Staro in novo leto. Stari znanec, s kterim smo 366 dni vedno skup živeli, 1 e t o 18 6 8., se je poslovil od nas, in ne bode ga nikoli nazaj, ker šel je v neznano tujo deželo, iz ktere se nihče ne vrača. — Osorno stojimo in tiho gledamo za njim, ter premišljujemo, kaj nam je obetal, kaj spolnoval. Opustivši politiko imamo pred očini le to, kar nam je preteklo leto v šolstvu prineslo. Važno, silo važno je bilo to leto za šolstvo sploh in poscbno za ljudsko šolo. Kar se je že dolgo časa prej snovalo in pripravljalo, zgodilo se je preteklo leto; šola je bila oproščena (?); dobili smo 25. maja 1. 1. novo šolsko postavo, ktera ima v 1. §. načelo: ,,Najviše vodstvo in ogledništvo vseh šol in odgojilnic ima deržava in bode to izverševala po postavnih gosposkah". — Kako se ima ta postava izpeljevati po posamesnih kronovinah, je bilo deželnim zborom kot vladini predlog izročeno, — pa, kako različni glasovi so se čuli iz deželnih zborov po našem cesarstvu! Nekterim je bila ta postava preveč, drugim premalo liberalna. Kar so ta čas v našem deželnem zboru govorili, razlega se še sedaj po časnikih; prinesli smo postavo s prenaredbami, ktere je večina našega deželnega zbora nasvetovala in sprejela. častiti bralci naj potem sami sodijo, kje je več liberalnosti ali prostomiselnosti — v tem ali v unem taboru. Presvitli cesar še niso te postave poterdili. Ni nam volja še enkrat pretresovati te postave, in razločevati, zakaj da je uno tako, drugo drugače; a toliko rečemo: kdor želi stvar, mora tudi pripomočke želeti, po kterih to doseže, — tedaj od ene strani toliko napadanja zoper duhovščino, ker zastopa vero in narod; — od druge strani pa odbijanje teh napadov in prizadevanje sovražniku orožje iz rok stergati. Tudi naš list je tako bolj skrivaj ktero izbleknil, — a sedaj pa le toliko omenimo, da postave ne morejo drugačne biti, kakor njih čas, ali prav za prav ljudje, kteri postavo delajo; posamesen se ne more ustavljati dereči reki; nihče ga pa tudi ne more siliti, da bi hvalil in do nebes povzdigoval, kar drugi hvalijo in v zvezde kujejo ; dolžnost vsacega, ki hoče reč nepristransko soditi, je, da se postavi na občno stališče in ne sodi stvari iz svojega stališča. Kdor tako svet presoja, okoliščine ga ne bodo prehitele; on bo pripravljen to, kar okoliščine prineso, sprejeti in sebi v prid obračati. Veljave pa ima vsak človek le toliko, kolikor si jo sam dati ume. Dandanes velja le tisti, kdor druge prekosi s svojo delavnostjo. Imeli smo pretečeno leto pervikrat splošni učiteljski zbor. Že pri zboru se je videlo, da nekteri od zbora pričakujejo, kar jim tak zbor nikakor dati ne more. — Take zbore, bodi si, da jih vlada ali učitelji sami skličejo, bomo imeli v prihodnje večkrat; poglavitni namen pa jim more biti, da pomagajo učitelju k nadaljnemu izobraženju in omiki; učitelji naj se zavedajo svoje veljave, pa tudi svojih dolžnosti v človeški druščini; zraven tega pa taki zbori zastopajo tudi šolske koristi na zvunaj. Ali se pa učiteljem spolni, kar prosijo, to je vse drugačno vprašanje; to le prihaja od občnega stanja dežele in deržave. Sleherni, ki to ume, ne bo tedaj takim shodom druge veljave pripisoval, kakor jo zares imajo; o njih vrednosti ne morejo soditi vdeleženci, marveč drugi nepristranci. Kaj nam bodeš pa prineslo, ti novo leto, ki te danes pervikrat pozdravljamo? Obetaš nam novo šolsko p o s t a v o, ktera bo spodrinila dosedanjo politično (politische Schulverfassung); prineslo nam bodeš nove gospodarje in prednike po šolah; povej nam pa vendar, ali bodo novi gospodarji bolj radodarni, bolj milega in ljubeznjiv e g a obnašanja do nas uciteljev ! Kaj pa, ko bi mi s šolskim nadzorništvom iz dežja pod kap prišli, in bi se nad nami spolnile besede judovskega kralja Roboama? E pa, kdo bo kej takega pričakoval! če nara drugo vse odpade, ostane nam zlato upanje boljših časov, akoravno ne še precej jutri, pa vendar enkrat; aboljšo prihodnostsi pa moremosam izaslužiti. — Preden pa tebe, staroleto, dalje pustirao in ti popolnoma slovo damo, očitati ti moramo, zakaj si politično obnebje tako prepel s černimi oblaki, da je med narodi nastala tiščina, enaka v soparnih vročih dnevih pred hudo nevihto ? Če nam tvoj naslednik ne razžene hudih oblakov, nas bo bližnja prihodnost potisnila v grozne zraešnjave in britkosti. Pa ti leto, si le kapljica iz morja neznane večnosti, in večni vladar bo tudi skerbel za nas ta čas, dokler tudi ti ne mineš v morju, iz kterega si izšlo. nUpaj sfcrce žalostno"!