Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah |! Velja za vse leto • • • $6.00 i Za pol leta.....$3.00 r Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 S J i... -. ...ji _ i lily in# i List slovenskih idelavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily jI the United States. q Issued every day except Sundays a and legal Holidays. 75,000 Readers. r SO TELEFON: C0BTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Omce at New York, N. Y., under the Act cf Congress of March 3, 1879 TELEFON: C0ETLANDT 2876. NO. 108. — ŠTEV. 108. NADAUNA AGITACIJA PROTI SUHAGEM Vsak treznomisleč Amerikanec se zavzema za stališče dr. Murraya Butler j a, predsednika newyorskega Columbia vseučilišča. — Sedaj kujejo postavo, ki bo določala, da je treba vsakega inozemca, ki se pregreši proti suhaški postavi, deportirati. — Angleški kralj je podpisal pogodbo, sklenjeno med Združenimi državami in Anglijo. NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 7, 1924. — SREDA, 7. MAJA, 1924. ' Vedno bolj se množi število odličnih mož, ki si drznejo javno nastopiti proti proliibioiji." Tako je rekel prejšui sodnik višjega sodišča. Morgan J. O'Brien, ki se je ravnokar vrnil iz Evrope, da je pogum . maja. — Kralj je podpisal pogodbo, P ki en 1 eno z Združenimi državami, ki se tiče uve-ljavljenja dvanajstmilske meje v ameriškem obrežnem vodovju. Preiskava ladij bo vsled tega razširjena od treh milj na dvanajst milj in na to razdaljo bo mogoče ameriškim carinskim uradnikom zapleniti pijačo, naliajajo-čo se na krovu. Tako poroča neki časnikarski poročevalec, a uradno ni o tem še ničesar znanega. NOVA PRISELJENIŠKA POSTAVA BO SPREJETA Senat in poslanska zbornica sta se sporazumela glede kvote, ki bo veljavna do leta 1927. Po onem času se bo smelo priseliti vsako leto samo 150,000 oseb. ANGLIJA BO POSLALA UL-STERJU ULTIMATUM. Washington, D. C., 6. maja. — Zastopniki senata in poslanske zbornice so se danes popolnoma spoVaznineli {»lede priseljeniške predloge. Za temelj bo vzeto ljudsko štetja 1. 1890, in pniseliti se bo smelo samo dvoje odstotkov števila ljudi posameznih narodnosti, ki so se nahajale tistega leta v Ame riki. Nova kvot na postava bo veljavna do 1. julija 19*27. Po onem letu bo stopila v veljavo takozvana "narodnostna metoda", ki bo dovoljevala vsako leto prihod samo 150,000 priseljencem. Določbe glede onih priseljencev, ki ne spadajo v kvoto, bodo sprejete neizpremenjene. Ne glede na kvoto se bodo smeji priseliti naslednji, ako bodo iineli potrebne ' certifikate: žene ameriških • državljanov. otroci ameriških državljanov, ki še niso dosegli osemnajstega leta svoje« starosti, duhovniki, študenti, gledališki igralci in umetniki. Nadalje bo dovoljeno priseljevanje Lz Kanade, ako bo imel do-tienik potrebne listine. London, Anglija. .">. maja. — Državni tajnik za kolonije .1. II. Thomas je sporočil danes v poslanski zbornici, da je prosta irska država imenovala članom obmejne komisije profesorja John MacNeiia. Obmejna komisija bo določila, katero ozemlje naj st podvrže vlade severnega/ parlamenta. V ultimarumu bo rečeno, da bo Anglija imenovala posebnega razsodnika, ako Ulsterei n<» bodo izbrali svojega komisarja. SVOJO MATER JE UDARIL PO GLAVI. V NEW JE&8EY ZAPIRAJO SALONE. Na povelje zveznega državnega pravdnik* bo prihodnji teden v okolici Trentotta zaprtih nadaljnih 37 salonov Uia 1. januarja so jih saprii že 100. Včeraj so aretirali v New Vor ku devetindvajset letnega dela\ ea Maurice Hayesa, ker je svojo mater rtako silno udaril z nekim težkim predmetom po glavi. d:> ji je prebil črepinjo. Mati ga je zmerjala, ker je prišel pijan domov. Mati je v bolnišnici, in zdrav niki pravijo, da bo le težko okrt-vala. Mauriee je bil pridržan pod varščino 5000 dolarjev. NEMŠKI RABELJ SE JE USMRTIL. Berlin, Nemčija, 6. maja. — Znani nemški rabelj Schwie-tz je izvršil sammor. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da si rajši sam vzame -življenje kot a bi lakoti umrl. Star je bil 74 let ter je v svojem življenji! usmrtil 120 zločincev. Lansko leto je bil vpokojeti ter je dobival na mesec pet dolarjev. pokojnine. Svoje mnogoštevilne družine ni mogel s tem denarjem preživljati. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII. DELEGATINJE NA IV. MEDNAROD. KONGRESUj|(RATKOLA$A BANDITKA OBSOJENA NA 20 LET Celia Cooney, brooklynska- ban-ditka s pristriženimi lasmi, bo najbrž obsojjpna na deset let« ječe v Auburn jetnišnici. COPYRIGHT XCVSTONC VIEW CO. NI«_YOM, Dne 1. maja ji* bil otvorjen v Washington*! čet Hi mednarodni kon_ jiivs žensko lig«' za mir in svobodo. Kongresa so se udeležile zastopnice skoro vseh civiliziranih narodov. Slika nam nred » i • - ,. , 1 11,1,11 iMlu-; njenega čudnega zivljeuskega ro- stavlja predsednico Jane Adams, ki drži zastavo. Na levi j<* Virginia Platti Tango, znana italijanska žumalistka. Celia Cooney, dvajset let stara, na kratko pristrižena banditka, ki je bila nekaj časa strah brook-lvuskili "roeerjev ter lekaruar-i liarjev, bo obsojena na deset Uo I dvajset let ječe v Auburn držav-Ini kaznilnici, ko bo nastopila pred | sodnikom Martinom v l»rooklynu, ! da se zagovarja radi sedemuaj-| stili roparskih napadov, katere je priznala. Celia, ki je pobegnila z doma v starosti šestnajstih let, ker ji niso pustili sta riši, da bi izostaja-ia z doma pozno v noč, jo bila ne-ukročena ter izzivalna prav do zadnjega. Še vedno nezlomljene-ga duha je bila pripravljen stopiti pred sodnika Martina s smehljajem krog usten, ko bo zapisal ''Konec" pod zadnje poglavje mana. j •— Mislim, da bo sprejela ob sodbo kot požirek mleka, — je HI ARFNHF n RARING R(1 Geiiachte v ^ ki se!rekel sodn.ik Martin glede te naj- ULAntnUt U. BAKINU BU je pripet,! V preteklem letu. Ge- boij ^^ zloč£ke, kar jih CDH7MAKI VDIVIM naehte Je ha ^ Je Pri-|.ie v zadnjem času nastopilo pred OrULnAn Mil Vsrn ,mešal st™'P v je^Ia svoje žene katprimk«li newvnrSknn sodi- Ne bo pa se priznal krivim poskušenega umora, temveč le "napada". — Nadaljni razvoji v zastrupljeni zadevi. Mrs. Sara Baring, koje mož,, ter je svojo krivdo tudi priznal, a izjavil, da ni imel namena umoriti svojo ženo. temveč jo le napraviti bolno. Rekel je. da je bil ljubosumen, ker je izkazovala preveč pozornosti nekemu druge-jmu moškemu. Rekel je, da je do- : £ nja Ivana Žagar, Clarence O. Raring, se nahaja v ječi Westchester okraja, pod ob-dolžbo. da je skušal zastrupiti svojo ženo. je našla včeraj v svoji hiši v White Plains, pri pre-iskavanju stvari svojega moža pismo, katero mu je pisala njegova mati. Mrs. Walter Strand iz Baltimorja. V tem pismu svetuje Mrs. Strand svojemu sinu. naj ne pove svoji ženi. kaj ima in koliko zasluži, da mu ne bo treba rabiti las*nega denarja, ker je čula. da j Mrs. Baring zelo bogata. Ravno ko je čitala to pismo, je dospela njena tašča. Mrs. Strand, ki bi pač ne mogla priti ob bolj neprimernem času. Prišla je v namenu. da pregovori Mrs. Baring, naj bo popustljiva napram svojemu možu in da naj ne vstraja pri zahtevi, da se ga proeesira radi poskušenega umora. Mogoče bi se dala Mrs. Baring pregovoriti, ter bi ugodila prošnji stare ženske, a usoda je hotela, da je ravno poprej našla ter čitala pismo, v katerem je mati svojemu sinu prikrito svetovala, naj izkorišča svojo ženo in vsled tega tudi ni bila pripravljena ugoditi prošnji stare ženske. Prišlo je baje do burnega prizora med taščo in si naho. ki se je končal s tem. da je morala Mrs. Strand iz hiše. Nato je naprosila Mrs. Barinp svojega zagovornika, naj brzojavno obvesti Mrs. Straud, da nimii več vstopa v njeno hišo in to na ročilo je zagovornik tudi izvedel. Zagovornik Baringa, Charles jc sporočilo včeraj, da j-i njegov klijent pripravljen priznati, da je pomešal strup med jedila svoje žene, a ne v namenu, da jo spravi s sveta. Skušal je na potiti okrajnega pravdnika Row-landa, naj dovoli Baringu prizna^ ti se krivim glede manjše obtožbe. To bi bilo baje tudi ljubše Mrs. Baring sami, ki bi nerada nastopila v javnem sodišču kot priča proti svojemu možu ter izpovedala tam, da je moel spraviti s sveta. Kljub temu pa ni okrajni pravdnik pripravljen izpustiti Baringa tako poceni. Okraj, pravdnik« ima pri tem v mislih neki drugi slučaj, katerega je omenil tudi odvetnik Long v svoji prošnji, namreč slučaj Raoula Van frankov globe. J - katerimkoli newvorškim sodiščem. Niti Celia, niti njen mož Edvard nista bila nervozna, ko se je bližala ura. njujine usode. Oba sta bila mirna in zbrana, ko sta se pripravljala spat in oba sta trdno j spala. , Pustolovstvo, ki se je pričel«) 'jmneval. da si ho zopet pridobil * njeno ljubezen, če bo zbolela m j pred 5tirimi letl ko je CeHa zbe. ee ji bo on verno stregel. No pro- žala iz brlo„a na izto5ni strani? T s njo žene je bil obsojen Genaehte | ^ate le na eno leto ječe. V slučaju Baringa je stvar popolnoma drugačna. Genaehte ni rem njeni sta riši še vedno stanujejo, da najde svojo lastno pot v New Yorku, jo je privedlo v številne čudne kraje. Nekaj ea-bil obtožen poskušenega umora, sa je bna zaposlena v neki pral-temveč le zastrupljevanja, dočim^ici, postala nato zaročenka ne-je veleporbta obtožila Baringa, da: kega mladega moškega, se poro-je skušal s sirupom spraviti svojo ( čila žnjim in kot mlada žena je ženo s sveta, ter se polastiti nje- j dosegla višek svoje drznosti, nega premoženja. Njena pustolovstva v zl .činu Proces proti Baringu se bo pri- so j[ prinesla obilo dobre hrane, čel prihodnji ponedeljek, če se ne drage obleke, lepega pohištva, po-bo njegovemu zagovorniku posre- ^tovanje v Florido ter majhno dru-čilo izposlovati preložitev. jžinsko tragedijo, ko je umrlo nje- Včeraj se je izve;lelo. da je Miss no komaj rojeno dete. Beam, telovadna učiteljica, kate- xato pa je prieela žetev. De-ro se je imenovalo v zvezi z za-,tektivi so jo zasledili, privedli na-devo Barring, vsled prestanega z;ij v xexv york. Vršilo se je krat-razburjenja zbolela in da se na- ko zaslišanje, priiznala je svoje haja nekje pri sorodnikih v New zločine in sedaj bo prišel zaključ-Jersev. - ^ prizor v tej izvanredui kari- jeri. — Dobila bosta vse, kar zaslužita, — je rekel sodnik Martin. — To ne more pomenjati nič dru SMRTNA KOSA. ^ - - IK- ^ —t3 V New Yorku je umrla rojaki-J Kosir- gega kot, let da bo šla za najmanj v ječo. da se zavaruje rojena n-usu- <]eset nik. Pogreb bo v petek iz hiše ža-«na ta nat,in o1)-instvo? katero je osti 97 St. Marks Place na ,v>-' terwi^PaljL kopališče sv. Trojice v Brook- . ^ „ , „ v. v , . , | Ko bo onroseena. bo ze ženska l\-nu. Zapusea zalujoeaga moža. I . . . . v , , - . . .... x, . srednje starosti m svezost miado- iieej-ko m vee sort)dnikov. Naj vi., .... _ ... . sti bo Lzsinihi. Izginda ho tudi ro- mirn m»eiva ' mantika. Slična usoda čak.a tudi njenega moža. velikega, nerodnega mladeniča, ki je delil vsa njena pustolovstva tekom par kratkih me-Berlin, Nemčija, 6. maja. — seeev poročenega življenja ter Sovjetska vlada je odločno prote- skušal prevzeti nato nase vso stirala pri nemški vladi, ker so krivdo. nemški policisti vdrli v poslopje j Poslali „a br^lo v Sing Sing, boljsevjške trgovinske delegacije Časnikarski poročevalci v solniji ter stikali po komunističnih do-|so mnenja da bo ustrajal sodnik kumentih. NEMČIJA JE ZAVRNILA SOVJETSKI PROTEST. Ebertova vlada je protest odločno zavrnila. amerikanka oklofutala> pariškega policista. Pariz, Franeija, 6. maja. — Ameriška novelistka Mrs. St. Clair Livingston je hotela iti v neki hotel, pa ji- je policist zabra- niL Začela sta se prepirati, nakar prLskali duševno stanje obeh. je Amerikanka policista oklofu-1 obeh slučajih se je glasil pravo-tala. Sodnik jo je obsodil na tisoč rek na isti način. Celia Cooney je i duševno zdrava ter je vedno bi- Martin pri kazni dvajsetih let. Na sovražen i h kupih kamena, na cestah ali v eni neštevilnih delavnic, kot bodo pač določili jetniški uradniki, se bo moral mučiti dolga leta, da plača za par kratkih mesecev veselega in razkošnega življenja. .Zadnje upanje Celie in njenega moža je izginilo, ko je bilo objavljen poročilo zdravnikov, ki so V ZDRUZENE1 DRŽAVE - POSREDOVALKE Nasprotujoče si stranke v republiki Honduras so podpisale mirovno pogodbo. — Pri cerimoniji sta bila navzoča posebni odposlanec predsednika Coolidge-a ter zastopnik centralno-ameriških republik. — Mr. Welles je odpotoval na križarki Milwaukee proti Santo Domingo. — Spore v Južni Ameriki je mogoče mirnim potom uravnati. San Salvador- ti. maja. Y Amapala je bila v soboto podpisana mirovna pogodba med tremi nasprotujočimi si lak eijami ter zastopniki centralno ameriških narodov in držav. Dokument je bil podpisan v navzočnosti Sumner WY1-lesa, katerega je poslal v Honduras predsednik Cnoiidge. da posreduje v položaju lei* skuša ustaviti revolucionarne boje ter spore.med strankami. Podpisi so bili pritrjeni na dokument na krovu bojne križarke Združenih držav. Milwaukee. Pogodba določa, da mora provizorični predsednik. «jy-neral Vicente Tost a sklicati proste predsedniške in kongresne volitve. Vse prizadete stranke so se obvezale, eta bodo pokorile izidu volitev. Na temelju določb pogodbe ho dana amnestija vsem-političnim grešnikom. Izvedbo pogodbe so za jamčili v. i oni, ki so jo podpirali. Washington, D. (ti. maja. — V soboto so v Ampala nasprotujoče si stranke v Hondnrasu podpisale formaht-> konvencijo, da uravnajo diference, ki so dovedle do državljanske vojne v (lotični republiki. Tozadevno sporočilo je dobil državni department od Sunmera Wellesa, osebnega zastopnika predsednika Coolidge na konferenci. Delegati eentraluo-ameriškili republik in Mr. Welles so brzojavili predsedniku Tosti, da bodo njih vlade |>!-i-znale vlado, ustanovljeno v soglasju z dogovorom, ki je bil sestavljen in podpisan. Mr. Welles, kojega delo je bilo zaključeno, je odpotoval na križarki Milwaukee proti Santo Domingo, da zopet prevzame svoje mesto kot ameriški komisar pri dominikanski vladi. ; Podrobnosti dogovora, podpisanega od nasprotujočih si fakeij v TTondurasu, niso bile šl objavljene, a državni department je izjavil, da ni bil kabinet predsednika Toste še definitivno organiziran, "a da je vspreo sedanjega položaja upati- da bo lahko provizorična vlada izvedla svojo nalogo na tak način, da se ne bo ponovil prejšni nemirni položaj." Objava departmenta ugotavlja, da so delegat je (hia-temale, Salvadorja, Nicarague in Oostarice podpisali zahvalno izjavo na naslov predsednika Cooluidge-a, ker je sklical konferenco ter dostavlja. "Dogovor kaže, da je mogoče mirnim potom uravnati spore tudi v centralni Ameriki, seveda z dobro mišljeno pomočjo sosedov in Združenih držav." Nadaljna agitacija proti suhačem. la. Isto velja glede njenega moža. Njih dejanja so bila dejanja zdravih ljudi, ki dobro vedo, kaj delajo. Sodnik Martin bo proglasil razsodbo v javnem sodišču. SEDEM OSEB USMRČENIH. Amsterdam, X. Y.. G. maja. — 20 Century brzovlak New York Central železnice je zadel na nekem tukajšnjem križišču v avtomobil ter ga razbil na kosce. Se- dem oseb, ki so se nahajale v avtomobilu, je bilo usmrčenih. Lokomotiva brzovlaka je bila le malo poškodovana. KONEC ŠTRAJKA LISBON-SKIH PEKOV. Lisbona, Portugalsko, (5. maja. Stavka tukajšnih pekov, ki je trajala dva tedna, je bila danes končana. Gospodarji so zvišali pekom plačo za petindvajset odstotkov. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naše cene sledeSe: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. = $13.50 2000 Din. = $26.80 5000 Din. = $66.50 Prt nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoi dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje po.šfe in izplačuje "Poštni čekovni zavod". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 lir ......... $10.10 300 lir.........$14.85 500 lir...........$24.25 1000 lir..........$47.50 Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir računamo posebej po 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Jadranska Banka v Trstu, Opatiji in Zadru. Za poSiljatve, ki presegajo FETTISOC DINARJEV ali pa DVATISOČ LIR dovoljujemo po mogočnosti fie poseben dopust. , Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej, računamo po ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TKR RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.— Glede izplačil v amer. dolarjih glejte poseben oglas v tem lžtTL Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BAKE B2 Cortlandt Street, . New York, N. Y. Tel. Cortlandt 4687. Glavna zastopstvo Jadranske Padkc, •J GLAS NAHODA, T. MAJA, 1924 GLAS NARODA" -VI VA Published MT Fabliifainj FRANK lAKICR« LVD IS BENIDIK, T o* luctatM a« tha Corporation and Mil MM «f AM«« OfHMMI Naw York City, N. Y. LAS N (Valaa af A R O O A** tha Paapla) ImuW Imrv Day Exccpt Sundays an« Holidays, Ra MIM Ism vsija Ust u AmsHMs la Vaftada m. .KjaMH* « . - . * H Ista .. W-®* Mrl MSa , ........... *1.m Zrn N«w York sa lata ista ..iash>o Za pol lata ....,......... i ■ ra— i Za lnozamctvs aa sals HM Za pol lota ...................... W* »u Wm Wm 97J1 iu •ubacrlptlon Yoarly Pt.0* Advartlaamant on Agrarmant. "•laa Narada" Ixhaja *«akl dan Izvzemil nadalj «n »rasnlkar. B)«)UI m« pocpiM ia MBeiiuau i"> ■»"• "' —* —--— _ •UJb* Homt OrAar. Pri (pTuncn^l kraja varoCnlkar, prortmo. M M ■*» tv«l projtajo MhrailKa naananl. da hltroja rmfOmmo saaloralka._ "a LAS NARODA" „ Soroush *f Manhatttan, | Tolopfiono: Cortlandt tXT9 V. NEMŠKE VOLITVE N« luške volitve .so končane. Komunisti so dobili presenetljivo dosti glasov. Pa iu-ojiisje- tako evropsko kot ameriško, si na vse na-rine ] »rizadeva zasenčiti uspehe obeh radikalnih strank. Ofirijelna Nemčija in ofieijelni Washington se boji-tn \-oliiev. ki se bodo vršile prihodnjo nedeljo v Franciji. Kraueoski volilei bodo dne 11. maja odgovorili nemškim volileem. Kakšen bo ta odgovor se da že vnaprej slutiti. Ameriški finančnik Morgan hoče trgovati z Nemčijo in s Krani-ijo. To se mu bo pa posrečilo edinole v slučaju ; nemški nacijonalci s 9<>; nemška ljudska svobodoiniselna stranka z -V2; Hanoveranci s 5; agrarei z 9; bavarska kmečka zveza z 10: nemški socijalci s 4; k tenm je treba prišteti še polovico eentruma s 30 poslanci. Vsega skii]>aj ho torej v nemškem državnem zboru 245 monarhistov in le 220 republikancev. Kazmerje je pa v resnici, še slabše, ker je celo med 25 demokrati več kot petnajst poslancev, ki se na tihem zavzemajo za ustvarjenje demokratične monarhije. Jasno je. da nimajo komunisti nobenega veselja in povoda zavzemati se za Ebert-Stressemano-Marxovo republiko, ki jih je dosedaj Še neprestano zatirala ter jim metala polena pod noge. Jasno je pa tudi. da bodo z vsemi silami nasprotovali vsakemu nionarliističijeimi državnemu preobratu. Tvorili bodo prednjo stražo garde, ki se bo borila proti nacijonalizniu in proti monarhiji. A ko bo Ebertova republika še nekaj časa živela in ne bo tako hitro nadomeščena z monarhijo, se ima v prvi vrsti zahvaliti nemški komunistični stranki. francija inRumunija. Dopis. San Francisco, Calif. Vel'kctkrat sent se že namenil, da b poslal kakšen dopis iz tena-sclbuu*. ali odločiti se pa le nisem S»-daj sem s>i pa vseeno vzel '' komjžoda malo napišem. I >;■!(» >»«• horn opisoval, ker j»* ti o sti drugih. ki sporočajo te stvari. Nekaj drugega ho. Seveda je tudi v tej rvari delo. in .siet-r delo tisi :b. Ui se brigajo, da bi ljydst\ u dokazali, d;i -:»* zanimajo za naselbino. za društvo in za svoj klub. '»'lani Izobraževalnega in drama-1 ii*rn-»a kluba '-Slovenija'' bodo pni-«- ! li šab.iigpi- pod imenom "Zdravnikov strežnik"' v prid tukajšnjemu Slovenskemu podpornemu društvu California dne 8. jiciija »č je za nas Velika noč robov, j M: slj:no je bilo tudi v času, ko e je pod težkim lcrlžem mučaio »zpenjal na Kalvarijo Sin božji. 1'ako je bilo, ko j 3 na križu izdih-lil. da s svojo smrtjo pribori mi-ijenom željeno osivobojenje Umrl ji? na križu, ali vstal je od smrti,' kakor je napovedal. Tudi mi vsta-n-.ino. In takrat bo imel naš izmučeni narod boljše in srečnejše dni. V tem je naša vera. V tem imenu .'.clinic vsem našim: Srečna tudi -edanja iu taka Velika noč! Izlet na Snežnik stega uspeha, ki , pa ga tudi ne sme biti. Na "leva sv. Marka" so se spomnili v (Iradišču nb Soči in ho-jejo otvoriti tam mal spomenik temu beneškemu levu v spomin na beneški izvor in na odrešitev Gradišča. Uraiiisče nima i ikaLoga beneškega izvora. :im-pak je čisto slovenskega in je ime Gradišče pristno slovensko. Fui'la-ni izgovarjajo v svojem narečju 'irajevno ime tudi lepo po slovensko. Vse hočejo pr«'0;n-\*at' z be-nečanstvom in italijanstvom, ali vendar ne morejo izbrisati slovenstva. ki se krepko dri,i tudi raznih krajevnih imen. o čemur zadostno priča tudi Gradišče. Volitve v Trnovem pri Ilirski Bistrici so se izvršile v najlepšem redu. Predsednik volilne kamini je je bil Italijan Merega, m k- past opal povsem korektno in vljudno z volilci, tako da so šle volitve gladko in točno svojo pot. Mamo in tiho so prihajali slovenski volilci in lepo po vrsti :n v redu so glasovali. Predsednik Merega. tujcc v deželi, se je kar čudil tako vzornemu nastopanju slovenskih volileev in izrazil svojo zado-vo]jnust r-jdi tega zastopniku slovenske liste dr. Mikuletiča. Pri prirede tržaški Italijani. Dela jo i štt-tju glasov se je izvršilo vse ko- Nev odvetnik v Gorici. Vpokojeni višji aodni svetnik Matija Rut-ar je otvoril odvevoj čas niti sanjali niso o tem. da be spatial kdaj v Julijsko Krajino in nosil ponosno italijansko ime "Monte Nevoso" Italijanski turisti se pndr.o gibljejo in hočejo tudi letes prirejati na vse strani izlete. Posebno pažnjo obrača* jo kraškim jamam. V Škoeijanski jami so izvršili razne preureditve in napravili nove poti. V kratkem bo menda napovedan Arelik izlet v ^kocijansko jamo. Fašizem med Slovenci. Te dni so ustanovili fašist o vske crganizacije v Solkanu, Čtpovanu in Grgarju. V take fašije vstopa kak odpadnik in kak koristolovec, Kakega dragega pa prisilijo razmere. V Oepovanu so računali na £a£t4tovske glasove, da jih dobe nad 70, ker jse je približno toliko ljudi že takrat izreklo va fasi-sLovako organizacij«, ali pri volit- rektuo in razumno. Tudi zastopnik fašistovske stranke je bil cna-l.o razumen iu vljuden. Ako bi se bile volitve vršile drugodi tako 1' po v miru in pravilno, bi bila dobila slovanska lista še mnogo ti-soč glasov. Razmere med Italijani m Slovenci bodo dobre šele takrat, kadar bo oblast pošiljala lunkeijanarje, ki bodo ravnali z našim ljudstvom lepo in pošteno. Otroški vrtec v Cerknem. Fašisti so se vrgli v zadnjem času z vso silo na obmejno Cerkno. Pred kratkim je bil razpuščen občinski zastofj v Cerknem in imenovan italijanski komisxir, sedaj su prihiteli fašisti, da otvorijo v Cerknem italijanski otroški vrtec. V Cerkno je prišel celo pfrosluli Piscnti in župan iz Vidma opea-zetti. Vrtec je otvorila "Opera Xazionale pro Italia redonta". Prisilili so nekaj mater z otročiči iu prignali so šuJ^ko mladino, pa jo bila tu velika slovesnost za, otvoritev vrtca. VidenuJii župan je prinesel nekaj sladkarij, kate- vah so dobili le 30 glasov.. Ti-ie je razdelil med otroke. i1 1 Znani kapitalistični list "New York Times** je objavil pol strani velik oglas, v katerem prodajajo tri velike tovarne v Illinois u. Oglas pravi, da se kupcu obeta velika sreča in dobiček. Glede delavskih razmefr v tistem kraju je rečeno: Položaj je izlioren. Delavcev je dovolj na razpolago. Skoraj vsi .imajo svoje hiše in so vsled tega prisiljeni ostati v okolici. V takem okraju se ni -bati delavskih nemirov in dravskih zadreg. Delavci so zvesti. Že njihovi očetje in praočetje so delali v tej okolici. Delovne sile je dosti na razpolago. Petindevetdeset procentov delavcev ni organiziranih. Oni. ki so organizirani sploJi ne pridejo vpo-.štev. Nemirov se ni bati. Prebivalstvo je več j klel poljsko. Plače so majhne. Delavci so voljni. ★ Pa naj še ktfo reče. da ni suženjstva v Ameriki. Kapitalist povabi k sebi svojega tovariša, pokaže na zemljevid in pravi: Kupi, tnkaj je še prilika zate. Tukaj še živi nezavedna drhal, ki te ne bo počila po levem lien, če jo boš udaril po desnem. Izrabi priliko, dokler je čas! ★ Veliki ruski knez Nikolaj Ni-kolajevič pravi, da je napočil čas, ko je treba osvoboditi Rusijo izpod boljševiškega jarma. Morda se mil bo to posrečilo, morda ne. Vzemimo, da se mu bo. In če se mu to posreči, bo skrajni čas za boljše vike, da osvo-bode Rusijo izpod Nikola je vi če-verr« jarma. Poročilo pravi, da cvete v Jugoslaviji graft na debelo. Potemtakem se je začela tudi •T ugosl a vi j a moderniz ira t i. ★ Nevvvorška šolska zdravstvena oblast je preiskovala otrokom zobe. ter dognala, da Imajo otroci reveže v najmanj poškodovane zobe. — To je umevno. Cimmanj se rabi kako stvar, temdalj časa ostane cela in nepoškodovana. ★ Nemške volitve so bile važne. Toda francoske bodo še bolj važne. Pri nemških volitvah se je vršil boj med strankami, pri francoskih se bo pa vršil boj proti Poiuearejevi stranki. * Nemški kronprinc je bil včeraj star 42 let. Sodeč po njegovem delovanju in delu je precej tirolske sorte. ★ V Jugoslaviji so prišli na sled zločinski tolpi, ki je ponarejela koleke po pet dinarjev. V Jugoslaviji je še vse v razvoju. Toda sčasoma bo že šlo. V Ameriki napriroer ne pride nikomur na misel, da bi liikelna ponarejal. ★ Koverta piše v svojem glasilu: Rojak -in rojakinja, ko pridobiš novega naročnika za katoliški list, položiš s tem močan in težak kamen na obrambenil zid tvoje vere. Z drugimi besedami bolj podo-mače povedano: Štirje dolarji so štirje dolarji in pridejo prav vsakomur tudi gospodom, ki hodijo v kutah po svetu. Svujflsiflttanflkja Ustanovljena L 1898 SCatuL Ifeimrta Inkorporirana 1. 190' GLAVNI URAD v ELY, MINN. J atavnl odborniki: PTMednlk: RUDOLF PUŠPAN. »M H. 1« ■«.. Ctevtita«. CX Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 10« P«&rl Aitn MTlt Vttjnlk: JOSEPH riSHL.FR, Ely. Minn. Bl&s&jnjk: LOUI8 CHAMPA, Box »«1, Ely, Minn. #lBC«jBlk nelsplačanlh smrtnim: JOHN MOT11N, 111 — KMfc iH. Omlatk. ww Vrhovni Mnnlki Br. JOS. T. QRAHIK, IN American Stat« "-»T KdA, ■lath Ave.. Plttaburjth. Pa. Na«xt>rnl edhori ANTON BBA8NTK, Room Ml BakawaU 11H. tm. Street*. Plttaburvta, Pa. MOHOR MLADIC, 12S4 W. it Street, Chlca#o, m ItiNK »KB A BBC, OSS Waahlnrtoa Strao«. Dosy«v. Ml IMI ftk II UONARD SLA BOD NIK, Bon tlf, »7. Minn. GREGOR J. PORENTA, 110 Stevenson Bid*.. PnyaHnv .Waaft. rRANK SO RICH, «217 St. Clair At«., ClaralanA, o. Z«ru2*vain| adhert TALJtNTTN PtRC, TM London Rd.. N. m. Cleveland, ft. PAULINT5 KRMKNC, ISt Park fitr.. Milwaukee, Wl». JOSIP 8TERLE, 4U4 I:. Meaa Avenue, Pueblo, Cola. ANTON CJCLARC. fit Market Street. Waake«an. BL ■■ Jadnotlno nradno claallo: "Giaa rtmST. , , . Tm Ftvarl tlkajofte ae uradnih nadev kakor tudi denarne poMIJam na| ee pošiljajo na glavnega tajnika. Vse prltotbe naj se podll]a sa »red-■ednlka porotnega odbora. Proftnje sa sprejem novih dianov ta tntmted s»rl5evala naj ae podllja na vrhovnega adravnlka. Jngoalovenska KatoUSka Jednota se priporoma rua Jugoelovanoa wm obilen pristop. Kdor želi postati član te organlsaclje, naj se aglasl tajniki bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drultev se pa o bral t« n* gl- tajnika. Novo druitvo se lahko vstanovi s I člani all Wtni^ai Izpred sodišča. Kot sraka krade ncdvon.-u > /.*• v-'čkr;it kaznovani Jak. }. Sovič, 2o!t*tiii posestnikov iin i/. St. .Jerneja pri Konjicah. V .-oboto 12 apr. je stal zopet preti eelj-kim okrozniiii ^dišeeiii /.ar.t «11 troli deliktov. V dru/.hi ve drugih tovarišev je splezal v dveh rtizlienih nočeh skozi okno z;ikle-fj.ieiieira šolskega poslopja v Šent • ierneju ter jjohral t> okenskih kril 12 šipami, k: jih nato razprodaja!. Sele po irudapolnil' paizved-i.iali se je posrečilo eez tri teJne zaslediti iiravega storiea. Za So v ea je razpeT-aval šipe delavec i\arol Krampuš. ki ga je tudi iz-ial. Pod t^žo dokazov j* krivdi, končno priznul, prej pa še li j.ečene v njegovi jios<-sii. Ohiožen je ljil nadalje, da je spra- i v drnžl.i drugih fantov iz tujega gozda vi iz eresla Lt*r era pi o-dal. Izg-.varjal se je. da je naložil •resic na očetovem posestvu kar e je pa izkazalo kol neresnično. S',vič je med domačini kot dc!a-mrznež m pijanee na j a k o slabem' vrlj-su. Pi; neki kazenski zadevi je dejanje do konea trdovratno tajil, \.u razsodbi pa je sveto obljubil, ■ la ne ho nikdar več kradel 7 ozi-.••m na vse te obtežilne okoTnosti je bil obsojen na ') mesecev težke je-';\ njegova pajdaša čevljarski vajenec Ferdinand Bnrkek* na 3 t- dne in posestnikov sin Anton Uurkelc pa na en meil je pa samo lesni trgovec n.i papirju, ki je tudi v Žalcu na e:iak goljufiv :sačin manipuliral z lesom. PogTebna zgodba. Nek.*e je nekdo nekoč umrl za logarjem, kar samo po sebi seveda ni direktno kaznjivo ali v katerikoli zvezi z zakonom, razen kar se tiče dedščine — no, pa te e.s v t< m slučaju ni bilo treba bati. Y.sled uevainrsti infekcije pa je taiuoS-nji okrajni zdravnik odredil potrebno, da .se bolezen ne razširi se 7. mrliča in je zato prepovedal obi- čajne mrtvaške eeremi.nije. kar je t s:.r»idiiiik-- umrlega zelo togoiik,. Vetuli'.r se je kondukt pit vp.ište-vanju varnostnih ukr-pov vršd na | m«-č di,-sr«,janstveno in so pr ; "-t d! v nenavadni izzivalnosti pi. j sla I i v liste zahvalo; " V^t-ui. ki s., našega preljubega oč^ta. strica, tasta, svaka itd. spremili na z::«l j pot:, kakor tudi vm-oi. i.i % , | itd. pripc.mogli, tla ><- i»- jn:i»r«-b | kljub m umestnemu oviranju dr. i N*. X. Vi.-'l t*ikt. lepo !n ganl jivo i;d., se t -m pt^tom zahvaljujejo..." i D'.ieino sod <š>'-e v Ljubljani j.-lmeiatorj i tega iicumestnega napada na ok raj n ena zdravnika • V sodilo na ]<) Din gh h.-. Simulant. -Jož * Kralj iz Tržiiča ima «molo: vodno mu kdo kaj ukrade, pa kadar naznani tatvino, obdi Iže njr-ga samega. To pot mu je /.manjkalo 60 rov zaupanih čevljev n nekaj usnja v vrednosti loi«) Din. Izginilo je vse iz zaklenjene • nia-ie. ko je bil nekje na delu in ni b:!o nikogar doma. Po mnogih izkušnjah izučen, tatvine ni naznanil Pa glej ga, vseeno ■*<> mi prijeli t hi* je bil obsojen pred deželnim sodiščem v Ljubljani na dva iiicseca ječe in 1250 Din poravnave škode, ker je tudi v tem slučaju le iingiral vlom. olka od prvege do zadnjega dne svetovne Tojne. Ii Chdicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, FajV Sega hriba, Hudega Loga, Sv. ^abnjda, Pijavj -t polkovem tipom ter njega tekletrl, NA KRVAVIH POLJANAH M i i ii ¥ m i-i....... •m GLAS NAHODA, 7. MAJA/1924 Zagonetno, toda resnično. Modemi flageianti J bicarji. Porfoča Jdab Decida. slučaju mlad dečko, napol Indijanec, nafpol Mehikanec. Nadaljni je bil iz razreda peoaiov. temnopolt, ;miren in mrk. Bili so še nadaljni. katere je deloma poznal. Zadržal SAPERLOT — TAKE SE JE TREBA BATI! Zastrupljevaici. V zadnjih par letih smo čuli v tej deželi o umorih, v katerih so umrle žrtve na posledicah zastrupljanja. V .splošnem pa se poslužu- 3 jejo zločinci rajše drugih sred-irtev, da spravijo svoje žrtve na drugi in boljši svet. Kljub temu pa je bilo več sen-zacijonalnih procesov, v katerih j«- ierral strup glavno ulogo. Tre ba se je Spomniti !e Harrisovcga procesa, v katerewi je moral krivec kon čno v Sing Singu plačati zločin s svojim lastnim življenjem. \' slučaju Baringa se je dvignilo sedaj s lične obtožbe. Zgodovina pa nas uči, da so bili časi. posebno'pa v Italiji, za časa vlade družine Borgia, ko so bili zastrupijevalni umori na dnevnem redu in ko se jih je izvajalo z ra-finiranostjo, o kateri nima moderni čas nirti najmanjšega pojma. Tudi {>od Ludovikom XIV. je bilo v Franciji v krogih najvišje aristokracije več oseb, ki so se posluževale skrivnostnih in hitro učinkuj«W*ih strupov, če so hotele spraviti s poti svoje sovražnike. Treba se je le spomniti madame V o is in in markize Brinvilliers in druge in vstale bodo pred našimi duševnimi očmi pošastne sliki* skrivnostnih umorov s strupom. Tukaj v Ameriki smo ostali precej prosti take vrste zločinov. Vsa znamenja pa kažejo, da so pričeli v zadnjem času v Evropi zopet prevladovati umori ali po sknsi n pomočjo tega ali onega strupa. Neki nemški list piše v zvezi s tem: — Zločini, v katerih, se uporablja strup, se množe na naravnost strahovit način. Poleg splošne povečane. krimilnaJosti moramo to pomnožite v za.strupljevanj pae pripisovati okoliščini, da je zio-či.. s strupom težko pojasniti s jxdicijsko kriminalno preiskavo in da ga je tu
  • v zemlji savni. Kifar. gosto bičale privatno v svojih do- ču, je moj prijatelj eno uro ali še nekem obedu z mkotinoyi. jV Mi smo pripposti ljudje, glo- movih. Tem flagelantskim redom dalje opazoval penitente, kako so Poleg notranjih zastrnpljenj boko verni ter skušamo enkrat so načelovali menihi. Neki menih, prihajali iz morade v različnih in-igrajo tudi veliko ulogo takozva- vsako leto, ob Velikonočnem ca- po imenu Rainier, je postal slaven tervalih. Nato pa je neka stvar na zunanja zastruljenja, napri- su, posnemati Odrešnika. Enkrat vodit^Jj flagelantov v Italiji. zahtevala zase vso njegovo pozor mer polivanje z razjedajočimi ki- jo postalo tudi zunaj stoječim zna-"* Brez dvoma ste že zapazili, da nost. Dva, ki sta stopila v morado. slinami. Tako so naprimer poliva- no. da smo storili to. nobena stvar v tako veliki meri popolnom-ai oblečena, sta prišla se Ii '• vitrioLski atentatorji*' svoje' V Torres je pred par leti eden V7-budi javne domišljije kot bole- daj ven. žrtve z žvepleno kislino. Poliva- naših bratov umrl na križu. .Taz <4ina' trpljenje. Muke, povzročene, Eflon -]fi sie]-<4 SV0j0 snknjo in nje z žvepleno kislino pa ni sa- sem bil vznemirjen ob onem čajsu, 0,1 bieanjai, hot nekaka oblika po_ jco so je 0i,rnjif zapazil moj pri-moposebi smrtonosno. Razjedeni ker je postava proti flagelantom. li0rP in kesa' so Pitale vsled te- j„te]j sveže rane na njegovem hrb-deli kože se zacelijo. Obraz pa po- Postava pa se ni dosti brigala za odločno priljubljen je. Flage- tn To samoposebi ni bilo čudno, stane spačen in pogosto ostane tu- zadevo, ki je bila kmalu nato po_ kintstvo se je razširilo tudi proti ];ajti 0(] onjj, so Ž4» preje pridi kronično imetje oči. Pogosto zabljena. Seveda se je vršilo u- severu, v Nemčijo. ai venj je eurijaia Xobenega se uporabljalo v ta namen tudi li- radno preiskovanje, a to ni do.l Tako v Italiji kot Nemčiji so posameznega ni bilo e - mogoče zol, katerega so nekaj časa sma- vedlo do ničesar. Javno razprav- Počeli korakati spokorniki po nI i- spoznati, ker so vsi nosili črne trali za popolnoma nestrupno Ijanje o bratih penitentih ni bilo popolnoma nagi. noseč velika maske (na svojih obrazih, snov. Tudi lizol zapusti brezgo-^inc. katere je prav lahko spozn ti na obrazu. pridržati zase. jnim gledalcem, da so bili oprošče. sTava V(Mlno nosiIa raztrgano Med kovinskimi razjedajočimij Raditega niso takrat v Torres 111 ^reha vsled bičanja, katero so -rno snknjo Bi]o j> treba nekaj strupi, ki uživajo naravnost kla- objavili-gotovih skrivnosti glede sumi lzv^dli nad seboj. Moški, kri- 'drugef?a, — čudna, gugajoča se s i čno slavo zavzema prvo mesto članov moje bratovščine. Fanati-ivi Presllstva krive prisege, so ^nben možki. in naj. je nje- sublimat. Močno so ga uporablja- čna, verska navdušenost, —te be_ HP Prav posebno radi javno bičali.t„ovo trpljenje še tako veliko, ne ro- vedno zdravo. Sempatam-so izgi.(bandera in križe in pojoč, pesmi,] Pozornosti mojega prijatelja pa »a- nili ljudje, ki niso mogli nieesar,v k^orih pripovedovali rado ved- ni vzbnjalo dejstvo, da je ena po- li že v starem veku, a prav poseli- sede sem čili govoriti naokrog. Do- CO^TUlOHT UNOIHWOOO A. tlWDtKWOOO. H._T _ Na osem tednov trajajoče štu sp vs- tekali . brez uspehov. Nato je pričelo fla- , jal ]ired njegov — Kaj je?—je vprašal prijatelj stare »a moža. -»rest vo za zastrupljen je. Pred ne- Zločinski trerač v Krašnji, V neposredno zvezo z znanim umorom vdove »Sever iz Savelj se spravlja berač, ki je tiste dni prosjačil po posavskih. ; vaseh. Identiteto tega berača skuša sodišče dognati na ta način, da poziva javnost, naj vsakdo javi. kdor bi vedel o tem beraču kaj natančnejšega. Da je morilec vdove Sever skoro gotovo identičen z beračem, ki se je nekaj »Ini pred zločinom v Krašnji og-lasil v gostilni pri "iSeinrajcu'* pri s\. Križu, bi ° «'odala strani. Kako hitro se pojavi kako vaši kuhinji, deček, ki sedla vaše Portugalsko. Zopet je izmrlo. a v v,'e- Vedela j.-, da nima pravi- j „ . v * j - -- i .<,e ljubiti ga. On je stopil v red Z ostalimi vred je pričela opo-l 1 • . Mi, penitentes, smo razširjeni —- -- ko RO prihaiali ven. in da so se m o- T" Ta dva' ~ °dvliljl P°"asl" lavnim časom se je pripetil tam Vo celem jugozapadu. Nekateri so ^mtstvo navidezno izmirati. To ra]i nekater- op]o ^ ^^ oni v suknji in drugi poleg nje. umor v masah s stfblimatom in te ntuhi\jni delavci, drugi pa tesarji,.^? V°dno z"odr stvareh' naprav seči ali za zidove morade Oni ki Sta Pote?nila Križana bo- umore je izvrševala zločinska tol- mizarji, pleskarji in lastniki majh./ljf+,h 12 Pla",e"iSe je/lvi^'so imeli nanvečjo odporno silo pro- ko"ral z v"!ikini oa, ki je najprvo zavarovala živ- nih prodajalen. Priznam, da niso ntl ter zopet ,zf?miL B,! * xe~ r----„--------------, — ------------. ti bolečinam, pa so se sklonili ter Ijenja gotovih ljudi ter te nato nekateri med nami prav posebno/1™ Spodaj ^ • • ' vzeli na rame velike križe, ki so * jih čakali, da povečajo njih muke. Poteklo je zopet nekako sto let j Moj prijatelj je bil tega gotov. scen jem. — Oni v suknji, — je rekel prijatelj. — j«' vendar ženska. — Tiho. — je rekel stari mož. 5il bo Franciji penitenti, razdeljeni v tekaje svoio križevo pot. Moj ter ** ^P^lal ženskam. Ker je in skupine. Pojavile so se tri skupi- priiatelj je sledil, na precejšno/0.vede1^ f. Je skusala' ve" kor >te ni- — beli, črni in sivi penitenti. razdaljo, skrivajoč se za kaktusi " ' J. '"T.' umretI novo razkritje, ki naj bi služilo v konje in celo vaš šofer. Tega ne šestnajstem stoletju so vstali v blagor človeštva, se ga poslužijo boste nikdar izvedeli. Prosil takoj tudi zločinske roke ter na. 7a počitnice krog velikenoči pravijo iz njega proklestvo človt - vam je verno služil, si ne boste tva. Ko so razkrili učenjaki ob- r.esar misiii| prj tem ter mu dovo- Francoski rojalisti, ki so našli v ;n grmičevjem divjega pelina. Ta-žarjenje z radijem, ni trajalo dol- j^j počitnice. Oe imate dar opazo-jbičanju nove vrste razburjenja, so ko 2averovani so bili vsi v svoj go, da so se zločinske roke lotile Vanja. boste po njegovem povrat- opravili bičanje za del svojih ver- dolgi, mučni pohod, z očmi obr-posla. da izpostavljajo ljudi skriv- ku 2apazili, da ne izgleda tako do_ 1 bredov. To je trajalo več let, n.ieniml mu robato, skalnato pot, nemu obžarjenju z radijem, da bro kot je preje Ogledal. Človek a število pristašev je bilo izvanre- da niso posvečali niti najmanjše jih na ta način telesno ali dušev- pn vendar vedno ne počiva telcom msaijhno. Zadnji sprevod flage-'pozornosti plazeči se postavi, ki no odstranijo. Ko je prišel veliki svojih počitnic. Oe ste pametni, ga Lntov je nastopil javno nekako sto'so konečno .dvignila ter prišla izum, da se kuhrvira bakterije. tudj ne bostft vprašali, zakaj k-1pozneje^ v Lizboni. Petdeset let jV011" na pr0sto. da"bolj.še vidi. katere, se vbrizga bolnim ljudem 'pleda slabo_ jza tem, leta 1847, se je vršil na- Pohod preko gričev dovede do kot protiistrup. je neki bre^-estni Mi sra0 tajna organizacija. Le'<{alini sprevod, a člani niso javno velikega, pokonci stoječega, križa ruski zdravnik vbrizgal njemu ne- tekom Velikega tedna nastopimo, kazali svojega načina pokore. ra kri* ie stal na vrbll Male „n. Ne more se pritožiti — In kdo si ti? — je vprašal prijatelj starega moža. — .laz sem njen — oče. — je odvrnil. ljubim ljudem cele kolonije bak-jvsai napol javno. tersj kolere. . | Ni še dolgo tega, ko sem kora-J Oe se nahajate v Mehiki tekom j Moj prijatelj je natančno opa — Poznavanje bakteričnili in kal s svojimi brati skozi Long^s, Velikega tedmai, prav posebno v zoval, kako so se izmučeni potni-heljakovinskih strupov jiomenja kanjon, nedaleč od Torres. V soln- bližini majhnih mest in krajev, ne.ki približali križu. Niti eden se novo in strašno nevarnost, ki pre-'cu, ki je bolj zločesto pripekalo'potujte skozi kanjone ali preko najbrž ni zavedal dejstva, da je ti od strani brezvestnih zdravni- Jkot sem doživel kedaj poprej, .puščave, razven če imate močne navzoč tudi tujec, popolnoma ne-kov, — je rekel slavni berlinski smo korakali bosi in napol nagi živce ter malo domišljije. jprizadet tujec. Tujec se je obrnil medic mac Strassmann. — Če po- po skalnatih tleh, ter se tepli po' Morada je naše zbirališče. To je na staregai moža, ki je stal poleg stane zdravnik zločinec prekosi hrbtih in stegnih z biči iz bodeče- v vsakem slučaju nizko, iz ilovice njega. Prisiljen je bil staviti na vse ostale. On ima potrebno zna-'ga kaktusa, ki spadajo k našemu napravljeno poslopje na kakem stotine vprašanj, a stari mož, zanje ter močne živce. |obredniku. Nosili smo velike, z oddaljenem mestu, daJeč proč od vero van v svoj lastni fanatizem, Policijski in sodnijski kemik bodečimi trni posute križe po ka-|pogledov slučajnega potnika. Pri ni čul ničesar, je postal vsled%tega osebnost, ki njonu navzgor. Napol mrtvi smo'tem imam v mislih neko morado,j Skupina penitentov je prišla je žalibog preveč aktualna in ča- dospeli na svoj cilj. |ki je visoka nekoliko več kot šest bbžje. Moj prijatelj je iskal eno su primerna. Njegovemu šolanju] Domneva se da je bičanje ali oevljev, približno osemnajst čev-'p0stavo. Da, še vedno je bila med in izkušnjam se moramo zahvaliti, flagelacija popolnoma izmrla ne- ljev široka ter trideset dolga. Le njimi. Zakaj je bila navzoča ta da se pojasni večino zločinov s kako v sredini preteklega stolet- ena vrata so, katera pa držimo ve_'ženska? Brez dvoma so se zaveda-strupom ter izroči krivce pravični ja- Kako smešno! Bičanje je le dno dobro zapahnjena in zaklenje-li tega. Skozi njeno raztrgano, kazni. Idel azkeze ki zopet prtedstavlj«' nat Tudi je več majhnih oken. Zu- kratko suknjo, je bilo razločiti ob- jbistven del verske discipline. Ka- naj, sloneči na zidove, stoje viso-'rise njenih mladostnih prsi. Nje- T ONDONSKA LEPOTICA tko potem mogoče popolnoma iz- ki križi, in cela . stvar je obdana'ne, nekoč bele hlače, so bile okr trebiti bičanje? To je tradicija,'od visoke seči iz bodeče mreže, [vavljene in lasje so bili pristriženi. ki je prišla obenem z drugimi1, Neki moj prijatelj, ki ni vedel,] Ko so prišli bližje, so pričeli tu običaji iz prejšnih časov. Obstaja <3a sem član reda, mi je povedal s liti. Vzrok za to razburjenje je še danes na Filipinih ter vam za-1 pritajenim glasom, ko sva sama kmalu postal očividen. Veliki tre ^otavljam, da. tudi v New Mexi-|sedela v prostorni in hladni sobi.'nutek se je približal. Dva moška, co. |da ga je neizmerno mikalo videti(ki sta imela še vedno na ramenih Pred več kot što leti se je po- potriaaijost morade, na katero je svoja težka: križa, katera sta najavil med Mehikanci star mož, z zadel nekoč, ko je bil na lovu. jložila pri moradi, sta se naenkrat dolgo belo brado in dolgimi lasmi.j Dobro skrit v grmičevjču, ne- ustavila. Drugi, z žensko vred. so Hodil je naokrog po deželi,' pri- dalee od morde, je z začudenjem digoval domačinom na poti, bičal,opazil v medlem svitu, jutranje zo-svoje telo ter poživljal ljudi, naj jstorej isto, če hočejo bit^ deležni lizvelieanja. Rekel je, da je to edina: resnična pokora. Ime tega starega moža je bilo "Velika kača s perjem". S pomočjo svoje zgovornosti je napravil tako velik Posebni odbor* sestojec»^?^drav- ntjs m domačine, da si je kmalu nikov in umetnikov, je prisodilt pridobil iaa tisoče sledSleev. Mi Miss Stelli Pierres prvo nagrado, penitenti smo potomci njegovih ker je napopolnejše in najlepše prvotnih pristašev in siedileev. postavo. re na Veliki četrtek zjutraj tri ali-štiri postave, ki so se mu zdele znane. Presenečen je bil, ko je spoznal več delavcev .iz bližnjega kraja,-ki so bili znani kot mirni in nežni ljudje -in o katerih bi človek nikdar domnevpl, da gori v njih ogenj fanatizma. Eden teh je bH tipa kot ga po- F- Rosto srečamo tva zapadu, mešanec, katerih se je že toliko pisajo, re- pričeli tvoriti krog. Prišel je čas za žrebanje. V sredino kroga so postavili majhno indijansko košaro, polno kosov rjavega papirja. Zatvladal je globok molk. Možje v krogu in tudi ženska, so se sklonili z naporom naprej. Vsakdo je vzel iz košare kos papirja. Ženska, ki je dvignila ma sko z obraza tako hitro, da ni bilo mogoče spoznati njenega obrat-za, je dvignila svoje lice proti ne- Sežgrneoa sc našli Veselite se vdrgnenja s PATN-EXPELLERJEM. Po trdnem dnevnem delu si ■nadrgnite roke, noge fn hrbet, človek, ki dela. z miSioami. ne sane biti bola-n. 1'ritt; su vtrdno. Fosku&ijte vdrgnenje s Pain-Expellerjem. Pain Expeller ohranja zdrav«* ljudi pri zdruvju! 35 in 70c. steklenica v lekarnah » F. AD. RICHTER A CQ 104-114 So. 4th St. Brooklyn,N.Y v Koza n i v i'.rdi h jiosestnika Ja-kina. Pravijo, ila se je doma kregal. potem pa je odšel na skrit kraj, kjer vi je zložil okrog sebe drva. si polil obleko s oetrolejtm u zežgal. S-vgan j«, bil tfdu ter pričela stokati. Tudi možki Spomladno potovanje v Znano je, da sedanja priseljeniška postava dovoljuje povratek tekom šestih mesecev izven kvote tudi onim, ki niso ameriški državljani. Naši rojaki imajo sedaj najlepšo priliko obiskati svoj rojstni kraj in se zopet zadovoljni in okrepčani na duhu in telesu, vrniti. Kadar se odločite potovati v domovino je najbolje, da se obrnete za navodila na nas, ker imamo v tem oziru dolgoletno skušnjo in smo radi tega v stanu, Vas dobro poslužiti. Opozarjamo Vas na — VELIKO IZLETNO POTOVANJA 14. MAJA t. 1. S PARNIKOM Pišite po navodila. 'PABIS n .Denarna izplačila in druge bančne posle izvršujemo najugodneje. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St, New York, N. Y. GLAVNO ZASTOPSTVO. JADRANSKE BANKE Novice iz Slovenije* GLAS NATlOffX.' 7. MA3fS, 1358 Umrli so v Ljubljani: Apolonija Bodljaj, bivša služki-i.ja, let. — - Anton Habjan, delavce, 27 let. — Pavel Ložar. re jene«, 2 mescea. — Viktor Kern, urarriki vajenec, 16 let. — Jurij < eiifa sin mes. pora., 2 dni. Smrtna kosa. V Ljubljani . je preminul. po dolgotrajni mučni bolezni Fra.ii Retail v dvorni svetnik, podpredsednik deželnega sodišča v po k o ju in podpredsednik Jugosloven->ke Matice v Ljubljani. Iransko leto v a je zadela kap. vendar je se t.!:ko okreval, da je zopet mogel v Kiti sv\k» služIlo. Ker pa zopet zar'cl bolc'iati, je prosil za vpo-kojitev. Pokojnik je bil znan kot zel : duber pra\dnik. Svojemu po-r.lieu se je posvetil z vso neumorno požrtvovalnostjo. Regally j«' >.1 izmed ti>tih redkih na- rodnjakov, ki niso nikdar klonili ♦ .lave m vedno ter povsod izpove Joviili svi jo narodno zavest, Bil .1«» t od i :it*nm< l en nerodni delavec; kot jKidprrdsc-diiik J ugaslo v Mat it i* ao je udeleževal vseli njenih sej in je tudi njegova zasluga, cia sodfluj<\}o v tej naši obrambni < i iranizaeiji vsi zavedni narodnjaki brez razlike strankarskega mišljenja. Pokojni Regally je bil radi 'vojega odkritosrčnega in kre-menitega značaja in pa vsled 'e Mleščevem pri Stični na Dolenjskem je umrla 72letna mati v bi ko vod je I Kušfrina za kapjo. Pila je bes un k a iz Sežane na Krasu Za časi vojne z Italijo je pri-!ježala >: druž no na Mlešeevo ob sti>!:om lfdodvoru. Tamkaj jo sin vlakovodja sezidal novo hišico iu stanovali s/, skupaj v družinski zvezi v jako ugodnih razmerah. Jtanjka je zapustila pideg sina, ki je dobro situiran železničar, še enega sina že'ezn. sprevodnika. Uboj v Rušah Na velikonočni pondeljek se je dogodil na potu iz Ruš na glažuto \ a. da je že čez nekaj minul izdihnil. Morilec je bil aretiran >e istega dne in izročen sodišču. Umorjeni Mak je bil marljiv obrtnik iu se je šele v minulem pustu oženil. Nesrečni alkohol! Vse pride na dan. Dne 11. aprila je bilo pokradenih Alojziju Dr.:Ceniku v Studen-e;h pri Mariboru več predmetov v fckupni v rctala kaka posebna škoda. General Maister — častni meščan Kamnika. Krasni naš Kamnik, rojstni kraj Ljubica je doma iz Berova v bregalniški oblasti, tik meje jug. I dražve. V tem kraju je živel Tu- • rek Ahmed Isinovič, mlinar, tr- . . * govec in posestnik, bogat n»ož. popularnega generala pesnika Ru- T . , • . UM . , . . . w, ustavil i ,. ,r . . . , .. . Ljubica je bila takisto turške ve- • Maistra, je proslavil p-?tde- . . , re, a je bila sirota. Ahimed jo je aona setlžtnieo svojega velikega in za slu-ne-a r< jaka s tem da je pr»-1 sPozna'1 v ko še ni nosila iko-krv.il dosedanjo Veliko ulico, kjerj PreTle na Uci1- Pnznpje' leta 191S-stoji jubilantova rojstna hiša, v-ko so Rrbske čete prodrle solim Maistrovo ulico in mu podelil ob-1 sko fronto in dospele na svoji po c:ii ni častno meščanstvo. I ti Bregalnieo. si je Amed zaže- lel žene. Da.si mu je bilo že 66 let. Umrli so v Ljubljani; f se mu ni zdela tedaj komaj 15-Fian Aibrecht, uradnik okrajne'letna Ava (kakor se je tedaj ime-bolnjške blagajne, 2S let. — ,la-| novala Ljubica) nič premlada, koii Speletič. posestnik, 4S let. — Zasnubil jo je. Tetka, ki je skrivali Bajt, sluga, G7 let. — Janez bela za Avo, je bila ponudnika ze Povirk. dni gostilno 'o'1 kamor bo prinesel j V" ~ A"1°Jl1 lo vesela; sa.l ni iraeIa Ava razen i-ekaj' masti. Policija je pod nad-' ^ fV' 7 lepote in mladosti ničesar, kar hi zors^vem dovolila Fabjanu, da gioj - « r'.V ' , .. Ivan Zizek, -j lahko odpiralo izfflo. v , *' ' . zciciniski usluzijenee. 3i let. — „ i i i - * v i ldne počakati onega znanca, ki _____ n .de za lepo bodočnost. Ahmed p o po -•a pa ni bilo na "sestanek" in je moral Fabjan v zapor. Sleparska dvojica. Po Sloveniji se klatita Izidor in Gabrijel štubičar, doma baje iz v.r.vi Pleši v občini Rednja na II r-vatsktriri. Š seboj imata neko do-voljenje od občine za pobiranje p»-is]»evkov za pogorelcc. podlagi informacij pa se je gotovilo, da jo dokument potvorjen in o;-,e-bi s takim imenom v občini Ced-nja -ploh ne obstojata. Oli:i * rja ki ->e biJa le i, I malo -mlajša od Ave. ( pokoju, 55 let. — ilarija Turk Lovska sreča. V'-'lkuljo, J2 kg težko s '-> mla-li '*i do 1 s , n, dolgimi v životu, .ie ustrelil v A^erspcrgovcm koee^-.^.št.:". lovišču dne 11. aprila Frane Lriokrier, gozdni čuvaj v Gla/.uti. V zadnji številki "Lovra" in njenemu oprtniku je t:i marljivi lovec popisal svoj zal i' na volka. !:i s.' mu je 21. februarja i. 1. posrečil, ko je poMa! 1 kg težkega v»d-ka na drugi svet Že d ii.j časa pa je za'ezoval tudi volkuljo v Auer--pcfigr.vem lovišču. Sneg, ki je tedaj n t lahko pobelil kočevsko kra-j no. mu je pri tem znano težavnem delu prav zelo pomagal In pokazal sled do grmičevja, kjer je počivala voMculja v svojem zelo blagost.ivljenifin stana. Priplazil se je na 15 korakov do nje in jej z dvema kroglama vpihnil luč življenja ter nadaljnemu mesarj-'-nja po širnih loviščih kočevskega ol v raja. Že naslednji dan je neumorni lovec Lackner naletel zoper. na gručo volkov. Pa se je jelo večeriti, tako da je moral op>i-st.ili nadaJjni zalaz. Upati je, da spretni lovec Lacknei, ki je že pred d leti v ''Unionu'' v Ljubljani razstavil 6 volčičov, podere še marsikatero volčjo zverino. Roparski napad. V svoji hiši v Hudem potoku je bi! pred nekaj dnevi od dveh neznancev napaden posestnik Ivan Skornšek. Roparja s-ta bila oborožena s sekiro in kamnom. T.den od napadalcev je pričel svojo žrtev daviti, drugi pa je -tal s sekiro pri vratih. Med ruvanjem pa se je Skornšku posrečilo doseči kuhinjski nož. s katerim je sunil napadalca najprej v glavo, potem pa v trebuh. Kljub rani se je na-sil-oe- u s svojim tovarišem posrečilo ubežati. Domneva se, da sta bila neznana napadalca najbrže delavca iz tovarne v Polzeli. Posledice pijančevanja. Na velikonočno nedeljo so se linibuški fantje precej napili. Oh 10. uri zvečer so pričeli razgrajati pr?d cerkvijo v Limbušu. Razgrajanje je končalo s splošnim pretepom. France Zerrdjič. delovodja Lirzerjeve tovatne stolov, stanujoč v Studencih, je napadel z nožem *J21etnega železniškega delavca Franca Čeha ir. tra nevarno ranil na levi strani glave ter na obeh rokah. Pretep pa s tem ni prenehal. Kmalu nato je bil ranjen se Zemljič in sicer g.-i je nc-kd» drezal po glavi. Rešilni voz •z Maribora je nato Žemljica m Ceh a prepeljal v mariborsko bol- Poroka med Ahmedom in Avo zasebniea. 77 let. — Ljudmila Mi-J li", li.šna posetnica, 80 let._Ma- se i^Tršila po turškem obredu 'rija Franko, zasebniea, 79 let. — mlado dekle je prišlo v Isino- vičev harem, kjer je preživelo tri leta sužnosti. Po treh letih se je zdelo A vi ujetništva dovolj. Alimed se je Ojrenj so .še pravočasno opazili J po lastnem pripovedovanju za se- žila. malo časa. Nato je službo od-mimoidoči ter obvestili požarno boj bujno romantično preteklost, povedala ter prišla v družino na hrambo, ki povešeno glavo, da pere orožnikom perilo___A žandar ni bil zadovoljen z Ljubičinim odgovorom. On je vedel o Ljubici nekaj več. Šel je takoj k svojemu poveljniku in mu naznanil, da je srečal v Beogradu, v orožniški kasarni, Ljubico Bobinsko, opasno vohunko, ki je svojo mladost in lepoto izrabljala v svrho špijona-že za bolgarski makedonstvujušči komite . . . Tako je prišla lepa Ljubica v zapor. Ugotovilo se je, da je Ljubica sklepala zveze z orožniki samo *radi vohunstva. V njenem stanovanju v Berovi^ so oblasti našle cele kupe fotografij in slik, ki jasno pričajo o njenih izda> skih činih. Obtožbe proti Ljubici so izredno težke. Ljubica seveda taji vsako krivdo in trdi, da je orožnike samo ljubila in da jim ni izvabljala novic proti državi. Policija ji seve-dane veruje nič in jo je s posebno eskorto spravila v Štip, da se tam na licu mesta Tigotove dejstva, ki bodo špijonko dvignila na zaslužena vešala. tfVHd Kretanje parnikov - Shipping News Pavel Skale, umirovljeni ravnatelj mestne klavnice, G8 let. — Jo-aipina Stropnik, žena postajnega odpravnika. 2M let. — Ana Zaj<-e. žena strojnika v hotelu■ Union. G:{ postaral. G9-letnega starca ni mo-Si -j ,et- — Pavla Cerar. kočar jeva lo"i,U]a več ljubiti. Ava je sklenila, da 12 let. — Angela -Jančar, krttni-; zbeži od njega. Toda beg od imo-keva he i, 23 let. - .Marija .Tern i, t vitega Turka ni bil lahka stvar, delavec,a hč.. mesece. _ Anton' zyita kot lisica se j(? ^ Ijradisa.r. mestni ubom, 71 let. —. . . ' . r . ~ . . . , , i lovila za pogumno dejanje: skle- Ivati tvamnikar. tesarski delovod-' . . . - -o t * » ^ - .T. i j nila je iti v samostan, katerega ja. ,»2 let. — Antonija Ocepek, . , ..... . _ ' ključavničar jeva liči, 1 leto S i S0 imMe v blmm Berova nune. Anlzija Frančiška Verdelj, Usmi-'l St°-10 naTnero -ie Pogumno izpu-ljenka, 26 let. _ Jakob Smera ie.i 1Jala- Ko zbežala od Ahmeda. .-in krojaškega mojstra, 10 dni. —Ue naravnost v samostan, kjer Slavko Trampuž. kočija že v s*.n. i! Re -ie tak°j prijavila. igumaniji: mesecev. — Uršula Mozetič, zidar-1 predstojnici samostana. Izjavila .i< v.i vdova. 7G let. — Smiljanajse pripravljeno stopiti med re-P'-tek, hči sobnega slikarja. 14 me-! dovnice, katerih je bilo v zavo-secev. — Ivan Radovan, železnU ,du osemnajst. Dala se je takoj čar v pokoju, 6.t let. — Marjeta' krstiti in je dobila pri krstu ime Ljubica. Predstojniea samostana je dovolila Ljubici novi kristjanki, da živi v samostanu ne da bi bila posvečena a- nuno. Tako je Ljubica živela celi dve leti. Opravljala je hišna dela in vsi v samostanu so bili s pokristjanko zelo zadovoljni - 4 - * Pritekel, postrežnica. 6S let. — Anton Kleinbqs, bivši strojarski pomočnik. 70 let. —Matevž Bra-daška, dninar. 60 let. — Vojko Dol in ar. srn uradnega sluge, osem dni. -- Marko Oimolini. stavbenikov sin, 9 mesecev — dos:p Pan-gerc, delavec, 46 let. — Vera Kal-j čenko, baletka, 21 let. — Mihael An/.ur, bivši vratar. 67 let. — An- ton Prodnik, mizar, 65 let. — Ka-rol t'ampa, posestnik. 28 let. — Rudolf Korošec, delavce, 24 let. — Marija Sošnik, tobačna delavka. .'O l"t. — Dominika Meserko, ko-čaiičina hči, 10 let. — Ivan Rede gostač, A'6 let. — Anton Kern. hlapec, 48 let. Na goriškem okrož. sodišču ;e iinenovsn za kraljevega proku-ratorja eav. dr. Gcuseppe Male. Pravijo, da je izboren sodr.ijski lunkcijonar in da posadijo slične izborne funkeijonarje tudi na vsa • ruira mesta na okrožni hi okrajni sedniji, da b<»«ta mogli začeti zopet r^dno delovati. Rad 1 e zvedel, kje se nihaja moj srne JOHN ROJC, doma iz Vr-bi--e pri Ilirski Bistrici. Prosim '•cnjene rojake sirom Amerike če kdo ve z« njegov naslov, naj mi ga javi. ako pa sam čita te vrstice, naj se oglasi svojemu oeHku. — Jacob Roje, 629 Meadow Ave., Rockdale. Joliet, III- (7-8—5) Prav vsakdo— kdor kaj iife; kdii kaj ponuja; kdor kaj knpnjt; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da fm^jt čudovit napak m mali oglasi v "G1 a■ Viriian i Nenadoma pa se je Ljubici zbudila želja po posvetnem življenju. Kako je prišlo do tega, se pravzaprav ne ve, ker tega ne pripoveuje nikomur. Sigurno pa je, da je začela v tem času razmerje z nekim obmejnim orožnikom Antonom P., ki je bil rodom Slovenec. Anton P. je biil mož na svojem mestu, točen iu reden. Ljiibica mu je bila vdana z vso svojo nemirno dušo in vročo krvjo. Zapustila je torej samostan in se preselila k njemu. Opravljala je hišna opravila, bila Antonu in tovarišem kuharica in perica. A kmalu je nebo njene ljubezni zagrnil temen oblak: Anton je prejel dekret o nemudni premestitvi in je moral takoj odriniti v Beo^ grad. Slovo je bilo težko. Ljubim ca sta se razstala s solzami v očeh in Ljubica je obljubila Antonu, da pride kmalu za njim. S to tolažbo se je orožnik podal na svoje novo mesto. Par tednov je Ljubica ostala v Berovu, nato pa je našla nekega kmeta, ki se je peljal z voli v Štip. Kakšna sreča! Dogovorila se je, z možem, da prisede na njegov voz in da se odpelje iz Berova. Šlo je srečno. Iz Stipa je nadaljevala svojo pot v Veles, v Ve-lesu pa je sedla na vlak in se odpeljala k svojemu Antonu v Beograd. Antona ni mogla najti nikjer. Kjer je srečala kakega orožnika, je spraševala po svojem milem in dragem — toda ni mogla izvedeti zanj. Denar, ki ga je vzela e seboj na pot, ja je naposled pošel; Zcpet nesreča z granato. V Solkanu je na svojem posestvu izkopaval drevo 271etni Fran Cej. Ko je bil že na tern, dadreyo izpodkoplje, je udaril močno še enkrat s krampom ter zadel na granato, ki je eksplodirala in vrglo je nesrečnega C'eja kake tri metre daleč od drevesa. Tam je obležal težko ranjen. Nesrečneža so v obupnem stanju takoj prepeljali v goriško bolnieo. 10. maja: Homeric. Cherbourc; America, Cherbourg. 14. maja: Paris. Havre; Martha Washington. Trst; Berengrala, Cherbourg. 15. maja: Albert BaJHn, Cherbourg in Hamburg; Stuttgart, Bremen. » 16. maja: Pres. Roosevelt, Bremen. 17. maja: Majestic, Cherbourg. 21. maja: France, Havre . 22. maja: Lapland, Cherbourg. 24. maja: Leviathan, Cherbourg; Olympic.— Cherbourg« Tyrrhenla, Cherbourg; Colombo, Genoa. 27. maja: Reliance. Cherbourg, Hamburg; York, Bremen. 28. maja: Aquitania, Cherbourg. 30. maja: America, Cenoa. 31. maja: Homeric, Cherbourg; Conte Verde. Genoa; Pres. Harding, Cherbourg. Orca, Cht-rbourg; Veendam, Bologne; 3. junija: Cleveland, Cherbourg In Hamburg. 4. Junija: Eerengarla, Cherbourg; Rochambeau. Havre. 5. junija: Belgenland. Cherbourg, Mongolia,— Cherbourg. 7. junija: Majestic, Cherbourg; I,a Snvole. Havre; Orbita, Cherbourg, Hamburg; Geo. Washington, Cherbourg, Bremen. 10. Junija: _ Resolute, Cherbourg" in Hamburg; Pittsburgh, Cherbourg; Luetsiow, Bremen. 11. junija: Paris, Havre; Mauretanla, Cherbourg. 12. junija: t Columbus, Bremen. 14. Junija: Leviathan, Cherbourg; Olympic, — Cherbourg. 16. junija: America, Bremen. 17. Junija: Dullio, Genoa. 18. junija: France, Havre; Aquitania, Cherbourg. 19. Junija: I^apland. Cherbourg; Stuttgart, Bremen. 21. junija: Chicago. Havre; Homeric, Cherbourg, Baxonla, Cherbourg; Orca, Cherbourg, Hamburg. 24. Junija: Pres. VVilHon. Trat; Pres. Harding. Bremen; Canonic, Cherbourg; Bremen. Bremen. 25. junija: Berenguria. Ch«-rhourg; Taormlna, Genua. 26. Junija: Zeeland. Cherbourg. 28. junija: Majestic, Cherbourg; Lafayette, Havre: Conte Rosso v Genoa. UOLLANft K J AMERICA LINE W Kratka in direktna frta preko ftotterdania za iz vseh straui JUGOSLAVIJE Nedeljska odplutja. Najvefje udobnosti. Ml vam bomo preskrbeli potrebne listine (affidavit za vzdrževanje). Naši uradniki s t- brigajo za vse ter vse urede za i><.trnka, dokler ne dospe na določeno mesto. Cene in seznam oilplutev se pošlje vsakomur na zahtevo. Za prostore na parnikih in vse podrobnosti pišite lokalnemu agentu aH pa na HOLLAND AMERICA LINE 24 State Street New York anannqja New York. Plymouth. Havre. Paris PARIS ...................... 14. maja New York. Havre. Perls SUFFREN .................. 13. maja FRANCE .................... 21. maja ROCHAMBEAU ............. 4. junija New York. Vi«o [Spain]. Bordeaux LA BOURDONNA1S ........ 27. maja Pint« xa iiTodiia lokiiaem null ali aa |l»ii armi: 19 STATE STREET, NEW YORK FARMA 243 AKROV Ravna, težka, bogata zemlja, 200,000 čevljev lesa, 19 glav goveje živine; prostora za 40. Hiša z devetimi sobami, šupa z basementom, cementna tla, kokošnjak, hiša za leti, silo; vse v dobrem stanju. Železniško križišče na farmi, ob nori državni rest i. Vse orodje. $9000. Del takoj. W. H. MURDOCH Coopers t own, N. Y. faBBr PREHLAD MEHURJA MOŠKI! ZaUtHU se Proti uleiujn N aba vite al najboljšo zalCito PREPREU3A za MOsKE Velika tuba35c. Kit (4'a) ti VliJUkftrairji ali Sao-Y-Klt Dept; B 98 Beakroan St.. New York Piiite za okrožnico._ Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. KDOR Je namenjen potovati t stari kraj, je potrebno, da Je natančno poučen o potnib listih, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih lamoremo dati vsled nage dolgoletne izkušnje, Vam bodo gotovo v korist; tudi prt poročamo večno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v III. ras-redu. Tudi oni ki 5e niso amerlgkl državljani, morejo potovati t stari kraj na obisk, toda potrebno je, da se povrnejo tekom Šestih mesecev in so prlpuščeni brez vsake neprilike v to deželo. Kako dobiti svojce iz starega kraja. * Kdor Seli dobiti sorodnika ali svojca iz starega kraja, naj nam prej piSe za pojasnila. Nadaljni priseljenci iz Jugoslavije bodo prlpuS-čenl sem zopet po 1. juliju 1924. Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslo-anl sedaj potovati. Ako Seli keuo naročiti vozni list lz Jugoslavije v C A N A D O naj sam pi5e za pojasnila. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York Ji HITRO POTOVANJE JUGOSLAVIJE White Star Line N'ew York — Cherbourg Olympic 3. maja; 24. maja; 14. Junija Homeric 10. maja; 31. maja; 21. junija Majestic 17. maja; 7. junija; 28. junija (N«.J*eCJt p&rnllc nt svetu.) American Line white star une New York — Cherbourg — Hamburg Canopic 20. maja; Mongolia 5. junija Pittsburgh 10 Juni.; Minnekahda 3 Juli. (3. razred) Red Star Line New York — Cherbourg — Antverpen Zeeland .......... 29. maja; 26, junija New York — Tlymouth — Cherbourg Lapland ........ 24. maja: 21. junija Beigeniand ........ 7. Junija; 5. julija Dobra hrana. Zaprti prostori. Velika Javna zbirališča. Oglasite se pri lokalnem n »centu ali pr PASSENGER DEPT No. 1. Broadway Ntw York. Rati hi zvedel, kje se nahn.j.i ruoj brat ALOJZIJ BRA DE L-J. Prosim cenjene rojake širorii Ame-r;Li\ re kdo ve za njegov naslov, naj mi ga javi, ali pa ee or. ta ogla-s t-ita. naj se ojrlasi svojemu bratu: Albert Bra del j T t52!> Meadow Ave., Rockdale. Joliet, II!. (7-8—5) [Potovanje v Jugoslavijo. Kdor namerava potovati to llad v stari kraj na obisk ali Istalno, priporočamo, da se odlc j za parnik "PARIS", največji ln ns Inovejši parnik francoske parobrc |ne družbe, ki odpluje lz New Yorl 14. MAJA 1921 Žaleznlfika zveza preko Franci j 5vlee ln Avstrije je za Jugoslovani najbolj pripravna po francoski pr gU zlasti pa ge a parnlkom 'PARIS ln se pride v devetih dneh v Ljn tjano; oni pa, ki potujejo v zase> dno ozemlje, se peljejo is Pariza naravnost v Trat. 8 tem parnikom potuje tedaj tudi nad uradnik, ki bo spremljal potnike do Ljubljane, ln bo pazil tadl na prtljago, da bo Sla naprej vedno ■ istim vlakom, kot potniki. Vsi potniki III. razreda so l*tanjenl na tem parnikn v kab po 2-4-6 v eni kabini; kdor Seli tavati takrat na tem parnlku. ni iam dopoSlJe čim prej $10.00 are za| j ril. razred in $50 za drugI razred, la mu preskrbimo dobro kabino ie