videl po obedu iti mi- no nas. V »Citalnicoc je šel. Stopal je počasi, previdno po poševni ulici, tlakovani z okio- glim kamenjem, že povsem ogla- jenim od nmogih čevlje\'...« V času svojega bivanja v Grajski ulici se je pisatelj spo- znaj ' s Pintaričevimi dekleti, predvsem z Lojzko. ki ji je po- sitavil sipomenik v Evelini, glav- ni junakinji naturalističnega ro- mana »Kam plovemo«, ki je iz- šel v Ljub. Zvonu leta 1897. O tem romanu pravi avtor: »Do- Pr i prave na mladinski festival v petek, 31. ^vg-usta 1956, ob 16. uri popoldne bo v Ptuju na občinskem komiteju LMS kon- ferenca članov občinskega ko- miteja mladine Ptuj, predsed- nikov, sekretarjev in blagajni- kov osnovnih organizacij LMS iz občine Ptuj v zvezi z začet- kom in nadaljevanjem ter pro- gramom trimesečnega tekmova- nja, ki je začelo 29. avgusta 1.1. med mladino občine Ptuj in občine Cirkovci v spomin na 37. obletnico ustanovitve SKOJ in kot uvod v priprave na oktobrski festival rnladine na Dravskem polju. i««« Kamo znamenje MESTNI KINO PTUJ predvaja v dneh od 31. avgusta do 3. septembra amer. film »SEN- CA PRETELOSTI« ter 31. avgusta ob 16. uri in 3. sept. ob 18.30 in 20.30 ameriški fihn »TITANIK«. KINO MURETINCI predvaja 1. in 2. septembra švicarski film »ŠTIRJE V DZIFU«; 8. in 9. •sept. amer. film »SKRIV- NOST INDIJANKE«. SEJMI V PTUJU v mesccu sektembru Tedenski živinski sejem za govedo in konje bo 4. in 18., za s\nnje in drobnico pa 5., 12. 19. in 26. septembra 1956. v sredo, 29. avgusta 1956 (za liter, kilogram ali kos) Čebula 40, česen 60, luščeni fižol 40, stročji fižol 30, krom- pir 10—12, paprika 40, kumare 15, kiunare za vlaganje 50, pe- teršilj 50, rdeča pesa 30, solata endivija 30, solata v glavah 30, zelje v glavah 20, korenček 40, ohrovt 25, paradižnik 30, ječ- men 35, koruza 35, pšenica 30, ajdova moka 50, koruzni zdrob 50, surovo maslo 500, zaseka 300, mleko 30, smetana 140, sir 30—50, kokoši 300—500, piščan- ci 250—450, grozdje 100, hruške 30—40, jabolka 25—30, slive 15 do 30 ringlo 30. lisičke 40, jaj- ca 15, buče 20, domači kis 25. brc so mi služila za razvoj deja- nja razna opazov.an.ja Mvljenja v Ohnožu, Ptuju, Celju, posebno po čitalnicah (Izidor Cankar: Obislci, Lj. 1920). Pisatelj slika polom zakonske sreče zaradi Evelinine nezvestobe, Id konča svoje burno življenje v bolnici — njen mož dr. Jo\'ič ji šele po smrti odpusti njeno nez^re- stcbo, ko s-toji zvečer ob nje- nem grobu, ko je j>gosti mrak že objel vitlce stolpe cerkva v me;>tu«.. • Sporedno ij Evelinino usodo spremljamo nesrečno ljubezen vdove Otlloje. ki zaradi, tega obupa nad življenjem in se \'t- že v reko. Pisatelj ima v mislih Dravo in ptujsikl most ko o,pisu- ie: »Stari leseni most pa je tre- petal, se zibal in giigal, škripal in ječal ob besnih valo\dh« ... Več ali manj ptujskega okolja se tičejo še razne druge MeSlio- ve povesti, med drugimi »Po- glavje o Mirnic«i, kjer je glavna osebnost zopet Pintaričeva Lojzka iz Ptuja. V svojem ro- manu »Na Poljani« (izšel leta 1907 v Knezovi knjižnici) misli avtor pri opis-ih mesta na Ptuj. Slavko Beznik Pesem barv in ol)lik OB RAZSTAVI OELTJENOVIH IX MEŽANO>TH SLIK T MESTNEM MUZEJI v času, ko se v Ptuju v r«te d^'Qlnljive prireditve od Oto Nelijevega ;>Cmega kabi neta«, kjer so gledalci lahko videli ^.obglavljenjcv žive os ebe, do medicmskega fenomena Carelija, ki požira kamenje in železo, je razstava slik Oelt- jena in Mežana v Mestnem muzeju prijeten dogodek za človeka, ki ni vnet za razne neokusne senzacije. V miru in hladu muzejslvega reflektorij a se naravnost oddahne, ko gre mimo 29 slik, ki sta jih sli karja razstavila. To je prava X>esem barv in oblik. Ta vti s sem imel, ko svm os:tal sam s slikami. In čutil sem, da mo ram nekaj napisati, ne kakšno veleučeiio Icritiko in oceno, temveč samo svoje lepe vtise o lepih slikah. Oba slikarja navdihuje Ptuj s svojo neprecenljivo zakladnico motivov. Ptuj «e prepleta pod njunima čopičema v viseh svo- jih čudovitih ban ah in obli- kah. In ptujsKa oko'iica. In ljudje, ki tukaj žive. Oeltjen in Mežan bta ptujska slikarja, ne glede na to, kje sta rojena. In ne glede na to, da si nista prav nič podobna po načinu upo«- dabljanja. Ne smem reči, da sem kdaj- koli razumel Oeltjena. Ne vem, če se sploh lahko razu- me, kaj lioče povedati s svoji- mi slikami. Vendar je Oe'ltj«ia moč občutiti. Njegove barve imajo neki sam0s\-oj ton, neko vedro svetlobo in mnogo son- ca. Po svojih slikah .ie Oeltjen ojjtimist. Zlata, vedm starost, bi dejal; Oeltion, ki so jc v življenju prebil skoizi vso te- mačnost in se koplje v luči... Stojim pred njegovimi »Stre- hami«. Čudovito lahkotno, ka- jpni, kajti zdi se mi, da vsaka njegova slika vse po- ve. Pove takoj ko jo vidiš. Med- tem Ito ti Oeltjenova sli.ku za- ivtavl uganko, katere skuša ob- čuteli raz\-ozl}ati, oči je pa ne morejo, gledaš Mcžanove slike z lahkoto. Tcrfcrat je Mežan raz- stavil nekaj akvarelov, Id pre- senetijo. Mežana sem iz raz- sta\ie do razstave gledal skoraj- da nespremenjenega. Sedaj pa se mi zdi, da se je v njegovih »Oljkalia in »Ptuju« na severni steni refldctorja pojavil neki nov nadili, ki ni zvezan samo s tehniko njegovega slikanja, tem- več tudi z njegovim čustvova- njem. Kot laik-0]>nzavalec n^, smem trditi, da pričenja v Me- žanovem slikanju neko rKWO obdobje, da je dosegel neko no- vo dognanje ria dobro svojega slikarskega ustvarjanja, ven- dar se mi zdi, da je tako. Nje- gove »Oljke« so sni nehote vzbudile vtis, ki jih imam ob slikali dobrih starih japon^dh umetnikov. Ravno tako je s sliko »Ptuj«, ki ni prav nič več podoben že nekako ustaljenim Mežanovim Ptujem. Tudi v vseh ostalih slikah z moTja in v »Ptuju« gledanem izp^ že- l^niškega mostu je nel^j tega, kar je prišlo pri »Oljkah^ naj- bolje do ia-aza. Vedno je pri- jetno opaziti v slikar j evem ustvarjanju nekaj novega. Zdi se mi, da se je Mežan spopri- jel s sv*>jim ustaljenim slc^on-t. To navadno obrodi uspeh. Umetnik se mora zmeraj boriti za nekaj novega v svojem ustvarjanju. Na neki razstavi sem gledal slike, ki jili je Me- žan naslikal iz ssvojih rojstnih krajev. Bile iso skorajda otro- ške. Tudi v »Vransikem -ezeru- je nekaj podobnega in končiio tudi v »Oljkah« in vsem kat' je tokrat razstavil. Samo, da je sloig čudovito izpopolnjesi. Ve- liki oferok je pogledal v svet in nenadoma tgioznal tisočero čti- des, ki jih samo otrok lahko vidi. In videl je tudi oljkov gaj in ga upodobil... Odhajam iz reflektorija za- dovoljen, Videl sem 29 lepili slik. Kako rad bi jih kupil! Dal bi za nekatere kupe denarja, če bi ga imel. Ampak treba je obedovati in slik ne morem ku- piti. In vem, da jih je mnogo meni podobnUi. Na drtjgi strani pa ljudje vendar gredo gledat Oto Nelijev »Cmi kabinete in požiralca kovin in kamenja ... Remi Se vedno prevladuje sueška kriza med diplomatskimi, voja- škimi in gospodarskimi krogi. Konferenca dvaindvajsetih v Londonu je za nami! In sedaj preostane te še najbolj težaven del: prepričati kairsko vlado, da je sklep o internacionaliziranju sueškega prekopa najboljša re- šitev. V času, ko egiptovski državniki izjavljajo, da diktat te'vrste, katerega pobudnici sta Francija in Velika Britanija, ne morejo in tudi ne bodo apre- jeli! Londonski finale Kakor so pozruivalci razmer tudi pričakovali, je zahodna večina podprla Dullesov načrt za rešitev Sueškega prekopa, nekoliko izpopolnjen s tujimi pristavki. Razprave pa so poka- zale, da je velik del tako ime- novane »zahodne večineNad Zahodno Nemčijo se j(} pojavila u^sodna senca nacizma,« je CK KP Sovjetske zveze spo- ročil v svojih pripombah proti sklepu ustavnega sodišča o pre- povedi delovanja KP Nemčije. Četudi smo o dogodku že poro- čali, je vendarle prav, da opo- zorimo de na eno značilnost; med sodniki Vrhovnega ustav- nega sodišča je večina bivših nacistov ali ljudi, ki so svoj- čas služili Hitlerju na visokih položajih. Potemtakem so upra- vičene trditve, da je krščanski demokrat Adenauer krenil po poti nacistov in da se Zahodna Nemčija vse bolj spreminja v militaristično državo. Žalostno, da no Zahodu tega ne vidijol Z RAZBITO GLAVA GA J£ PUSTIL NA CESTI v noči med 26. in 27. avgu- stom k;ga leta okrog l. ure po- noči je Piemzl Jože iz Trnič na- šel na cesti Hajdina — Kungo- ta na tleh ležečega nezavestne- ga moškega, ki je krvavel iz velike rane na čelu, iz ust in nosa, poleg njega pa precej raz- bito dvokolo. O svoji najdbi je takoj obvestil TNZ v Ptuju in poskrbel, da so močno poškodo- vanega neznanca takoj spravili v ptujsko bolnišnico. Tu se je ugotovilo, da je poškodovanoi.- 24-letni Štajner Franc iz Kun- gote, ki se v času našega poro- čanja še vedno nahaja neza- vesten v bohiišnici v Ptuju, Organi tajništva za notranje zadeve so bili sedaj pred težav- no nalogo, najti storilca oziro- ma povzročitelja nesreč-e. Ni jim bil znan ^s nesreče niti karkoli drugo, kar bi jim olaj- šalo delo in pomagalo najti sled za brezvestnim šoferjem, ki je po nesreči na cesti sti-ahopetno pobegnil in pusti? težko poško- dovanega človeka s^ji usodi. Ko so po možnostih rekonstru- irali nesrečo in preiskali kcdo ponesrečenca, so že imeli prve indicije krivca. Nadaljnji potek preiskave je tega odkril že ta- koj naslednji dan v osebi Jago- diča Martina, šoferja podjetja Kmetijski magacin v Mariboru. Ta je dejanje sprva tajU, konč- no pa pcKi težo dokazov priznal, da je na povratku iz Rač, ka- mor je odpeljal s ptujske raz- stave nekega znanca direktoria podjetja, povozil nesrečnega Stajnerje, nato pa ga brezčutno in brezvestno pustil na cesti. 4 j^JiuJmiedr^ PTOJ, 1. SEPTEMBRA 1?56 ctos v avgi-iai, je poteisjo 20 let, kar je v kranj-Jv h tek- sttJmh tovarnuh zaiucla ITtlika stavka. Kcanjiavlia tetoatiloem so So kaj ioniždbu Tm^dtrnižgli tovatdži ic TImča in Skof j<=> Lotoe, stav- limoi z Jesenic in mnogo diedav- cev iz vee Siover»ij.\ Tako je sdavkovno gibanje v 1936 letu močaio preseglo oila^i«: prejišnjih naeadnih gibanj in je pirav zato moral vladajoči režim 16. sep- tembra žarišče upora v Kranju s sito zadušiti. Ob 20. obletnici teiistilne stav- ke bo 16. septembra v Kranju veliko doliaivsko /Zborovanje. I^^ripmvijalni od;Lor pri. Okraj- nem odboru SZDL že dalje časa intenzivno pripravlja to pro- slavo, ki naj manaifestijca pare- obtaizbo našega delownega <9*>- velca od, mezdnega delsvca do delavca uipravljalca, ki se je iz- višila v teh 20 letiih. Večja mezdna gibanja pred tekstilno stavko v 30. letih se je zaradi gospo- dairske krize (ki smo jo pri nas občutili rvekoiiko kasneje, kot Po dnugih deželah), močno poslab- šal ekonomski položaj delavstva. Lastniki tovarn so hoteli pre- valiti posledice krize n® delav- čeve plače, 2Lato so začeli kršiti kolektivne pogodbe, kjer so jih imeli. DrugiKi i>a, kjer teh po- godb niso im^eli, pa so se delav- ci zavzema&l zanje, da ne bi nji- hov delodajalec mogel i)o svoji volji zmanjševali plač iz dneva v dan. V janaiarju 1935 leta \je bila 6-dnevna stavka v KID na Je- serricah. Delavstvo na Jesenicah se je uprlo poskusom, da bi razveljavili kolektivno pogodbo in je v tem uporu uspelo. Nekaj mesecev za njimi so stavkaiU laški verdgarji. S stav- ko, ki je trajala od 30. maja do 5. junija, so izsilili obnovo ko- lektivne pogodbe, pri čemer so bile upoštevane glavne zah- teve delavcev. Mezdno gibanje v »Seširu« v I/>ki je' začelo že 1934 lete. Stavka pa je začela 14. oJctobra 1935, ker so se vse bolj kršila načela kolektivne pogodbe. Stavka je trajala skoraj mesec dni Zakljiuičila se je 11. novesmi- bara, vendar brez usspeiha. Nato se je zvrstilo v-eč stavk stavbincev in železničarjev. 5. junija 1936 leta so stavkali kranjski stavbinci. Stavkali so tc-den dni. Pri vsakem' podjetju je bila stavka končana, brž ko je podjetnik podpisal kolektiv- no pogodbo. Kljub temu pa so po stavki podjetniki drug za drugim začeli kršiti sporazum. Od 20,, do 23. julija so stavikali deiavci, ki so regulirali hudour- nik Belco pri Bohinjski Bistri- ci. V jviliju tega leta so prav tako stavkaH železniški delavci na progi Kranj—Tržič, Uprli so se zaradi nizkega zaslužka, saj so jim, kljub trdnemu delu, ju- goslovanske železnice plačevale le 18 dinarjev na dan. Jeseniški gradbinci so začeli stavkati 10.- avgusta 1936 leta. Stavka pa ni uspela, ker so jo s silo zatrli, takoj ko so zatrli tekstilno stavko v Kranju. Ko. nec avgusta so stavkali tudi de- lavci v podjetju Dukič, ki so SLAVKO BEZ3»JTK: ; delaH na kotenškem jezu. S to stavko so se hoteli solidariziorati s stavkujočimi tekstiflici, zaradi neenotnosti vodstva pa so se Po 2 dneh vrnili na delo. Javna stavka v ta;keni vzdušju 20. avgusta stavlca kranjskih tek- stilcev. Ze v 1935 letu so se za- čela pogajanja za sklenitev enotne kolektivne pogodbe za vso tekstilno stroko. Osnovan je bil centralmi tarifni odbor, Id je osnutek taike pogodbe tudi iz- delal. Delodajalci pa so realiza- cijo pogodbe zavlačeval. Zato so se 18. avgusta 1936. leta zbrali pri »Sestici« v Ljub- ljani zastopniki delavnikih or- ganizacij. Med njimi je bil t>udi tovariš Leskošek. Ceparav je bi- la večina proti stavki, so ven- darle — na predlog kormmistov — ekloniilii da bodo za prihod, nji rfan sklicali v Kranju delav- ski sestanek, da bi delavca od- ločili ali so za stavko ali proti njej. Prihodnji dan se je v dvorani Stare pošte in na dvorišču zbra- lo okoli 2500 deilavcev. Sklenili so, da priČTiejo sitavkati, če v 24 urah ne bodo sprejete delav- ske zahteve. 20. avguista ob 13.50 so zatu- lile sirene. Naj^prei v Jugobruni, nato v Jugočeški in potem Še v Intekmi. Stavka je začela! Pet UT kasneje so se stavku- jočim prddiružili še delavci v Sir- čevl tovarni. Naslednji dan, 21. avgusta zjutraj, so začeli stav- kati tudi delavci v Piirhovi in Bo- ži čevi tovarni, ob 9. uri dopol- dne pa še delaci v Tekstilindumi na Laborah. Tako so stavkali vsi tekstilni delavci v Kranju, po števil-u 2581. Stavkovni val se širi Iz Kranja se je srtavkovni val širil tudi na druge teflostilne to- varne po Gorenjskem. 21. avgu- sta se je pripeljaCfl v Skofjo Lo- ko grupa 80 kolesarjev — de- lavci iz Jugobrune in Jugoče- ške iz Kranja. Najp(rej so se ustavili pred Škofjeloško pre- dilnico in pozvali delavce k stavki. Delavci so se odzvali, takoj ustavili delo in zasedli \'se tovarniške pax>store. Škofje- loško predilnico je prvi stavkov- ni val zajel že v 1935. letu. Pr- vi so stavkali predilci od 24. novembra 1935, leta do 15. janu- arja 1936. leta. Stavkali so zato ker jim niso priznaiU delavsike strokovne organizacije. Kljub vztrajnosti stavka ni uspela. Delavci iz Kranja so odšli na- to še v logiko tekstilno tovarno »Bi-umen & ITialer« in pozvali delavce, naj začrio stavkati. Tu- di tu so delavci prekinili delo. Povezanost delaven in kmeta Nekaj dni za tem, 26. avgusta ob 14. uri, so ustavili delo v tovarni Glanzman 6l Gasaner v Tržiču. Tudi v Tržič so prišh agitirat za stavko krdnjsJfi de- lavci že 21. avgusta, vendar jim v začetku ni uspelo, da bi pri- pravili tržiške klavce k stav- ki. Sele na sestanku v rdečem konsumu v Tržiču je bilo skle- njeno, da bodo tržiški delavci stopili v stavko. Tako se je širilo stavkovno gi- banje. Zajelo je tudi več kra- jev izven Gorenjsike. Z vse več- jim porastom pa je to gibanje dobivalo dnigačno — b sitawtoo organiziral'.. V Tržiču ie Gteaa- man odpustil 92 delavcev in jo od nmogih potem zahteval, <š» mu — kot pogoj Za pono\'no p>oslitev — povedo, kdo so MB organizatorji stavke Lastniki podjetij so sevesttei odpuste mot.virali z najrazlič- nejšimi izgovori, samo s pravim razlogom niso prišli na dan. N.^jveč se jih je izgovarjalo s tem. da ie »podjetje zar.^^di stavke izgubilo precej naročil«. Pravi vzrok je morda naibc^lj .-KiiTito tKjvednl la=;tnik Tckstil- indusa He-ller, ki je dejal, da t® odpustil 14 dclavcev pač zato, ker je »izpubil znunonje va-nje«.. Povedal je tudi. da noče v jem podjetju nobene delavske or£»e.niz^c ie. da T>a si bo zmi'ed oči t;«tp ogromna razlika med nek- daj in danes, šele ob tem po nam vidni ti)»ti opro'^^' '"--"p''! s ka- terimi n^iš df^lavs.ki raz- red v nai^i no\'i d-u^.beni uredi- tvi, nas delpvec-uin-ravHilec, Piu'ska kronlkii AVGUSTA 1645. V tem mese- cu je po Ptuju in dkolici zelo razsajala kuga. Zaprtih je bilo že 17 hiš in umrlo je dnevno osem do deset oseb. V minorit- skem samostanu je pobrala ta kužna bolezen okrog devet me- nihov. I>remožnejši meščani, ki so imeli v Halozah svoje vino- grade, so se skušali rešiti v svoje zidanice. Ob tej priložno- sti so zanesli to nevarno epide- mijo tudi med siromašno halo- ško prebivalstvo. Kruta morilka je tudi po haloških predelih napravila pravo razdejanje in to tem laže, ker so bile socialne razmere med tamkajšnjim pre- bivalstvom kar obupne. 21. AVGUSTA 1890. Za ta dan omenjajo poročila arheološka izkopavanj^ profesorja Ferka, ki trajajo žl- od 21. julija dalje. Dnevno je zaposli enih osem do deset delavcev. Uspehi so raz- veseljivi. zlasti pomembna je najdba dveh sarkofagov, in si- cer je eden iz svinca v dolžini 2 m ler težak okrog 300 kg. V notranjosti sarkofaga je ležalo popolnoma ohranjeno človeško okostje, dalje črnilnik in črtalo IZ bronaste ziitine Znano je. da -r tudi Rimljani že poznali črnilo, ki je bilo ze- lo temne b.-irve in izdelano iz .-aj, .srnoie ■ n- \odc. .\'az;vali so ^a atramentum ali u:di in- cMustum. Za naslove v rokopi- ^ih so uporabljali rdečilo, škr- latno barvo pa pri cesarskih •iktih isacrum incau.stum). Čr- nilnik so imenovali atramenta- rium, pozne.10 tudi cornu Lese- no črtalo so nazivali ligniculus kovinskega pa poslis ad regu- landum. Brezbravne črte, ki so puščale za seboj samo vdolbe- no sled, so vlekli s pomočjo ravnila (norma, linearium). Drugi odkriti sarkofag je bil iz haloškega kamna od Barba- re, dolgo 218 cm in 82 cm širok. V njem pa so našli samo nekaj posameznih človeških kosti ter novec iz dobe cesarja Konstan- tina Velikega (306—337). Iz raz- bitega marmornatega pokrova sklepajo, da je bil sarkofag iz- ropan. 14. AVGUSTA 1895. Na ta dan se je vršila seja občinskega sveta v Ptuju, na kateri so ob- ravnavali tudi vprašanje nove- ga dravskega mostu v Ptuju. Apinsl^a družba Montan iz Švi- ce je že izdelala načrte za most, ki naj bi bil iz železne kon- strukcije, tehnična preddela pa je izvedel inženir Stary. Stroški za zgradnjo mostu so bili pre- računani na 142.000 florintov, s pomožnimi gradbenimi objekti in drugimi izdatki pa na 150.000 florintov. Poudarjala se je nuj- na potreba mostu že iz voja- ških vidikov. Sklenili so, da bodo poslali prošnje za podporo na pristojne fortime, med dru- gim na notranje in vojno mi- nistrstvo. Na tej seji so nadalje skleni- li, da bodo zgradili v parku pa- viljon za godbo, in sicer iz že- leznega materiala, ki bi stal okrog 600 florintov Vendar so .se pozneje odločili zai lesenega, ki je stal samo 200 tlorintov Mestna godba je itcla v tem času 42 mož ki je mor ila ob- vezno vežbati dn -vnn ono uro predpoldne in dve un popol- dne. PEČ SOKI DEČAN! PRIZREN Prof. Ivan Arhar: ■ Na koncu zadnjega nadalje- vanja sem zapisal, da sem bil po naporni turi po vrhovih Prokletij potreben poštenega p>očitka. Zdaj pa se je primeri- lo tako, da je počivalo tvidi moje pero. 2e na^ov sam pa terja, da napišem do krs^. Ker me je pot zanesla že ta- ko daleč na jug da izkoristim priložnost in obiščem na po- vratku še nekatere znamenite kraje bolj ali manj ravninskega predela. Kosmeta, ki so mi bUi doslej znani precej površno le iz zemljepisnega in zgodovin- skega učbenika. Predvsem sem si želel teme- ljiteje ogledati Peč, izhodišče letošnjega planinskega 2ileta, in njeno okolico. En sam dan je seveda za kaj takega prekratek, posebno če zjutraj zaležiš in ti podnevi nagaja vreme. Vodič, katerega sem dobil pri Putniku, me je opozoril' na lepote izvira Belega Drima in na ne ravno preveč oddaljeno Pečko Banjo. Tja in nazaj bo spet Izakih 25 kilometrov peš hoje, pa kaj si hočem. Radovednost in vztraj- nost me ženeta naprej. Pot do izvira (najprej po cesti v smeri proti Kosovski Mitrovici ln na- to na levo mimo vasi Radavac pod severovzhodne obro^ike Prokletij) ni ravno preveč za- nuniva. Izvir sam (pravzaprav sta dva) pa je vreden ogleda. Beli Drim pada, stisnjen med strme stene, v veličastnem sla- pu z višine kakih 25 m. Tudi okolica je tu lepša, zelena. Vodni padec izkorišča manjša hidroelektrarna. Nadaljnje uži- vanje pa mi je preprečila ne- vihta. Moral sem vedriti. Se slabše so mi je godilo na pla- nem, po poti proti Pečki Banji, kjer me je zajel pravi naliv s točo in treskanjem. Ko se .je neurje za silo uneslo, sem jo ubral kar nazaj proti Peci. Kar je preveč, je le preveč. Preostali del dneva do noči sem izkoristil za ogledovanje mesta samega. Njegova zgodo- vina je povezana predvsem z razvojem Pečke patriarhije. Z njo je doživljalo svoj vzpon in padec. V NOB je prispevalo po- memben delež k skupnemu bo- ju jugoslovanskih narodov. Da- nes je napredno kulturno sre- dišče Metohije, največje tudi po številu prebivalstva. Sodoben videz kažejo seveda prete/.no stavbe sredi mesta. Sicer pa Je tako z vsemi temi mesti na ju- gu. Zaniiniv.3. pisana zgodovina se preliva v sodobna, napredna prizadevanja. Mesto inna tudi lepo urejen, prostoren park, ki se dviga nad njim in omogoča lep razgled na mesto samo, na planine v ozadju in na ravnino, ki se spušča tja proti Kosovski Mitrovici, Kosovemu polju ozi- roma Prištini m proti Prizrenu pod obronki Sar planine, Pecko natriarhijo v neposredni bližini in znamenito gorsko cesto sko- zi Rugov^skQ klisuro proti Črni gori sem omenil že prej. Ko bodo Prokletije nudile turistu še vse to kar Slovenci že imaaio v naših Julijcih, bo turističn. pomen Peči še močno porase. Moram priznati, da mi je biio mesto, posebno pa še njego\'a okolica, močno všeč. Naslednje lutro sem se odpe- ljal z avtobusoir proti Prizrenu V Dečanih sem izstopil. V bliži- ni leži ob samem vznožju Pro kleti j znamenit: samostan Viso ki Dečani ki =odi med nr.ibol, ohranjene ip sn-i neni ke srednjeveške srbske umet- nosti. Mimo njega vodi skozi klisuro Dečanske Bistrice pot na Djerovico, najvišji vrh naših Prokletij. Dečane je zgradil v pr-i polovici 14. stoletja kralj Stevan Uroš lil. Dečan.ski. Pre- seneča že veličastna zgradba sama (v bizantinsko-roman- skem stilu), še bolj pa bogate, zelo dobro ohranjene freske, ki jih je nad tisoč. Oko se ti v kratkem času ne utegne nagle- dati vsega. Bogata je tudi sa- mostanska zakladnica, ki hra- ni mnogo ikon, rokopisov in drugih dragocenih predmetov. Potem pa še čudovito lepa. prav planinska okolica, ki se ponaša z menda najstarejšo kulturo črnega bora v Srbiji, še bolj pa z bogatim kostanje- vim gozdom. Pod samostanom prav ob Dečanski Bistrici, izvi- ra tudi mineralna voda. Ni čudno, da je zraslo sredi tega zelenja prijetno letovišče in da je tudi mladina na ravnici ob Bistrici razpela svoje šotore. Tudi vode in svežega planinske- ga zraka je več ko dovolj. Vsem tem naravnim lepotam pa daje polnost še monumental- na zgodovinska zgradba Deča- nov. Kako prijeten bi bil daljši počitek, če se mi ne bi mudilo nazaj, saj avtobusni vozni red je neusmiljen Že se peljemo napre.i" proti Djakovici in Prizrenu Vreme se je popravilo, čeprav razgled v daljavo še vedno ni ravno naj- boljši Oko m- budno pazi na levo in dosno, saj ne vem, kd se bom spet vozi] tod mimo. Ustavimo se v Djakovici in na- pravimo nato velik ovinek sko- zi Oriihovac, bogat vinorodni kraj, proti Prizrenu. Za potni ka, ki se vozi samo mimo. mur- sikaj zanimivega in lepega fnaj omenim samo stari kamni'i Svanjski most pri katerem sc Drim prebija SKOzi ozel; kan.lon v vodiču berem o modri sma- ragdni barvi vode, ki pa jo je deževje prejšnjega dne napra- vilo prav nič lepo kalnul. Cah- ko i>a si tudi predslavljam razočaran ubnz mlade, čedne potnice, ki je izslopila v Djako- vici, kamor je bil prestavljen njen mož. oficir ob:nejne voja- ške cdin:ce. m ki je med vož- njo tožila sopotniku. m'.adc"i.. vojaku, da v Peči za nobeno ceno ne bi hi 'ehi živeti in da so ji pravili da ic- Djakovica lepša prijetnejša Ta je pač priil" : dežja pod- kap. Od OrahrA'CS dalje z^vijr cesta spet vedno bolj na des- no. proti hribovju, p;o'i meji ■'giba:;-, kje s'a Pa.''.nik in Km- ;itnik k^ sc dv''?ata -Ic^ne od ic u^ 'nv cko mi . v-if.:-.- p. .ni- ae, veadai ^man — v 'vi:5ini cb planinah so še vedno kope gostih oblakov Zato pa sonce toliko bolj pripelva po ravnini Predvsem pa me zanima Pri- zren. Se malo in že smo na kraju ravnine ob vznožju hri- bovja, v Prizrenu. Poldne je, vročina je res hu- da, vožnja ni bila ravno naj- prijetnejša, skrbi me prenoči- šče in kako bo z vožnjo nasled- nji dan. saj mi je čas za povra- tek točno odmtrjen. zato prvi vtisi to pot ne ustrezajo objek- tivni resnici, Prizren ima zelo lepo lego, obkrožajo ga planine Sara, Paštrik in Koritnik (pla- ninarst.vo je precej razvito), proti severozahodu pa se raz- prostira dokaj bogato Prizren- sko polje ki ga namaka Beli Drim s pritoki Izpod Sar pla- nine priteče Prizrenska Bistrica, ki se več kilometrov pred Pri- zrcnom prebija skozi prav lepo klisuro. Za ogled mesta mi je na razpolago samo popoldne, do noči. Preskrbim si prenočišče in se znebim neprijetne prtlja- ge. Potem kolovratim po mestu, se skušam orientirati in si čim hitreje ogledati najpomembnej- še ziiamenitosti. Ne bom pisal o razvoju in zgodovinskem pome- nu Prizrena. posebno za carjev DuCana in Uroša, ko je dosegel največji napredek, in za turške vladavine, ko je bila uničena stara srbska kultura in je začel propadčiti. O vsem tem pripo- veduje na vsc-kem koraku me- sto samo, pisana vse vprek se prepletajoča množica starinskih zgradb, iznad katerih mole vit- ki minarcti številnih džamij (mesto ima tud; lepo pravoslav- no in katoliško cerkev), zid man'^ na ravnino izpred njega Oo vrhove 5ar planine v ozadju in na Paštrik ter Koritnik oh strani Kar ne da se mi nazaj v mesto, vendar nič ne pomag« vedno bolj se mrači Spravim se za mizo pred neko krčmo kjer si ob pošteni večerji m č£^i vma še ogledulem pi3Ja glava, VčaiSih j€ bil ta izgovor utemeljen, vča- sah tudi izmišljeru Prizadeti je ležal stokajoč v zasmračeni sobi ček) si je hladil z zmrzlimi ob- Madki, na posteljni omarici je ležala škatlica s tabletami. Mi- grena je stanje, ki vzame bol- niku vso voljo in ga onesposobi za vsako delo. Traja včasih d!va, tri dni. Četrti dan se obo- leli zbudi sicer brez glavobola, je Pa ves zbi^. Strah pred pri- hodnjim napadom ga muiči. Kaj je zdravstvena veda do sedaj ukrenila proti temu zlu? Ker je ta bolezen sicer nepri- jetna in polna težav, pa ni ne- varna, 90 zelo malo naredili za njeno olajšanje. Pripoiročali so IM-aške ali tablete, včasih spre- medbo hrane ali podnebja. Ve- deli so, da je migrena živčna bolezen. In to je nekako zado- stovalo v borbi proti tej bo- lessni. Leta 1940 so v Angliji začeli z raziskovanjem vzrokov, ki iz- zovejo migreno. Vojna je delo na tem področju začasno preki- nila; nadaljevali so preisikave leta 1944. Bolnikov, na katerih So znake in potek bolezni mogU proučevati, je bilo dovolj. Bol- niki so bili med letalci, zdra*'- nikovimi znanci, tujci in doma- čini; lahko rečemo, da so bole- hali na teh težavah ljudje naj- različnejših poklicev raznih na- rodnosti in iz vseh krajev sveta. Od kod izvirajo ti težki gla- voboli? Kaj jih izzove? Kdo je posebno sprejemljiv? Na vsa ta Vprašanja je bilo treba najti odgovore. Nekega dne je dobi- la bolnica injekcijo stilbestrola, ker je trpela na motnjah žlez notranjic. Po treh urah je ta žena ležala z močnim napadom glavobola. Zdravniku je pove- dala, da pogosto trpi na migre- ni. Sklepal je da je verjetno ta injekcija, ki je vnesla v telo višek *ega hormona, povzročila napad. Vprašal jo je, če dovoli, da ji da ponovno isto injekcijo, ker misli, da višek tega hormo- na povzroča pri njej glavobol. I5al ji je manjšo količino po- dobnega hormona, * ki je spet povzročil napad migrene. Zdrav- nikov nadaljnji sklep je bil -ta- ^e: če preveč tega hormona, ki ga telo samo v določeni količini tvori in izloča, izzove glavobol. Potem mora dajanje nasprotne- fe hormona preprečiti napad a.l4 že obsto-=eči glavobol zboljšati. ^'a tej zamisli je zasnoval svo- je adravljenie. Sestavili so posebno zdTa\dlo iz raznih hormonov. V petih le- tih so zdravili s tem zdravilom 700 bolnikov z migreno; 173 jih je popolnoma ozdravelo, pri 386 5o dosegli trajno znatno zbolj- ^je, pri 82 pa začasno zbolj- šanje. Toda tudi pri teh so bili napad bolj redki in lažji. Pri 29 šolnikih niso dosegli ničesar. Nadaljnja točna opazovanja so »rivedla raziskovalce do sklepa, la je treba razlikovati dve irrsiti migrene; eno, ki nastane saradi motenj v delovanju žlez- lotranjic in njihovih izločkov, lormonov, druga pa je zasno- vana na alergiji, preobčutljivo- sti do raznih tvarin. Bolezen se >a pokaže pri obeh zvrsteh z jnakimi znaki: mučen glavobol, d je pri slabotnih bolnikih lujši. Značilna je za migreno Preobčutljivost za svetlobo in v začetni dobi jutranji blesket pred očmi. Napad traja nekaj ur, pa tudi dva do tri dni. Sledi obdobje brez napadov, ki traja Po teden dni do več mesecev. Izdelali so tudi že poskusno zdravilo, s katerim ugotavlja- jo, za katero obliko migrene gre pri bolniku. Na podlagi te ugo- tovitve zdravijo samo bolezen. Namen je zmanjšati preobčut- ljivost za zunanje dražljaje, ki povzročajo glavobol. Zdravilo vsebuje prostiigrhin, brom in klorofoTm. Celotno zdravljenje train tri mesece. Tudi najtrša krtača postane sčasoma mehka. Posebno če jo rabimo za nohte in se med šče- tinami nabira milo. Ce, jo bomo od časa do časa položili v mr2Jo, okisano vodo. bodo ostale šče- tine vedno trde. OKRAJNI IN OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIZA priredita v nedeljo, diie 7. oktobra 19o6, v Ptuju S 40 tomb.ojami in nad 2000 druaimi Draktičnimi dobitki cb 9. uri dop. na^Titovem trgu v Ptuju Med 40 tombolami so glavni dobitki: 1. Novo motorno kolo »JAWA« 250 kub. v vrednosti 390 ti- soč dinarjev — Kompletna spalnica — 3. Novo moško kolo — 4. Novo žensko kolo — 5. Kuhinjska oprema — 6. Radio aparat — 7. Otroško dvokolo — 8. Prašiček — 9. Otroško dvokolo — 10. Moški plašč dalje moške obleke, zapestne ure, ženske obleke, ženski plašči, drva, električni likalniki, vreča moke, električni pečnjak itd. Nabavite si pravočasno tombolske karte. Dobijo se v vseh trgovinah in trafikah, pri Državni loteriji v Ptuju in akti- vistih Rdečega križa . Cena tombolski karti samo 50 din Sreča vas čaka! Za 50 din lahko dobite novo motorno kolo vredno 390.000 dinarjev 40 tombol in nad 2000 dragih dobitkov v skupni vr©dno«tl 1,200 000 dinarjev V nedeljo. 7. c^tobra 1956, dopoldne, vsi v Ptuj na VELIKO TOMBOLO RDEČEGA KRI2A! Ob deževnem vremenu se tombola preloži na prihodnjo nedeljo Glavne dobitke s^ oglejte v izložbi Veleblagovnice MERKUR Ptuj in trgovini STEKLO-PORCELAN Ptuj OKFAJN! IN OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIZA PTUJ Drobne sanimivosti DAMA Z BRADO V Metzu so aretirali 24-letno Marijo Travers,_ker se je v uni- formi vojaškega zdravnika in z umetno brado pojavila pri rekrutni komisiji, da bi pregle- dovala rekrute. Ko je prišel pravi zdravnik, je Marija že pregledala šest bodočih voja- kov. VEČERNI GOST V Vancouverju (Kanada) .i>e pobegnil iz živalskega vrta medved ter o.dšel po mest\i. Neopazno se je splazil skozi okno neke vile, kjer je najprej izpraznil košarico s sadjem in izpil steklenico mleka, nato pa je legel v razkrito posteljo. Še- le v pozni nočni uri se je vrni- la gospodinja v svojo sobo; ho- tela je leči v posteljo in opazi- la v njej kosmatega nepridipra- va. Tako se je prestrašila, da je skočila skozi zaprto okno. So- sedje so mislili, da je v stano- vanju vlomilec in so alarmirali policijo, ki je poskrbela za od- stranitev nenavadnega večerne- ga gosta. VAŽEN RAZLOG Po več dnevih odsotnosti se je vrnila v svojo celico v zaporu mesta Phonix osemindvajsetlet- na Ruth Judi z izgovorom, da si vendar mora zopet dati ure- diti trajne kodre, kakor je iz- javila ravnateljica zapora. ZA VSAKEGA NEKAJ Gordon Ess iz Los Angelesa je zapustil v svojem testamentu svoje imetje materi, svoje tru- plo anatomom, svoje srce vsem mladim dekletom in svoje mož- gane — predsedniku ZDA. SOSTANOVALEC Najemnik neke opremljene sobe v nekem nemškem mestu je ugotovil, da je nekdo v nje- govi odsotnosti uporabljal nje- gov aparat za biritje. Po poiz- vedovanju je ugotovil, da je gospodinja cddala njegovo so- bo še enemu drugemu najemni- ku. Ta je uporabljal tudi edino posteljo, ki je bila v sobi. Bil je človek, ki je bil vsako noč zaposlen kot nočni stražnik. SOČUTJE V kleti neke hiše v Washing- tonu so našli zaprtega v železni kletki 68-letnega Raya Lem]eya. Sin in snaha sta ga zaprla, ker je bil baje slaboumen. S tem sta mu hotela prihraniti bivanje v norišnici STROJEPISKE. IZRE2ITE IN ' POKAŽITE SVO.IEMU ŠEFU! Deset ton teže premagajo prsti strojepiske vsak dan. Ne- kaj množenj nam to jasno po- kaže- 40 dkg pritiska je potreb- nega za eno črko, za vrstico torej 24 kg, če je dnevno pov- prečje 450 vrstic znaša to 10,800 kg, torej skoraj enajst ton. SVETOVNI REKORD V NESNOSTI jajc je dosegla pred nedav- nim kokoš nekega perutninarja v angleškem kraju Cudwort, ki je v 45 minutah znesla 10 nor- malnih jajc. Kokoš več dni ni znesla nobenega jajca in je bila videti bolna. Nekega predpol- dneva pa je začela ter ob 10,05 znesla prvo jajce vsako na- slednjo pa vsakih pet minut pozneje. »Čudežu« od sedmega jajca naprej je .prisostvovalo nekaj sosedov m vaški pi^no- noša. Tako vsaj trdi lastnik ko- koši Charlie Roggers. PIJANI KONJ V Alzeju je nek: človek vo- dil po cesti konja. Ko ga je ustavil prometni stražnik, da bi ga zaradi pi]anosti zaprl se je izkazalo da je možakar popol- noma trezen, in da se je napil konj pri nekem f^škodovanem sodu, iz katerega je teklo vino. POSKUSI, KAKO BI NOC SPREMENILI V DAN V milijarde gredo vsote de- narja, ki jih leto za letom pla- čujejo velika mesta m veliki industrijski centri za nočno razsvetljavo Vendar trenutno iz te situacije ni drugega izho- da. V Avstraliij pa so pred ne- kaj leti začeli s poskusi da bi razsvetlili nočno nebo nad me- sti in industrijskimi centri na podoben način, seveda umetno, kakor to nastane ob tako/.va- nem polarnem siju. v ta namen so zgradili posebno električno aparaturo, ki izžareva v ionos- fero več milijonov kilovatov električne energije Ta zadene na višini kakšnih 100 km na električnevalove oddajne po- staje. ki začne oddajati isto- časno kakor ta aparatura Trče- nje obojih valov povzroča po- larnemu siju podobno svetT.ka- nje, ki razsvetljuje stotine kva- dratnih kilometrov povr5'ne na zemlji, POMOTA Ko se je zakon .iuer iz Nevvporta sredi noči vrnil v svoje stanovanje je smrčal v njimi postelji neznanec. Na po- liciji se je možak izgovarjal da je p>onoči zablodil in da s.cer spi osem hišnih bloko-^' .lalje vzdolž ulice. NA ZDRAVJE! Najstarejša žena Špan.,e .-\n- selma Meana, je praznovala svojo 116-letnico. Njeno osnov- no načelo je: ostajal vedno do- ma ker potovanje izčrpa živ- ljenjske moči Za svoje prazno- vanje je pokadila dve črjii ci- gari in izpila pol stekicnice vi- leiiiiiiktl¥Ee rlb^ Po poskusu z atomsko bom- bo na Bikinih so japonski in drugi ribiči Daljnega vzhoda že večkrat ujeli razne radioak- tivr-^ ribe. Marca 1945 so Ame- ričani naredili poskus tudi z vo- dikovo bombo nekje na Paci- fiku. Znano je, da je s tem v zvezi utrpe'ia težke posledice posadka japonske ribiške ladje Fukuryu Maru. Eksplozija te bombe ni škodovala samo zdravju te posadke, marveč so tam okrog postale ribe radio- aktivne, torej nevarne člove- škemu zdravju. Ameriška vlada je spočetima dvomila v govorice o radioaktivnih ribah in je dala narediti zadevne-poskuse. Zgra- dili so posebne ribnike, v kate- re so spustili razne vrste rib m školjk ter jih začeli hraniti z radioaktivno hrano. Kmalu nato se je izkazalo, da so ribe In školjke dejansko postale radio- aktivne. Najbolj radioaktivni deli njihovega telesa postala jetra in muskularno tkivo. KRISTAL Z »ELEKTRONSKIM SPOMINOM« V Ameriških laboratorijih so izdelali iz barij evega titanija majhne železo-električne kri- stale kot jantar svetle barve, ki jih lahko uporabijo za »akumu- lacijo« telefonskih številk in drugih podatkov v snorninsikih elektronskih napravah. Krsta.li lahko asorbirajo veli- ko število podatkov, ki jih po potrebi kasneje uporabijo in tolmačijo drugi ;nstrumenti. Kristal, ki meri v vseh smereh 12 mm. lahko nakopiči okoU 250 informacijskih podatkov, katere obdrži poljubno dolgo. Ta »spominska« funkcija bo nadvse važna za telefonske cen- trale. Poklicano številko mora na primer obrdžati skupek žic v centrali, dokler ni vzpostav- ljena zveza med osebami, ki že- lijo pogovor. _6_ PTUJ, L SEPTEMBRA 1966 ABtiminif ponovno zmagovalec na turnirju za pokal Okrajne gospodarske razstave v nedeljo so se na stadionu Drave sestale ekipe Sobota iz Murske Sobote, Aluminij iz Ki- dričevega ter domače Drave. Branik je zaradi tehničnih ovir pravočasno odpovedal. Prvo tekmo je žreb določil, da najprej odigrata ekipi ALUMINIJ : ORAVA 4:2 (3:1) V tej tekmi smo videli, koli- ko sta ptujska zastopnika moč- na in pripravljena za jesensko tekmovanje. Lahko rečemo, da je Aliiminij za telunovanje vsaj delno pripravljen, kar pa ne bi mogli trditi za ekipo Drave. Po dokaj živahni igri si je Aluminij po Kureliču, Hordi in Bevanču zagotovil zmago. Za Dravo je bil uspešen Sirec Jože , dvakrat. Po petnajst minutnem pre- moru je moral Aluminij po- navno v borbo na zeleno polje, tokrat proti ekipi Sobote. SOBOTA : ALUMINIJ 3:2 (1:0) V tej tekmi smo videli, da igralci Aluminija v kondiciji niso sorazmerno enaki, zato s6 nekatera mesta bila slabša, kar je ekipa Sobote izkoristila ter odločila tekmo v svojo korist. Gole za Soboto so dosegli Ko- čič in Erjavec ter autogbl Kure- ta, za Aluminij je oba gola do- segel Morda. Popoldne sta se srečali eki||i Drave in Sobote. DRAVA : SOBOTA 3:2 (1:1) Domačini so pokazali pravo nasprotje od predpoldanskega srečanja, toda s tem niso po- pravili mnenja, da ekipa ni pripravljena za jesensko tek- movanje Gole za Dravo so dali Herceg, Komelj in Vogrinčič. , Najboljši na obeh tekmah je bil Komelj, ki je tokrat pokazal solidno znanje in borbenost. Vse t^me so dobro vodili sod- niki Božič, Glavič in Priboršek STRELSTVO V nedeljo, 26. avgusta se je VTŠO prvi del okrajnega nagrad- nega tekmovanja v streljanju z vojaško puško za člane, z zrač. no puško za članice in mladin- ce. Predsednik OSO je pozval strelce k plemenitemu tekmova- nju. Strelci bodo pokazali, kdo je od spomladanskega tekmova- nja napredoval, t. j. kdo tre- niral. Nagrade so le vzp^ _.buda k še bolj intenzivnemu strelja- nju, k marljivemu trenil" Tu. Tekmovanje je potekalo hiiro. disciplirano, tudi uspehi so bili zadovoljivi. V nedeljo, 2. septembra pa prideio še strelci iz ostalih dru- žin, ki se bodo potrudili da bi dosegli še boljše rezultate. Ta dan bodo objavljeni končni re- zultati in podeljeno bo okoli 50 nagrad najboljšim strelcem. Vabimo prijatelje strelstva na to tekmovanje, ker tudi strelci potrebujejo »navijače« kot pri drugih športnih tekmah. Z ROKOMET V nedeljo bo na stadionu t)rave veliki turnir v malem rokometu. Sodelujejo moške, ženske in pionirske ekipe: Sla- , vija, Cakovec; * Partizan,' Vele- nje; Maribor in Branik iz Ma- ribora; Tekstilac in Sloboda iz Varaždina ter vse tri domače ekipe Drave. Pričetek turnirja ob 8.30. Va b 1 j e n i 1 KEGLJANJE Na kegljišču »Drave« sta se v nedeljo . srečali ekipi Štajerca iz Maribora in domače Drave. Drava ; Štajerc 389:366. Doma- čini so premagali nasprotnika za 23 lesov. Junak dneva je bil Igralec Štajerca 2ivko. Za Dravo so bili najuspešnej- ši Rojic, Brecelj, Cafuta in Špo- lar. SAH Na moštvenem brzotumirju, ki je bil prirejen v okviru Okrajne gospodarske razstave je 13 moštev (po 8 igralcev) od- igralo v 4 urah 624 partij. Re- zultati So sledeči: 1. ZSK »Ma- ribor« I. moštvo, 2. Celjski ša- hvvski klub, 3. — 4. SD Ptuj I. in Branik, 5. ZSK »Maribor« II., 6. Lipa, 7. Obrtnik (Maribor), 8. Krilato kolo (Maribor), 9. — 10. SD Ptuj II. in Miklavž, 11. Pua- še, 12. »Zvezda« Laporje, 13. »Svila« Maribor. Simultanko na 12 ploščah je odigral »slepo« šahovski moj- ster Janoševič. Prireditev se je vršila v Sind. dvmu žel. žal ob zelo skromni udeležbi širše pu- blike. Mojster je napravil v 4 in pol urah na poedinih šahov- nicah nad 40 potez in vendar ohranil v spominu popoleh po- tek vseh 12 iger. Rezultat je bil sledeči: 8 partij je dobil, 2 neod- ločeno in 2 partizi je zgubil. Dobil ie Pernat in Sagadin, re- mizirala sta Prelog in Perger. !la!ip!a Uabflo Občinska easilska zveza Videm pri Ptuju priredi v nedeljo, dne 2. septembra 1956, ob 14. (2.) uri popoldne z večjim številom tombol skih dobitkov in s čez 1000 manjšimi dobitki. Po končani tomboli bo prosto zubisuca s pfisssm Vabimo vse občinstvo, naj se te tombole udeleži. Na razpolago bodo iedila in pristna haloška kapljica. VABI ODBOR OBVESTILO Vse starše šoloobveznih otrok osnovne šole v Ptuju obveščam, da se bo pričel pouk na tej šoli v ponedeljek, dne 10. septem- bra 1956. Otroci naj se zberejo 10. septembra ob 8. uri na šol- skem -dvorišču". OBVESTILO Uprava Otroškega vrtca na Bregu obvešča starše, da bo vpi- sovanje otrok v breški otroški vrtec od 1. do 5. septembra 1956 od 8. do 12. ure dnevno. Matere naj prinesejo s seboj potrdilo o zdravniškem pregledu otroka. Uprava Pričetek pouka na osnovnih šolah na Bregu, Hajdini, Star- šah, Kidričevem. Markovcih. Domovi, Grajeni in Vurberku ter na nižjih gimnazijah v Haj- dini in Markovcih bo v sredo, dne 5^ septembra 1956. Predsednik Sveta za šolstvo Obč. LO Ptuj Jože Stropnik, 1. r. VPISOVANJE UČENCEV NA GLASBENO SOLO V PTUJU Za šolsko leto 1956-57 bo vpi- sovanje učencev na Glasbeno šolo v Ptuju po. sledečem redu: stari učenci 5. in R. septembra od 9. do 11. in od 15. do 17. ure; sprejemni izpiti novincev 7. sep- tembra ob istem času. Učence sprejemamo v sledeče oddelke: ciclbančki-predšolska deca od 5. leta dal.je; pripravljalni oddelek od 7. do 9. leta starosti; , klavirski in violinski oddelek ter oddelek za violončelo od 9. leta dalje; oddelek za trobila, pihala in kontrabas crd 12. leta daje. Vse podrobnosti na oglasni desk; v šolski veži. Informacije v šolski pisarni dnevno od 9. do 11. ure. Zamudr''-"-" ne bomo spreje. mali. Ravnateljstvo OBVESTILO Združenje šoferjev in avto- mehanikov LRS, podružnica Ptuj obvešča vse svoje člane, da bo redni mesečni sestanek v nede- ljo, dne 2 septembra 1956 v mali dvorani Okrajnega komi- teja Ptuj. s pričetkom ob 8. uri. Na sestanku se bodo spreje- male prijave za izlet in prijave Za naslednji tečaj kvalificiranih in visokokvalificiranih šoferjev, ki se bo predvidoma začel v novembru. Po sestanku skupen ogled IV. okrajne gospodarske razstave v Ptuju. Odbor. Dne 3. septembra t. 1. bo ob o.smi uri ustna licitacija za ota- vič pri Mestni komunalni usta- novi — Na pristanu 4. ROJSTVA; Stajman Marija, Pium 62 je rodila Ljudmilo; Znidarič Pjerina, Ormož — Mirjano; Skofič Frančiška, Sp. Hajdina 148 — Mirka; Horvat RAZVITJE PRAPORA Udeležite se razvitja prapora Delavskega prosvetnega društva »Svoboda«, dne 9. septembra 1956, v Kidričevem! Program: 3. IX. ob 20. uri: Koncert moškega zbora Kidri- čevo, 4. IX. ob 20. uri: Park koncert godbe na pihala Kidričevo, 5. IX ob 17. uri: Lutkovna predstava; ob 20. uri: Kino pred- stava »O življenju maršala Ti- ta«, 6. IX. ob 17. uri: Lutkovna predstava: ob 20. uri: Kino predstava »O življenju maršala Tita^, * 7. IX. ob 20 uri: Dramska predstava »Težka uia«, S. IX oh 20. uri: Svečana aka- demija, 9. IX. oh 9. uri: Odkritje spo- minske plošče pok Borisu Ki- driču na trga pred tovarno; ob 10 uri: Razvitje prapora DPD Svobode in sindikalne podruž- nice; ob 11. uri: Nastop združe- nih moških zborov in godb na pihala okraja Ptuj; ob 14. uri: Zabava s plesom v prostorih restavracije ZAHVALA Ob bridki izgubi naše dobre žene in mame IVANE ŠPRAH se zahvalju.jemo vsem, ki so v tem težkem času sočustvova^H z nami in nam izrekli svoje so- žalje. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom internega oddelka ptujske bolnice, strežnemu osebiu. ter duhovščini, vsem da- rovalcem vencev in cvetja, vsem sorodnikom, prijateljem m znancem, ki so drago pokoj- nico v tako velikem številoi spremili do preranega groba. Vsem in vsakemu posebej srčna hvala. Žalujoči: mož Jakob, otroci: sinovi Ivo, Pepi in Franci, hčerke: Marica, Kristina in Jožica z možem Loj- ter vnuk in vnukinja Na Harmonikarski šoli »Svo- l>ode« v Ptuju bo vpisovanje učencev dne 3. in 4. septembra 1S56 cd 9. do 12. ure v godbeni dvorani v Prešernovi ulici. Pouk začne 10. sept. 1956. Vodstvo Elizabeta, Gorišnica 34 — Eli- zabeto; Vidovič Marija, Gori- čak 21 — Katico; Golob Eliza- beta, Spuhlja 141 — Stankaj Panič Otilija, Hum 64 — Ani- co; Strafela Ana, Markovci 33 — Draga in Janka» Kodrman Rozalija, Pobrežje 1 — Terezijo, Majcen Terezija, Kidričevo 39 — Marijo; Pernat Martina, Lešje 39 — Bredo j Skr- janc Karolina, Križevci 28 — Srečka: Plajnšek Urška, Ple- terje 73 — Franca; Vegan Šte- fanija, Pobrežje 58 — Staniča, Sagadin Alojzi.ia, Strug 8 — Ivana. POROKE: Srpič Stanislav, Ki- dričevo 7 in Kosi Rozina, Ma- kole 11 SMRTI: Purg Miroslav, Ptuj, Ciril Metodov drevored 2, rog. 1956, umrl 24 avgusta 1056; Sprah Ivana, Vičavska pot M, Ptuj, roj. 1907, umrla 20. avgo- sta 1956. Dnevni spored za nedeljo, dne i 2. septembra 1956 6,00—7,00 Vesele m poskočne za ne- deltsko Jutro — vmes ob 6,05—6, JO Po- ročila in vremenska napoved. 7,00 Na- poved časa. poročila, vremenska napo- poved (n objava dnevnega spore<»a. 7,15 Reklame. 7,30 Radijski koledar in iwi- redltve dneva. 7,35 Z5l>avne melodije. 8.00 0<.TOška predstava — dr. ]en MeVik- EmilSmaseik: Žogica, nogica (radiflste icra). 8,58 Pisana vrsta slovenskih na- rodnih pesmi. 9,30 še pomnite. tovarisJ — Črtomir Šinkovec: Pogovor ob grob- nici partizana na VojščicJ 10,00 Nedelj- ski simfonični koncert: Josef Haydn: Simfonija 94 t G dura. imenovana „Z udarcem po pavkah". — Edvaird ha- lo: Koncert za čelo ia orkester. — Ed- vard Grie^; Peer Gynt. strita štet. 2. — Franz Liszt: OrfeJ. simfonična pesni- tev. 11,15 Oddaja za Beneške Slovence. 11,35 Lahka glasba. 12,00 Pogovor s po- slušalci. 12,10 Opoldanski glasben^ spo- red 13,00 Nai>oved časa, poročila, vre- menska napoved, pregled sporeda ia - vestila. 13,15 Zabavna glasba. *nies re- klame. 13,30 Oddaja za našo vas. 14,15 Želeli ste — posIuSajtef — 1. del. 15.00 Napoved časa. poročila, vremenska n». poved ta obvestila. 15,15 Želeli ste — poslušadte — U. del. 16,00 Prenos t evroi>skeea prvenstva v veslanju na Ble- du 17,30 Promenadn; koncert. 18,00 Radijska igra — Kleist: Razbiti vr6. 18,55 Glasbena medigra. 19,00 Zabavna glasba, vmes reklame. 19,30 Radijsti dnevnik. 20,00 Večerni operni sporeii. 21,00 Športna poročila. 21,10 Prenos re- portaže z evropskega prvenstva y ves- lanju na Bledu. 21,25 Ritmi in melodije. 22,00 Napoved časa. poročila, vremen- ska napoved ta pregled sporeda za na- slednji dan 22.15—23,00 Nočnj koncert, lohann Christiaa Bach: Koncert ta vioki' in orkester v c mohi. — UrtMS Krefc: Sirofonietta. 22,15—23,00 UKV program: Plesna glasba. 23,00—24,00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenos Zagreba). Ktnelovalcl kmetljslie iiiiroge I nabavljajte naše elektromotorje za kmetijska dela. MMM drtišfva nudimo vam gasilske črpalke tipa T-1-2 Z 300 1'min. h brona tser T-n-3 Z 600 l/min. Poleg tega dobavijajno vse vrste ar- matur. Iiidoslrlfslia in obrtna oodietia za svoje obrate nabavljajte naše elektriiSne brusilne in polir- ne stroje Treovloet pstlnslia podletla In zavodi Isr kmetijske zadruge izdelujemo hladine omare ter razne hlaodaTStvu. Plača po tarifnem pravilniku. — Nastop službe takoj. Pismene ponudbe s kratkim opisom dosedanjega služ- bovanja in opisom strokovne usposobljenosti pošljite na na- slov: Gospodarska poslovna zveza Ptuj do 5. septembra t. 1. Gospodarska poslovna zveza Ptnj Slcopono slomo kupuje Pleterna z. o j. Ptui