MANDIKA! CENA 100 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA- ISOLA NAZORJEVA 13, gtfgi 6310 IZOLA ■ ,, V;'® $&, ■±'4X '■1 4 v. v m NAJLEPŠISMOUUDIE (Mef)Kako težko se je odločati članom komisij na izborih lepotic, če je imela toliko težav že komisija za ocenjevanje nežive narave: hiš, ulic in balkonov. No ja, saj skoraj ni bilo razlike, kajti za fasadami, cvetjem in različnimi grmovnicami in živimi mejami so vedno ljudje, enkrat s škarjami, drugič s kosilnico, tretjič z zalivalko in umetnim gnojivom, da bo narava le dala največ kar zmore. In prav ti ljudje so tisti brez katerih ne bi bilo lepih ulic in lepih vrtov in balkonov. Veliko jih je, saj je tudi Izola vse lepša, nekateri skriti vrtovi pa vsake K Banka Koper toliko odkrijejo resnično bogastvo oblik, barv in vonjev. Zato bi bilo bolj prav, če bi namesto najlepše ulice podelili priznanje za ljudi iz najlepše ulice, za lastnika, vzdrževalca in obdelovalca najlepšega balkona in tako naprej. Štos je namreč v ljudeh in ne v stvareh. Kaj nam pomaga, če je naš vrt najlepši v Jagodju, če pa na drugem koncu mesta mimo odvržemo gradbeni material, ki nam je ostal po koncu gradnje naj lepše ograje v mestu. Kaj pomaga, če v urejeni ulici parkirajo AVTOD TRGOVSKjU 1 OBKINA CONA1 IZOLA tel.: 0«6/ 646 - 608, 645 - 778 fax: 066/ 645 - 779 A OPREMA K4£ J6./U/J/ 1998 Adriatic VAŠA ZAVAROVALNAJHRppnn^TVTH avtomobile ali pustijo, da se iz skuterjev izteka bencin na sveže postavljen tlak. Akcija s katero občina želi vzpodbuditi vsakega od nas, da bi storil več za lepši izgled mesta je seveda dobrodošla, toda nagraditi je treba ljudi, še posebej tiste tečne, zoprne in nesramne, ki jim ni težko reči: Kaj vas ni sram, da imate takšno svinjarijo pred lastnim pragom?" Bi zmogli kaj takega reči vašemu sosedu? tuja valuta v žepu, da jim ta nacionalna sramota ne dela preglavic. PTT’s NOT DEAD je rubrika v kateri objavljamo nenaročena pisma bralcev Mandrača. Seveda objavljamo le pisma, ki so napisana tako, da osebno ne žalijo nikogar in omogočajo pošten ter kulturen nivo dialoga o pomembnih vprašanjih o Izoli in v zvezi z Izolani. Pisem objavljenih v tej rubriki ne honoriramo, pa tudi tista v drugih delih časopisa zelo poredkoma. Vseeno smo hvaležni vsem, ki s svojimi prispevki pomagate k demokratizaciji dialoga v naši občini. TEŽAVE Z ZDRAVNIKI Zasebna zdravniška praksa žal ne rešuje vprašanj, še zlasti v poletnih mesecih ne. Tretji julij se po vročinskem valu ni razlikoval od drugih dni. Je pa vnesel nekaj novega v izolsko zasebno zdravniško prakso, saj je po poti dr. Demikoviča iz zdravstvenega doma odšel tudi dr. Pešič, ki seje odločil za zasebno prakso. Nihče nima pravice, da odhode preprečuje. Vendar je bil odhod v zasebno ordinacijo v Morovi ulici, v samem centru turističnega Simonovega zaliva, za dolgoletne paciente dr. Tihomira Pešiča, presenečenje. Tudi ža to, ker so o novem naslovu izvedeli preko Mandrača, istega dne, ko je nastalo to pisanje. Pri iskanju novih poti v zasebni praksi, se premalo ali nič ne razmišlja, kako na novosti gledajo tisti, ki so se pisno odločili za tega ali onega zdravnika. Dejstvo, da se kartoni prenesejo iz zdravstvenega doma na novo lokacijo, lahko pomeni nadeljevanje obiskov pri istem zdravniku ali pa spremembo, to je iskanje novega. Že misel, da sta lokaciji obeh zasebnih zdravstvenih ordinacij znatno oddaljeni od sedeža sedanjega zdravstvenega doma, bega. Predvsem ljudi, ki niso več rosno mladi. Koliko naporov pomeni hoja denimo za 70 ali 80 letnika v tej poletni sopari, o tem verjetno ni nihče razmišljal. Zato tudi odločitve, ki so v nasprotju s pričakovanji. Iskanje »novih« zdravnikov v zdravstvenem domu - žal sta tam ostala le Dr. Gregorič in Dr. Veselinovič- ne rašujejo težav. Še posebej če vemo, da sta oba zdravnika dobesedno preplavljena z delom. Vsak novi pacient pa pomeni še dodatno obremenitev. Zato ne preseneča,da »novih« ne sprejemata. Weh teh težav ne bi bilo, če bi na občini ravnali drugače in zagotovili osnovno zdravstveno varstvo na enem mestu- v zdravstvenem domu, kjer bi lahko tekla tudi zasebna zdravstvena praksa. Žal je pot do te uresničitve dolga. Morda predolga za starejše, ki običajno potrebujejo več zdravniške pomoči. Do takrat se bo treba znajti, kar bo še posebej težko za ljudi, ki nimajo urejenega prevoza. Odvisni so od najbljižjih, vprašanje pa je ali so tudi ti v danem trenutku na voljo. Zato so tako oddaljene zasebne ordinacije kaj slaba uteha izolskemu zdravstvu. Vlado Ostrouška DOBRO SE POGLEJMO Da, dobro se poglejmo in morda nam bo uspelo ugotoviti kdo smo, komu pripadamo in v kateri državi sploh živimo. Pred seboj imam namreč program praznika občine Izola, ki ga je izdal častni in organizacijski odbor za pripravo občinskega praznika. Lepa zgibanka s sliko Izole in lepim slovenskim naslovom, toda ... ko to zgibanko odpreš sledi program v italjanščini?, slovenski program je šele na zadnjih straneh. In vendar je naš uradni jezik Slovenščina, Italjanščina pa le jezik manjšine in je tako le drugorazredni jezik. Pričakoval sem, da se bo kdo pritožil oziroma temu oporekal vsaj kdo od njih, ki se tako močno grizejo za to, da slava pripada samo njim in pomislil sem tudi na to, da jim je grenak priokus v grlu zadržala tudi je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel .066 / 600 - 010, fax: 600-015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, T. Ferluga, Orlando H. (fotoreporter), K. Bučar / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 100 Sit. Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola tel.: 600 - 010 / E-MAIL: MANDRAC @ S-NET. NET ŽR: 51430 ■ 603 ■ 32431 / Tisk: GRAFIKA Glavina. Gažon__________________ Anton Pavlovčič pripis: Avtor je očitno na svoj način prebiral vabilo, saj bi kdo drugače misleči lahko ugotovil, da je slovenski del vabila priviligiran, saj je na zunanjih straneh vabila. A pustimo to. Preseneča to, da avtor ne ve, da sta na tem območju enako uradna oba jezika, zato ni bolj in manj uradnega, še manj pa prvo in drugorazrednega jezika. Ali bi lahko Izolani bili delničarji marine 111 Na občinskem dne 29.6.1998 seje ugotovilo, daje Marinvest dolžan občini preko 130 milijonov SIT za nasip morja, katerega je v osemdesetih letih nasula občina Izola. Tako je občina Izola v preteklosti vložila sredstva in zemljišča v gradnjo Marine Izola. Smatramo, da bi morala občina , skrbeti za infrastrukturo (obnova ulic, gradnja šol, zdravstvenega doma, čistilne naprave) ne pa za gradnjo gospodarskega subjekta. Če pa je občina kot soupravljalec marine že investirala, bi morala od tega tudi kaj imeti (npr. dividende) za vsa leta uporabe tega platoja. Predlagamo, da se ugotovi deleže občine Izola kot vlagatelja v marino ter se nato ustanovi delniško družbo Marina v kateri bo vsak vlagatelj pridobil ustrezno število delnic glede na vloženi delež v gradnjo marine. Občina prenese zemljišča v lastništvo bodoče Marine d.d.. Na ta način tudi Marina d.d. pridobi upravljanje z akvatorijem. predlagamo, da se delež, katerega je vložila občina Izola v gradnjo marine razdeli v obliki delnic vsem občanom občine, saj je v preteklosti ta denar na tak ali drugačen način bil pobran občanom. Na ta način bi dosegli, da določanje ne bi bilo plod dnevne politike in ne bi po vsak volitvah dodeljevali kocesijo drugemu upravljalcu. S tem zagotovimo stabilne razmere za delovanje marine Izola, saj so le te pogoj za uspešno gospodarjenje. O vsem bi odločala skupščina delničarjev. Predvsem pa bi na ta način občani Izole marino sprejeli za svojo. Alfred Poljšak - Fredi IZJAVA ZA JAVNOST Nadzorni odbor Občine Izola je na svoji 9. redni seji, 7. julija 1998 obravnaval zapisnik prejšnje seje NO in realizacijo sklepov ter ob tem sprejel naslednje sklepe s katerimi seznanja zainteresirano javnost. Nadzorni odbor je ugotovil, da so bili v 1. 1997 občinskim svetnikom izplačani pavšalni materialni stroški za meseca maj in avgust 1997, ko sploh ni bilo seje Občinskega sveta in sicer v skupnem znesku 1.661.932, kar ni v skladu s priporočili Nadzornega odbora ter v nasprotju z veljavno zakonodajo. Nadzorni odbor je 3.3.1998 sprejel sklep: - za potrebe nadzora med Občino Izola in Marinvestom , se dostavi Nadzornemu odboru vse podpisane pogodbe med Občino Izola in Marinvestom, ter pogodbe med Občino po Skladu stavbnih zemljišč z Marinvestom v roku 10. dni, - za potrebe nadzora se pridobi zemljiško knjižni izpisek št.666 in 850, strokovne službe naj priskrbijo tudi ustrezno mapno kopijo Nadzorni odbor ugotavlja, da ta sklepa še nista realizirana. S strani strokovnih služb smo bili obveščeni, da so nam za potrebe nadzora pogodbe na vpogled v torek in četrtek med 14.in 15.uro pri pristojni službi. Nadzorni odbor ponovno zahteva, da se takoj realizirajo sklepi 7. seje Nadzornega odbora. Nadzorni odbor ugotavlja skrajno neodgovoren odnos županje pri izvedbi teh sklepov Nadzornega odbora. Sklep je nadzorni odbor sprejel soglasno. predsednik Nadzornega odbora Marlon Kovačič POPRAVEK IN OPRAVIČILO V Mandraču št. 272 smo ob odgovoru g Kovačiču, ki ga je napisal dr. Gombač, na avtorjevo željo, objavili tudi njegovo fotografijo. Žal smo pri izbiri fotografije v uredništvu naredili napako in objavili napačno fotografijo. Napako popravljamo z objavo dogovorjene fotografije in se avtorju ter bralcem iskreno opravičujemo. Večna gradnja nad San Simonom KISIČEVA VRAČA UDAREC? Izola je zadnje čase zelo pogost medijski gost, največrat v lepem, še posebej ko je govora o našem turizmu, o gostoljubju in podobnem. Seveda pa se najdejo tudi drugačni zapisi in enega takšnih smo odkrili v reviji Arena, kjer so objavili reportažo o hrvaški slikarki Danijeli Kisič in o zapletih v zvezi z gradnjo lokala nad Simonovim zalivom. RSE Damir Kaaattra SNIMLA Tea Cintas IVMJ VHU ničta K Wu iikiuh iiJ' k»skniU- pn« mi I ‘ -4 / L '/• II it Mrli', Slo ludomi oteti mi imovinu vrijednu šest milijuna mar; Članek uvede nadnaslov naslednje vsebine: Hrvatška slikarka Daniela Kisič je na muhi izolskih politikov in gospodarstvenikov. Sledi še bolj alarmanten naslov: Slovenci bi me radi razglasili za noro in mi pobrali lastnino, vredno 6 milijonov mark. Po članku sodeč bije g. Kisičeva trenutno eno najtežjih bit v življenju, saj se boji celo za lastno življenje. Bila naj bi žrtev močnega in brezobzirnega lobija politikov, državnih in javnih uslužbencev in poslovnežev, ki ji puščajo sporočila v stilu: »Hrvaško smeče naj gre doma!« V članku nadalje piše o tem, kako je Kisičeva na licitaciji odkupila zemljišče za gradnjo poslovno apartmajskega objekta nad Simonovim zalivom, ter vložila lastni denar v gradnjo objekta. Zaradi tako pomembnega vlaganja v Sloveniji je Kisičeva tudi dobila slovensko državljanstvo. Po njeni pripovedi naj bi se problemi začeli takrat, ko je tvrdki Reality iz Kranja zaupala nadzor in gradnjo, kot plačilo pa naj bi prejeli enega od treh delov objekta (cca. 600 m2). Ko je bila gradnja končana je svojo obveznost do njih izpolnila, čez šest mesecev pa sojo tožili, češ da jim dolguje še 60.000 DEM. Od takrat je vse zablokirano, objekta ne sme prodati niti nadaljevati gradnje. (Zanimivo je, da je skoraj celo leto na objektu visel napis: Naprodaj! op.a.). V nadaljevanju Kisičeva govori o tem, da filmo Reality zastopa Daniel Starman, ki je tudi »goreč nacionalist«, ki od sodišča terja naj preveri njeno prištevnost in da ji je treba odvzeti državljanstvo ter jo izgnati iz Slovenije. Začtna zahteva Reality je od 60 zrasla na blizu pol milijona nemških mark. Kisičeva ima tudi veliko pripomb na račun sodnice Ane Rener, ki ji ne dovoli, da bi povedala kar želi ampak jo pošilja iz dvorane z besedami: »Gospa, budite pristojna, ampak vas bom poslala vun!« Opisan je tudi dogodek, ko je leta 1994 enega od apartmajev preuredila v stanovanje in je pred stavbo prišel buldožer z dvajset delavci, med njimi pa naj bi bil tudi odvetnik Starman, ki naj bi vozniku buldožerja ukazal, kje naj izkoplje luknje na dovozni cesti. Takrat je Kisičeva vzela prazno pištolo in ustavila promet na cesti, tako da je prišla policija in jo prijavila tožilstvu, ona pa je sprožila postopek proti Starmanu. Tudi za občino Izola ima nekaj ostrih besed. Pravi, da se ji zdi nenavadno, da ji občina piše naj reši spor z Realityjem, ker gradnja kvari okolico, hkrati pa ji pošiljajo kupce, ki bi objekt vreden 6 in več milijonov mark radi kupili za milijon in pol. Pripombe ima tudi na to, da njej očitajo slab videz nedograjenega objekta, nič pa ne ukrenejo v objektu, ki je zdaj v lasti Reality- ja in je 90 kvadratnih metrov večji kot bi lahko bil, tako daje Ministrstvo za okolje zahtevalo, da gaje traba zrušiti. Vendar o takšnih namenih ni ne duha ne sluha. 36. seja Občinskega sveta SEJA SREDI POLETJA V sredo 22. julija se bodo na 36. redni seji sešli izolski občinski svetniki, čaka pa jih razmeroma zanimiv dnevni red iz katerega velja opozoriti na naslednje točke dnevnega reda: Pod peto točko dnevnega reda bodo svetniki obravnavali predlog programske zasnove za območje južno od industrijske ceste v Izoli, kamor naj bi se v bodoče selili programi Droge Portorož, Kmetijske zadruge Agraria in drugih. Gre predvsem za nekatera odstopanja od srednjeročnega družbenega plana v zvezi s prometno ureditvijo. Pod isto točko bodo obravnavali tudi predlog zazidalnega načrta za isto območje pa se sprejema prostorsko izvedbeni načrt za isto območje. Svetniki bodo obravnavali tudi predlog odloka o prostorsko ureditvenih pogojih PUP za območje med Levstikovo in Ulico ob pečini, ki bo omogočil gradbene posege na tem območju. Seveda bo posebna pozornost namenjena osnutku odloka o namenskem turističnem pristanišču, ki je dejansko osnova za sklepanje koncesijske pogodbe o marini. Zanimivi so variantni predlogi glede dolžine trajanja koncesijske pogodbe (od nedorečenega do 50 let), koncesija pa predvideva letno povračilo najmanj 100 SIT za m2 vodne površine. Seveda gre le za osnutek o katerem bo tekla beseda še celo poletje. Poročilo pogajalske skupine za določitev pogojev o koncesijskem aktu in pogodbi o medsebojnih obveznostih in pravicah med Občino in Portingom d.o.o. je po odstopu predsednika skupine sestavila podpredsednica Breda Pečan. Pod 11. točko bodo svetniki razpravljali o vlogi KZ Agrarija za nakup zemljišča za gradnjo trgovskega objekta v industrijski coni. Agraria bo zemljišče poplačala z Zemljičem ob ulici Oktobrske revolucije, ki je predvideno za gradnjo Zdravstvenega doma. O drugih točkah dnevnega reda pa po končani seji, prihodnji teden. Kisičeva je medtem spremenila namembnost svojih dveh objektov (tretji je v lasti Reality-ja) in jih namerava prodati velikim hrvaškim firmam, ki se menda že zanimajo za to izvrstno lokacijo. Tako v Areni avtor Damir Konestra. Seveda obstaja tudi druga plat medalje, ki jo bomo z veseljem objavili, če bo koga ta plat preveč razjezila. e NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO INTELIGENTNI ZVOČNI SIGNALIZATOR VKLOPLJENIH IN IZKLOPLJENIH LUČI »MEMOBIP« MEMOBIP vas po vžigu motorja počaka okoli 15 sekund, da vklopite luči (Vžiganje avtomobila pri vklopljenih lučeh ni priporočljivo, ker škoduje akumulatorju). Če jih v tem času zaradi pozabljivosti ne vklopite, vas MEMOBIP s prekinjajočim zvočnim signalom (bip...bip) prične opozarjati Z vklopom luči se MEMOBIP takoj samodejno izklopi. Če luči ne vklopite, ker se nahajte v tujini (kjer so pri dnevni svetlobi vklopljene luči prepovedane), se MEMOBIP samodejno izklopi po približno 15 sekundah. MEMOBIP vas po zaključeni vožnji oziroma izključenem motorju opozarja tudi na vklopljene luči Z izklopom luči, se MEMOBIP samodejno izklopi. Tudi, če zaradi varnosti pustite vklopljene pozicijske luči na parkiranem vozilu, se MEMOBIP samodejno izklopi po približno 30 sekundah. MEMOBIP imamo na zalogi in vam ga montiramo takoj! V PROSTORIH AMD IZOLA VIA SEKVIS-ii. tel. 0609 640 238 KOPMiMA PBBJVaiEfl NA lastno Izola ima tri prave registrirane plaže in še tri na katerih je dovoljeno kopanje na lastno odgovornost. Razlika med registriranimi in tistimi »na lastno odgovornost« je pravzaprav ta, da bi moralo biti na prvih za varnost kopalcev poskrbljeno tako kot to določa pravilnik o varnosti na kopališčih. Žal povsod ni tako, vsekakor pa ni tako kot v nadeljevanki Baywatch, kajti razen v San Simonu kopalcev ne opazuje nihče. Pa poglejmo najprej tiste »neuradne« plaže. Plaža pod Belvederjem je neregistrirana in se kopalci kopajo tam na lastno odgovornost, zato tudi ni zavarovana in opazovalčev stol sameva. Plaže ne ureja nihče in tuši ne delujejo, ni pa znano, kdo je v njeno bližino postavil splav. Plaža pri avtokampu Jadranka sploh ni plaža ampak je nekakšen podaljšek kopališča ob cesti Izola - Koper. Morebitne poškodbe prijavijo v recepciji avtokampa od koder po potrebi pokličejo reševalce. Tudi na plažah Delfin in svetilnik ni ne duha ne sluha o kakršnihkoli reševalcih, prvo pomoč nudijo le ob pozivu ponesrečenca, za hujše intervencije pa kličejo rešilca. Na plaži pri hotelu Delfin je sicer prepovedano skakati v vodo, vendar se je nesreča zgodila prav zaradi tega. Tudi na teh dveh plažah vstopnine ni, nesreč pa je bilo razmeroma malo. Na plaži hotela Delfin je letos utonil en kopalec, vzrok utopitve pa je bil skok na glavo. Tudi pomoč prijateljev in drugih kopalcev je bila slaba, starejša ženska, ki naj bi imela nekaj teh zadolžitev in s katero so sicer kopalci kar zadovoljni, pa tudi ni mogla več pomagati. Poseben status imata plaža doma Dveh topolov in plaža doma slepih. Na prvi imajo osebo, ki je zadolžena za pomoč pri morebitnih poškodbah, na plaži slepih pa tudi reševalca z vso opremo. Treba je še dodati, da so na plaži slepih zavarovani le njihovi gostje, drugi se kopajo na lastno odgovornost. A LETOŠNJA ŽRTEV zvečer (nekaj po 22 uri) so izolski policisti sprejeli iz okolice Radovljice, da pogreša prijatelja, 32-letnega , prav tako iz okolice Radovljice, s katerim sta okoli 19.00 ure odšla e k Belim skalam. plaži bral, Ž. V. pa se je potaplja! z navadno masko na vdih. j časa je B.P. opazil, da prijatelja ni več v bližini, začel ga je iskati, potem pa je poklical policijsko postajo Izola. Na kraj nesreče so prišli reševalci s policijskim čolnom in po dobri uri iskanja našli potapljača približno 20 metrov od obale. Za kakršnokoli pomoč je bilo seveda prepozno, vzrok utopitve pa še raziskujejo. Tako je še najbolj poskrbljeno za varnost kopalcev na plaži v Simonovem zalivu. Kljub nekaterim manjšim pomankljivostim je treba povedati, da sta na plaži dva reševalca in osem opazovalcev (štirje zjutraj in štirje popoldan). Opazovalci naj bi bili razporejeni na stolpu in pomolu, ter na toboganu, kjer pa ne opazujejo vedno, saj menijo, da zadošča opozorilo za previdnost pri uporabi tobogana. Sicer pa imajo pripravljeno kompletno reševalno opremo in seveda tudi knjigo v katero si zapisujejo poškodbe. Letos so imeli v Simonovem zalivu en primer utopitve, vzrok zanjo pa naj bi bil infarkt. Nedvomno pa podatek, da so to poletje v Izoli utonili že trije kopalci pove, da bo treba varnosti le nameniti več pozornosti, ne pa se zgolj zanašati na opozorilo, da je "kopanje na lastno odgovornost". Irena K., Anja B. Ob občinskem prazniku v NAGRADILI NAJLEPSE Na slavnostni seji občinskega sveta, ki je bila namenjena predvsem praznovanju občinskega praznika so letos podelili priznanja za najlepše urejeno ulico, hišo in balkon. Kot je znano v občini izola podeljujemo "tradicionalna" občinska priznanja vsaki dve leti, priznanja za naj lepše urejeno ulico, hišo in balkon pa so podelili prvič. Posebna komisija je pregledala vse prijavljene hiše, vrtove itd. ter izbrala najboljše v letu 1998. Naj lepše urejena ulica je Tartinijeva (na naslovni fotografiji), naj lepše urejeno hišo ima Alojz Rupnik iz Cetor, najlepši balkon pa Anton Kavaš iz Gortanove ulice št. 5 (fotografija spodaj). Nagrajenci so prejeli posebne označbe, ki dokazujejo,'da so bili nagrajeni v letu 1998. DIJAKI, ŠTUDENTJE, OBVESTILO ZA VAS! KDOR ODPRTE JE GLAVE, POSLUŠA NAJ GLAS: ZDAJ KO TU JE POLETJE, DOLGO IN VROČE, AVTOŠOLA VAS JOSIP OPOMNITI HOČE-JULIJA, PA ŠE AVGUSTA, NUDI DESET PROCENTOV POPUSTA! PRILOŽNOST JE TUKAJ, ČAS TI JE DAN, IZPIT BOŠ NAREDIL, AK' NISI ZASPAN! AVTOŠOLA - SCUOLAGUIDA Premrlova 8 /Izola / tel.; 066 ■ 648 400 /GSM 041 676 541 S tiskovne konference SKD ZAKAJ JE PREDSEDNIK ODSTOPIL? V začetku tega tedna so izolski krščanski demokrati sklicali tiskovno konferenco na kateri so med drugim pojasnili razloge odstopa njihovega člana in občinskega svetnika, Aleksandra Frantarja, s funkcije predsednika pogajalske skupine za pripravo koncesijske pogodbe za izolsko marino. Kot je znano ima ta skupina za nalogo pripravo takšnega koncesijskega akta, ki bo objektivno, v interesu občine in koncesionarja, razrešil nekatere sedanje zaplete na relaciji marina - lokalna skupnost. M hL -Kaj je bil poglavitni raz- da me je županja obtožila, da se zaradi mojega ravnanja stvari ne premaknejo nikamor in ne dosežemo nobenih rezultatov. Kot se veje bilo to določeno na seji 23. decembra in takrat so bili v skupino imenovani člani komisije za gospodarstvo in finance in županja. Že na januarski seji komisije za gospodarstvo in finance sem pod razno predlagal, da se čimprej naredi inventarizacija stanja s pogodbami, popisom zemljišč, ki jih je dobil Marinvest, seznam medsebojnih dolgov itd., vendar ni bilo nič od tega. Zahtevo sem ponovil marca, vendar brezuspešno, izgovori županje so bili, da ne najde pravnika, ki bi pripravil ta odlok. Sele v začetku maja je županja - Marinvest razširja informacije, da mu občina dolguje za infrastrukturo, osebno pa ocenjujem, da je Marinvest bistveno več dolžan občini Izola. Če drugega ne pa vsaj zemljišča, ki jih je občina prenesla z famozno pogodbo o kasnejšem odplačnem prenosu. Ta zemljišča še vedno niso vsa odkupljena so pa hipotekirana z lepimi vsotami denarja. Torej je Marinvest najprej dolžan kupnino za zemljišča, ki so zdaj de facto v njegovi lasti, čeprav ni nič plačal zanje. - Je to tistih 145 milijonov, ki naj bi jih dolgoval? - Ne, to je dolg iz pogodbe po kateri je Marinvest sploh postal investitor. Investitor je bil namreč Sklad stavbnih zemljišč, ki je začel z nasipavanjem platojev in to tudi plačal, tako kot tudi izdelavo dokumentacije. Marinvest, da bi postal pravi investotor, bi moral občini plačati to, kar je že investirala. To ni bilo nikoli plačano. - Kaj pa dolguje občina? - Občina dolguje komunalno opremljanje s tem, da končnega zahtevka ni, ker še ni bilo računa. Tudi na pogajalski skupini je bilo rečeno naj se pokaže, kaj je Marinvest investiral v to infrastrukturo in kaj je občina sama plačala. Ker, če občina Izola plača gradnjo cele marine, potem je jasno, da bo koncesija višja. Če tega ne plača bo cena koncesije normalno nižja. Toda, problem je zdaj časovni, saj septembra, če ni koncesijske pogodbe, upravljanje ponovno preide na Marinvest, zato mora biti to na hitro sprejeto. - Kako torej razplesti ta vozel? - Dobra varianta je, da se vendarle spelje ta postopek, ki pa je dolg in zahteva vsaj 3 mesece dela. V nasprotnem upravlja marino naprej Marinvest, kar ne pomeni nič posebnega, lahko pa občinski svet sprejme tudi sklep, da do nadaljne-ga marino upravlja občina, se pripravi razpis za koncesijo in se izbere najboljšega koncesionarja. - Koliko bi moral plačati dober koncesionar? - To se ne da izračunati, dokler ne poznaš vhodnih številk. Informacije, koliko je ta marina vredna pa grej o od 16 do skoraj 40 milijonov nemških mark, zato tega ni mogoče izračunati.. - Kakšna vest o Istrabenzu? - Na seji je županja povedala, da sta se Istrabenz in Antal dogovorila, da bosta edina družbenika s tem da bo imel Antal 49 % delež. Po informaciji g. Jovanoviča pa naj bi Marinvest še imel določen delež z možnostjo dokapitalizacije. prvič sklicala to pogajalsko skupino in na prvi seji sem bil izbran za predsednika, županja pa za podpredsednika. Proti koncu maja sem sklical naslednjo sejo skupine, potem takoj še eno in proti koncu junija še eno sejo ter zadnjo zdaj, 7. julija. Že koncem maja je pogajalska skupina sprejela sklep, da morajo strokovne službe pripraviti vso potrebno zakonodajo, pogodbe, narediti inventarizacijo stanja in drugo. Takrat smo tudi dobili kopije pogodb med občino in Ma-rinvestom in hkrati zahtevali pojasnilo ali so to vse pogodbe, vendar nikoli ni bilo rečeno da so to res vse pogodbe. Odgovori so bili v stilu: »To so vse za katere trenutno vemo«. Nikoli ni bilo strokovnega delavca, ki bi bil za to odgovoren (urad za premoženjsko pravne zadeve op.p.), potem pa smo ravno na tej zadnji seji občinskega sveta, ko seje govorilo o prodaji zemljišča Marinvestu vprašal, če so obveznosti po pogodbi poravnane. Na seji smo potem ugotovili, da obstaja še aneks k tej temeljni pogodbi med občino Izola in Marinvestom in zato sklepamo, da so še nekatere pogodbe, ki jih ne poznamo. - Kaj je pokazal pregled pogodb, ki so vam bile dane v vednost? - Pregled je pokazal zelo konfiizno stanje na tem področju, da se pogodbe ne izvršujejo ne z občinske ne z Marinvestove strani, daje pogodba o 36 milijonih tolarjev iz leta 1992 oziroma koncem 91, ki naj bi jih plačal Marinvest občini zdaj dejansko težka zdaj vredna že 145 milijonov tolarjev in je ta znesek odprt. Zanimivo je, da zanj, do mojega izrecnega vprašanja, nihče ni vedel, saj ga ni bilo v nobenem zaključnem računu, v nobeni bilanci, skratka, ni ga bilo. - Kaj pomeni ta odstop? - Moram povedati, da so bile že seje zelo problematične, saj smo v tej pogajalski skupini: Janko Paliska, Aleš Bohinec, Vojko Maver, Marjan Jovanovič, Igor Franca, Županja in jaz, zato je bilo vprašanje ali v skupini lahko sodelujejo predstavniki bivšega in sedanjega koncesionarja. Predstavniki bivšega koncesionarja Marinvest sta tudi g. Paliska, kije bil med ustanovitelji, g. Jovanovič je direktor Galeb Marketinga, ki je ustanovitelj Ingala, ki je stoodstotni lastnik Portinga, kije upravitelj marine, zato so se naše debate vrtele okoli tega namesto o tistem za kar nas je zadolžil občinski svet. Ta nam je naložil maksimalno zaščititi interes občine, da bi pripravili maksimalne pogoje s katerimi bi šli do upravljalca, v resnici pa seje delalo da pripravimo minimalne pogoje, ki bi bili v pogajanjih še znižani in bi bila koncesija oddana po najnižji ceni. - Je koncesijska pogodba sploh pripravljena? - Prvo pisno gradivo smo dobili šele tri dni pred zadnjo sejo in na seji smo šli od točke do točke, takrat je tudi padel očitek, da vse delam za to, da to ne bi bilo sprejeto, čeprav sem bil ves čas prav jaz tisti, ki je že dolgo pred tem zahteval, naj se čimprej pripravi vsa potrebna dokumentacija in gradiva. - Omenil si medsebojno neporavnavanje obveznosti Kdo je zdaj komu dolžan? Drevored l.maja 4a Izola/tel.: 647-050 HTP San Simon, Morova 25 tel.: 066 646-211 ZA VAS IZDELAMO FOTOGRAFIJO 20 X 30 cm GRATIS pri vsakem razvijanju filma (135 mm ) V od 1.7. do 31. avgusta JADRANJE Mladinski bron v Izolo Obalno in izolsko jadranje se v Sloveniji in v tujini vse bolj uveljavlja. Za zadnjo uveljavitev sta poskrbela jadralca izolske Burje dvojčka Sandi in Simon Dekleva, ki sta v razredu 470 osvojila bronasto medaljo na Evropskem prvenstvu, ki seje minuli vikend zaključilo v italijanski Pescari. Andreja Rener pa je zelo dobro jadrala na Danskem na evropskem mladinskem prvenstvu. V konkurenci 78 jadralk je bila Andreja 12., zmagala pa je domačin- g ka Christiansen. Regati v Sesljanu in pred Izolo Optimisti izolske Burje so se udeležili regate v razredu optimist v Sesljanu. Najboljši izolski jadralec je bil Luka Košir, ki je osvojil 13. mesto, Jani Mattica je bil 23., Veronika Macarol 36. in Matjaž Laščak 46. Sp*** PETEK JE BIL V PETEK Rezultati: ženske - mini rokomet 1. RK Rijeka (CRO) 2. RK Intercommerce Umag (Cro) J. Športna šola Maestral (Slo) 4. Sportmaestral klub (Slo) letnik 1985 1. ŽRK Izola (Slo) 2. LC Hrulil st. Gallen (Sui) 3. Budai Golilberger (Hun) 4. RK Rijeka (Cro) letnik 83 1. Pan cltao (Taiwan) 2. D Budai Goldberger (Hun) 3. ŽRK Izola (Slo) 4. Ikervar DS E (Hun) letnik 1981 1. ŽRK Izola 2. HC Novesta Zliti (CZ) 3. H C Hasselt (Bel) 4. RK Škocijan (slo) članice 1. Mladinska reprez, Slovenije 2. V. H. V. (Bel) 3. Klub sportowy Lisogory Kielce (Pol) 4. ŽRK Izola Moški - mini rokomet 1. RK Umag (cro) 2. Szigetszentmiklosi - Ksk (Hun) 3. RK Metkovič razvitak (cro) 4. Športna šola Maestral (slo) letnik 1986 1. Men Lin (Tahvan) 2. RK Metkovič razvitak (cro) 3. Haduc Bender (Mol) 4. UKS Trojka (Pol) letnik 1985 1. SK Aritma Praha (CZ) 2. Men Lin (Tahvan) 3. RK Metkovič razvitak (Cro) 4. Pilisivo terranova KSK (Hun) Jadralni klub Olimpic pa je ob občinskem prazniku organiziral regato v razredih optimist, evropa. Zmagovalci pa so postali Andraž Jadek in Andreja Rener. Brezštevilna prvenstva V prihodnjih dneh se dodo pričela številna mednarodna prvenstva v različnih razredih. Andreja Rener, Primož Mislej in Rok Košir potujejo v Nemčijo na svetovno prvenstvo v razredu evropa. V Turčiji se bodo pomerili jadralci za evropske naslovce v razredu 470, pri sosedih na Hrvaškem pa sedo za evropske naslove potegovali tudi najmlajši v razredu optimist. letnik 1983 L UKS Trojka (Pol) 2. RK Koper (Slo) 3. HC Banik Kravina (CZ) 4. Ta Cltia J unior Itigh school (Tahvan) letnik 1981 1. RD Prale 67 (Slo) 2. RkAndor Jadran (Sto) 3. RK Koper (Slo) 4. Ta Cltia J unior higli school (Tahvan) Športna trgovina Kraška 8, Izola tel.: 645/375 EVROFEST Končal seje letošnji 6. Evrofest na katerem je merilo moči 124 ekip iz trinajstih držav. V zelo hudi konkurenci sta dva naslova ostala tudi nam Izolanom, za kar so poskrbeli v Zenskem rokometnem klubu, kjer so Izolanke zmagale tako pri mlajših deklicah kot pri kadetinjah. Uspešne pa so bile tudi starejše deklice, ki so bile tretje in članice, ki so zasedle 4. mesto. Med članicami je zasluženo zmagala mladinska reprezentanca Slovenije, med člani pa so bili spet najboljši slovenski igralci zbrani v ekipi SURF. letnik 1979 L Belvarosi gimnazija Bekescaba (Hun) 2. ŠD Radovljica (Slo) 3. Kadetska reprezentanca SLO 4. Aritma Praha (CZ) člani L S.U.R.F. (Slo) 2. RK Koper (Slo) 3. reprezentanca Belgije - člani 4. reprezentance Belgije - mladinci AVTOMOBILIZEM Andrej Jereb ujel Peljaltana Izolan Andrej Jereb seje uvrstil na četrto mesto na Martinskem rallyu pri Zagrebu in ker je bil Darko Peljhan šele na osmem mestu sta se obe posadki po točkah izenačili ter bosta o naslovu državnega prvaka v Formuli 2 odlačali še preostali dve dirki v Velenju in Avstriji. Rahla oblika skleroze in pa popolna zasedenost, sla vzroka da ste ostali brez pogleda. V dveh tednih pa se je zvrstilo toliko znanih in neznanih rokometnih obrazov, le v času rokometne šole so dvorano obiskali Marta Bon, selektor ženske reprezentance, Slavko Ivezič, bivši selektor moške reprezentance... Pogovori seveda reprezentančno obaravani. Kar nekaj pikrih pa je bilo tudi na račun odgovornih, predvsem evropska zveza bo morala nekaj spremeniti. Kar nekaj slovenskih klubov je po evropskih odisejah končalo klavrno (Mlinotest po portugalski, Škofije po Poljski) stroški teh tekmovanj so visoki, rokometaši pa daleč od nogometašev, brez "evropskih nagrad”. Tako lahko preživijo le najbogatejši, majhnim pa ostanjeo le sanje, saj samo eno gostovanje požre celoletni proračun. Evropa kot vedno vabi k sebi le premožne. Pretekli Evrofest je Izolo le malo ''zdrmaT'. Mladi, veseli obrazi pa dokazujejo, da le ni vse v denarju. Res ni bilo pomembno zmagati (je pa lepo), vsi so se trudili, toda glavno je da so nas spoznali in se mogoče še kdaj vrnejo. Med vsemi temi obrazi (različnih barv) je verjetno kar nekaj takih, ki bodo postali znani. Kontaktov je bilo kar precej, od tistih v esperantu, do govorice z rokami (nog ni bilo potgrebno uporabljati). Sodniki, žal brez njih ne gre, letos brez izrazile tuje zasedbe. Le dve sodnici iz Beograda sta "kvarili" domačnost. Oba izolska kluba sta kar aktivno sodelovala, igralsko in organizacijsko. Pri ženskem klubu se lahko pohvalijo tudi z dvema prvima mestoma, medtem ko so moški končali z nakupi. Nič kaj presenetljivega: v Izolo se vrača Boglič, okrepitev iz Škofljice pa pošča nekaj dvomov. Kot vedno so želje eno, sicer pa bo avgusta vse znano. Trenutno treningov ni, tako da je mnogo lepše na plaži. POD B&VEDERJEM SPOMINI NA OBČINSKI PRAZNIK Nihče ni pričakoval, da bo toliko zanimanja za predstavitev dela policijske postaje iz Izole. Da so zanimivi konji in psi, to že, toda tudi alkotest je imel veliko radovednih spraševalcev. Ta-le vesela druščina seje srečala napraznični seji občinskega sveta (ali malo po njej). Čeprav si strankarsko niso enotni so si bili veseljaško zelo podobni. A -. Pn skupni mizi so sedli: župnik Andrej Sedej, novinar Vlado Ostrouška in pritrko- valeč Polde Bizjak. Kaj so se menili se ne ve. la praznično soboto no pričakovali linistra Gantarja, pa a ni bilo, saj so olitve očitno preveč lizu. Zato pa je prišel ečni minister za irizem, Marjan Rožič. Borci so se držali skupaj. Boljetovi pa so poskrbeli tudi za prenos revolucionarnih tradicij na nove rodove. Vesna Dekleva je prejela posebno priznanje namenjeno avstrijskemu jadralcu, ki ji je lani rešil življenje. Če ga ne bi bilo ne bi imel kdo prevzeti lepe slike. Tako-le so se veselile novih poslovnih prostorov delavke v Jestvinini trgovini v Ljubljanski ulici. Rokometaš Peter Mičovič pa je (spodaj) podelil posebna priznanja malim športnikom iz izolskega vrtca. IMAGO SLOVENIJA vabi na koncert v sredo, 22. julija ob 21.00 v Besenghijevi palači TRIO LORENZ. Koncert je darilo občine Izola -občanom, zato vstopnine ni. Središče za samostojno učenje V Izoli lahko v počitniškem času najdemo tudi nekaj koristnega za naše otroke, saj so v naši majhni knjižnici s skupnimi močmi odprli središče za samostojno učenje (drugo tako središče na obali), kjer se otroci lahko učijo in preverjajo svoje znanje tujih jezikov. Delo poteka preko računalnika in zgoščenk na katerih so različni programi, tako ima vsak otrok svoj program po katerem se uči. Programi so razdeljeni po različnih nivojih od najmlajših pa do najstarejših, tako je najmlajšim namenjen program Leaming key, kjer se učijo posameznih besed in izgovorjave, starejšim pa Amon win in BBC English course. Poskrbljeno pa je tudi za otroke, ki imajo probleme s slovenščino (italjanska manjšina), njim je namenjen italjansko - angleški program Cilica Mondo. Sčasoma pa upajo, da bodo lahko kupili še kakšne italjanske in nemške programe. Otrokom se tako učenje zdi zelo zanimivo, saj se lahko učijo popolnoma samostojno preko slike, zvoka in zapisa novih stvari. Trenutno so v knjižnici deležni vedno večjega obiska, tako da jih muči že stiska s prostorom, pa tudi željam otrok bi lažje ustregli, če bi imeli vsaj en računalnik več, saj trenutno lahko otroci prihajajo le dva krat na teden, namesto vsak dan. Prednost dajejo sicer šolski mladini; s septembrom pa razmišlajo, da namenili pomoč tudi starejšim, ki so nezaposleni ali na zavodu za zaposlovanje, le ti pa morajo biti člani knjižnice. Uradno otvoritev središča za samostojno učenje načrtujejo v tednu vseživljenskega učenja, ki bo potekal od 19.-25. oktobra, obenem pa naj bi bila tudi otvoritev borze znanja. Mogoče pa še ta zanimiva informacija, da je vse popolnoma brezplačno in upamo, da bo tako tudi ostalo. (I.K.) OBALA PLESALA ŠE ENO POLETJE Obalne plesne šole so letos spet dokazale, da tudi poleti njihovi plesalci brez plesa ne zdržijo. Poletna plesna šola je torej spet zaživela. In letos seje to zgodilo pri nas, v Izoli. Organizatorje bila Plesna šola Urška, natančneje Erna Omrzel in Siniša Bukinac.Nekaj je k temu seveda pripomogla tudi Zveza Kulturnih Organizacij Izola, kije projektu nudila vse svoje prostore in še marsikaj pomembnega za izpeljavo letošnje Poletne plesne šole. Zanimanja je bilo menda veliko, predvsem ker so bile plesne tehnike zelo zanimive. Teh je bilo sedem in sicer: BARRE A TERRE Z BALETOM 2, MODERN JAZZ 2, BREAK DANCE & ELECTRIC BOOGIE, FUNK 2, JAZZ 1, HORTON, BALET 1 Poučevali pa so trije priznani plesalci in plesni učitelji : Siniša Bukinac, Kristina Pojbič in Michiko Hichisuka, slednja je vodila vaje Baleta 2 in Modern jazza. Kristina Pojbič je kot vrhunska plesalka poučevala Horton in Balet 1, ravno tako dober plesalec Siniša Bukinac pa je svoje plesno znanje prenašal na tiste vedoželjne, ki so se prepustili Jazzu 1, Breakdanceu & Elektric boogieu ter Funku. Vse skupaj je potekalo od 26. junija - 4. julija in sicer v Arigoniju in v Kulturnem domu (v plesni dvorani in na odru ). Posamezni predmeti so bili razporejeni čez cel dan, od devete do šestnajste ure. Po napornem tednu pa so mladi plesalci jasno pokazali kaj sedaj že znajo. To njihovo znanje je bilo strnjeno v zaključni prireditvi, na kateri so se predstavili 3. julija, vendar ne zunaj, ker jim je to preprečil dež. Tako seje letošnje druženje plesalcev končalo in mi upamo, da vsekakor ni zadnje. (A.B.) MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA PRIPOROČAMO ZA BRANJE Za knjigo ISABEL, roman o otrocih z ulic Ria de Janeira", je švedska pisateljica Mečka Lind leta 1996 prejela nagrado "Gustav-Heinemann" za mladinsko književnost. Preden je knjigo napisala, je med zapuščenimi uličnimi otroci preživela tri mesece in pol. Osemletna Isabel je sama na ulici neznanega mesta. Najde jo desetletni deček in jo sprejme v svojo "bando". Zanjo skrbi kot za sestrico. Nauči jo prodajati žvečilne gumije, krasti, bežati pred policijo. Otroci iz te in drugih uličnih skupin so prepuščeni sami sebi in krutemu boju proti lakoti, boleznim in nasilju. Spijo pod mostovi, v zabojnikih za smeti, na ulicah. Svoja prenočišča morajo pogosto menjavati, da jih ne izsledijo "patrulje smrti" - od bogatih lastnikov hotelov in restavracij plačani policaji, ki ponoči "čistijo" ulice: pobijajo otroke in jih odvažajo na javna smetišča. Dečki in- deklice se preživljajo s tatvinami, prostitucijo, beračenjem, prodajanjem žvečilnih gumijev. Ko zaprejo tržnice, si v plastične vrečke naberejo gnilo sadje, ki ostaja branjevcem, ali pa na skrivaj poberejo ostanke hrane z miz pred restavracijami. Zvečer vdihavajo lepila, da pozabijo na ponižanja, posmeh, strah in lakoto in na to, kaj jih čaka. Prihodnost ? Pisateljica meni. daje pomembno pisati o otrocih, ki težko živijo. Če se bomo zavedali njihovih težav, jim bomo lahko pomagali. Knjiga ISABEL (zaenkrat le v italijanščini) je primerna za mladino od 13. leta dalje in za odrasle. Čeprav opisuje kruto življenje najbolj zapuščenih, sta prijateljstvo in nežna ljubezen tista, ki nas ganeta. (Š.P.) Vse. ki boste knjigo brali, prosimo, da svoje mnenje, vtise, misli ... do oktobra pošljete na naslov: AMALIA PETRONIO, OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA 17LHARJA TRG BROLO1 6000 KOPER ali ŠPELA PAHOR, MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA OKTOBRSKE REV. 1 6310 IZOLA Posebna komisija bo vaše prispevke pregledala in podelila knjižne nagrade. Za zaključek te "akcije" pa pripravljamo srečanje s pisateljico Mecko Lind. Hvala za vaše sodelovanje! S KNJIŽNE POLICE ZA NAJSTNIKE IN NJIHOVE STARŠE Marliese AROLD: ŽIVETI HOČEM Iz nemščine je roman, ki je izšel pri Mladinski knjigi, prevedla Darja Erbič, spremno besedo pa je zapisala dr. med. Irena Klavs, nacionalna koordinatorica za Program preprečevanja in obvladovanja aidsa pri Ministrstvu za kulturo in vodja Oddelka za aids in SPB na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije. Pojasnjuje, kaj je HIV, aids. kako se ne moreš okužiti in kako se lahko, o zdravljenju ter podrobnejše informacije o možnostih testiranja, številke in čas za anonimni posvet po telefonu. Zgodba pripoveduje o dekletu, ki kljub pismu svojega prvega fanta dolgo odlaša z obiskom zdravnika. Pregled krvi potrdi sum, da je seropozitivna. Kako se bo spremenilo njeno življenje, kolikor ga Se ima pred seboj, kako bodo ravnali njeni starši, učitelji, sošolci? Špela KUČLAR: NE BOM VEČ POBEGNILA Knjiga je že lani izšla v zbirki uspešnic za najstnike, pri Karantaniji. Gre za avtoričino prvo daljše delo, ki ga urednik založbe, Dušan Čater, v spremni besedi uvršča med kriminalne romane. Kraj osrednjega dogajanja je Portorož, kamor najstnici Nike in Anja pobegneta kljub prepovedi staršev. Skozi mladostne oči se soočimo z narkomanijo in prvo veliko ljubeznijo. Brezskrben mladostniški pobeg se spremeni v napeto pustolovščino ? Peter VVENDLING: THE KELLY FAMILY V podnaslovu Zgodba o neki super skupini, ki jo je napisal nemški novinar, saj te glasbenike spremlja od začetkov do danes. Odgovorila naj bi na vsa vprašanja o posameznih članih glasbene družine. Veliko še neobjavljenih fotografij, ki jih zadnja stran naslovnice obljublja, sicer ni, je pa priloga toliko bolj informativna. Kaj pa katero besedilo pesmi? Najbrž so sodelavke celjske založbe Mavrica ali prevajalka Maja Vouk tekstu dodale še nekaj utrinkov s treh nastopov v Sloveniji in napovedale Kellyje za 4.7. 1998 pri nas. NMB Bužec on, bužca jaz, je napisal Marjan Tomšič, pod režijsko roko Borisa Cavazze pa bo igrala Saša Pavček. Gre za monolog Luče, ženske srednjih let iz napol urbanega okolja, za razmišljanja o ljubezni pa tudi o štrigeriji, istrskih čudežih in še kaj. Prefinjena humornost bo zabavala izolske gledalce v Kopališki ulici v Izoli v četrtek, 23. julija. Da ima gledališče tudi svoje mlado občinstvo smo se lahko prepričali med predstavo magičnega mesečevega gledališča iz ZDA, ki je na manziolijev trg, kljub skromni propagandi (še Mandrač je izšel dan prepozno), privabila presenetljivo število mamic in očetov s svojimi potomci, ki so zavzeto spremljali dogajanje na odru. Še enkrat smo se tako prepričali, da je Manziolijev trg resnično idealno prizorišče za najrazličnejše prireditve in bi ga morali ob obnovi Manziolijeve palače pripraviti tudi kot pokrito prizorišče. Zdaj je še čas za načrtovanje česa takega. fc•*ttpfcipjfgjffo re0~4*v up Na Sončnem nabrežju bo 2. avgusta nastopilo češko lutkovno gledališče, francosko Gledališče na biciklu bo 23. julija nastopilo na Sončnem nabrežju, v Verdijevi ulici pa bo 30. julija špansko češka predstava Kabaret z uličnimi marionetami. Vstopnina za vse gledališke predstave je enotna in zelo razumevajoča - 1.000 tolarjev, ulične gledališke predstave pa so seveda brezplačne. Poiščite programski list v prireditvenih podstavkih, ki so prav te dni okrepili informacijsko ponudbo Izole v hotelih, turističnih agencijah, na bankah in še kje. mi® JE KAJ SLIŠATI Za nami je sedem koncertov Mediteran festivala in obiskovalci lahko ugotovimo, da je raven koncertov presenetljiva. Pravzaprav ni bilo zgrešenega nastopa, škoda je le, da je dež pokvaril dve poslastici letošnjega programa. Še najbolj je nagajal na večeru avstralske glasbe s skupino Ankala in finančno je koncert rešil le prispevek Banke Koper, ki se je odločila za sponzorstvo tega koncerta v okviru svojega projekta Sidney 2000. Tudi izvrstni ameriški Židje KLEZMATICS so na začetek koncerta čakala skupaj s kakšnimi stotimi poslušalci do konca naliva, potem pa odigrali tako, da nam melodije še danes zvenijo po ušesih. KLEZMATICS LOU DALFIN K-PASSA V soboto, 11. junija pa so nastopili angleški veseljaki, K-PASSA. Za njimi je bil pevsko in pivsko naporen koncert na mariborskem Lentu in tudi v Izoli niso abstinirali, zato so bili kar malo zdelani. Vseeno pa so razregnili meh in potegnili na violino, da je bilo kaj slišati in pognali v ples tiste najbolj zagrete obiskovalce._______ V petek, 10. junija smo gostili izvrstno italijansko skupino LOU DALFIN iz Cunea. Predstavili so nam glasbo iz takoimenovane Ocitanije, to je pokrajine, ki se razprostira od Bas-kije preko Francije do Piemonta. Razgrnili so tudi zastavo te kulturne pokrajine. festival PETEK, 17. junija ob 21.15 APAHTAMEHTO <1N€UEWA OaCSm® saflsa Venezuelski pevec Diego Barrios Ross je Slovencem dobro poznan, saj že od leta 1995 živi, dela in predvsem nastopa po Sloveniji. Njegov pevski repertoar obsega tonade in jorope iz Venezuele, bolere in balade iz Čila, Argentine in Mehike ter pesmi iz Španije. V najnovejšem projektu, ki sta ga pripravila skupaj z ukrajinskim glasbenikom Vitalijem Osmačkom pa sta sestavila 14 člansko glasbeno in pevsko skupino APARTAMENTO CINCUENTA, s katero preigravata znane salsa motive. To bo večer s skupino, ki ji bo to sploh drugi nastop v karieri (po uspelem debiju na mariborskem Lentu) in bo zagotovo prijetno doživetje, hkrati pa priložnost da ocenimo, kako slovanska melodika in duša zmoreta vroče ritme in mehke melodije glasbe latinske amerike. Skupino sestavljajo: Nino Mureškič - tolkala, Matej Guzelj - trobenta, Nikola Matošič - kontrabas, Milivoj Matkovič -trobentaJMatjaž Mikuletič - pozavna, Aljoša Jerič tolkalajšmanuela Primosi - congos, bongos, Maria del Carmen - vokal, Diego Barrios Ros vokal, Aljoša Kosor kitara, Marko Petrušič klavir, Vitali Osmatchko kitara, mandolina, tolkala Sobota, 18. junij ob 21.15 MAUUHIIO CERI $WHMCYET Maurizio Geri je zagotovo najpomembnejši italijanski kitarist, ki je svoje kitarsko mojstrstvo gradil na tradicijah glasbe romov z nemško francoske meje, takoimenovanih Manouche, katerih najpomembnejši predstavnik je nenadkriljivi dvoprsti kitarist Django Reinhardt. Prav ob srečanju z romskimi glasbeniki iz Alzacije je Maurizio Geri spoznal vso izpovedno moč swing valčkov starih in sodobnih manouche glasbenikov, kot sta Lulu Reinhardt in Tchavolo Shmit Nastopal je z znanima manouche skupinama Pouro Sinto in Pharo, je posebni gost na jazz koncertih Vinicia Caposelle, na koncertih s svojo skupino pa odigrajo tudi kakšen sodobni swing Paolo Conteja Skupino sestavljajo: $ Maurizio Geri - kitara. Klaus Lessmann klarinet, Leonardo Boni - kitara, I.uca Giovacchini - kitara in Nicola Vernuccio ■jw kontrabas. ŠE EN IZOLSKI KLAVIRSKI TALENT Osemnajstletni Nelfi Paliska, učenec izoleske ekonomske srednje šole in gojenec koprskega Centra za glasbeno vzgojo se je na Dunaju udeležil poletne klavirske šole, ki jo vodi znana pedagoginja, prof. Blaženka Arnič. Skupaj s še osmimi gojenci so 14 dni po devet ur dnevno vadili skladbe, ki so jih predstavili sinoči v piranskem križnem hodniku, v kratkem pa naj bi nastopili tudi v Izoli. Nelfi, kije šolanje začel v Izoli, je pripravil Chopinovo: Scherzo v H-molu, sicer pa bi se po končani srednji šoli rad vpisal na glasbeno akademijo v Ljubljani. GALERIJA ALGA RAZSTAVA FOTOGRAFIJ O IZOLI Ob občinskem prazniku so v galeriji Alga odprli razstavo fotografij, ki so delo udeležencev poletne fotografske šole, ki jo je vodil znani fotograf Danko Petronijevič. Na razstavi so zbrana dela, ki pričajo o izjemnem številu motivov, ki jih umetnikom (tudi fotografom) ponuja Izola, nekatera dela pa prinašajo sporočila in izražajo kvaliteto, ki bi je bil vesel tudi kakšen profesionalni fotograf. GALERIJA INSULA INSl l|A TOMO VRAN Galerija Insula vabi na odprtje razstave slik akademskega slikarja Toma Vrana, ki bo v četrtek, 16. julija ob 20.30 uri v galeriji Insula. Avtorje star znanec naših galerij. r«%A'-Njegovo delo spremljamo že vrsto let, saj je eden produktivnejših likovnih umetnikov na obali. Njegove podobe vezane na ekspresivno izraznost na podlagi abstraktnega likovnega polja in običjano poljudno označene kot primer "modernega" slikarstva, so v resnici gotovo primer povsem konvecionalnega delovanja v likovnem polju. "htunpozi* ii>i ’ / ini<> Prisrčno vabljeni na koncert Celebrant Singers Pevci slavja Izola, župnijska cerkev sv. Mavra nedelja, 19.7. ob 19.00 uri Na koncertu boste lahko kupili kasete in CD plošče tega ansambla. Razlaga pesmi in nagovorov bo simultano prevajana. Celebrant Singers (Pevci slavja) so profesionalna duhovna glasbena skupina, ki je s svojo glasbo in svojim pričevanjem gostovala v vseh zveznih državah Amerike in na vseh kontinentih - v preko 70. državah. Prizadevajo si, da bi na svojih koncertih zbrali čim več ljudi dobre volje, ki želijo slišati dobro glasbo in tudi besedo tolažbe, miru, upanja in ljubezni OBNAVLJANJE CERKVE SV. JAKOBA NA ŠAREDU Cerkev sv. Jakoba na Šaredu je že preveč povojnih let v ruševinah. Tako velika ruševina na tako lepem razglednem kraju nam vsekakor ne more biti v ponos. Prisrčno povabljeni na delovno, čistilno akcijo okolice cerkve in odstranjevanja ruševin - v soboto, 18. 7. zjutraj in opoldne. Seveda pa tudi na praznik sv. Jakoba, v soboto, 25.7. ob 19.00 uri, ko bomo skupaj na prostoru pred cerkvijo darovali sv. mašo. Vabljeni vsi ljudje dobre volje. S skupnimi močmi bomo obnovili porušeno svetišče. _______ PIRAN: BARVA - KAMEN Galerija Insula vabi na otvoritev razstave, ki bo v petek, 17. julija ob 20. uri v cerkvici sv. Petra na Tartinijevem trgu v Piranu. Slike in kipe bodo razstavili: Mira Ličen - Krmpotič, Zvest Apollonio, Janez Lenassi in Milan Percan.________________________________ D.J. LOVRO -KRALJ POLETNIH NOČI Znani D.J., animator in radijski voditelj Lovro je spet zaposlen daje kaj. Kot darilo za rojstni dan si je privoščil dva dneva v studiu ONE TOUCH v Trstu, kjer je posnel novo pesem z naslovom NISEM KRIV, ki jo je lani poslal na festival MMS in je bila zavrnjena. Ob četrtkih zvečer nam je pomagal izbirati najbolj simpatične deklice News puba v Kranj, vsako soboto pa ga tudi letos najdemo v največjem odprtem zabavišču na Primorskem-Zeleni gaj, Dornbek pri N ovi Gorici, kjer je v preteklem mesecu na odru najavljal zveneča imena, kot so: Prijavo kazalište, Zoran Predin, (tm)uki, Plavi orkestar, Big Foot Mama, Boris Novkovič ( skupaj sta stala na odru za Lovrov rojstni dan 21. junija)... Lovro bi rad letos poleti na odprtebazene, plaže in diskoteke preselil tudi svojo radijsko oddajo na radiu Capris: 0'BALA-Ke BALA, za privlačno scensko ozadje( scenografijo ) bo poskrbel še en Lovrov privrženec Marino Cindrič, ki je znan po poslikavah lokalov in avtomobilov ter motorjev. Le ta tudi pripravlja logotip, ki ga bo Lovro uporabil na novih nalepkah za oboževalke in oboževalce. Ker mu čez poletje ostaja tako malo časa, ga Lovro izkoristi za počitek in kljub temu, da živi na morju, se letos še ni namakal in je bel kot jogurt. IZOLANA PRIJELI S POLDRUGIM KILOGRAMOM HEROINA Včeraj (torek, 14. 7.) so italijanski policisti prijeli 34-letnega Izolana RZ in pri njem odkrili kilogram in pol heroina. Med vožnjo od Milj proti Trstu ga je ustavljala policijska patrola, vendar je enostavno odpeljal mimo nje, zato ga je ustavila naslednja patrola in pri pregledu avtomobila VW polo je posebej izurjen pes odkril tri zavoje s skupaj kilogramom in pol heroina. Italijanski policisti so o odkritju obvestili slovensko policijo in pri pregledu na domu v Izoli so policaji našli še kiloigram in pol heroina. Izolan je povedal, da je bilo mamilo namenjeno v Lombardijo, skupna vrednost pa bi na tržišču drog presegla milijardo lir. Glede na strogost italijanskih zakonov čaka Izolana kar zajetna kazen. SVET RAČUNALNIŠTVA MIKROPROCESORJI DANES Že od začetka razvoja računalnikov velja, da se hitrost le teh meri s hitrostjo procesorja. V večini primerov to ne drži, saj je hitrost odvisna od vseh komponent sistema. Nenazadnje je hitrost odvisna tudi od proizvajalca procesorjev. Obstajajo štirje proizvajalci procesorjev za osebne računalnike. Nedvomni vladar je podjetje Intel, ki je bil prvi na trgu. Sledijo mu podjetja AMD in Cyrix ter najslabše (najnovejše) med njimi IDT s svojo serijo procesorjev pod imenom WinChip. O podjetju IDT ne gre izgubljati besed, saj ne sežejo drugim niti do kolen. Intel je tudi letos dokazal svojo dominanco pri zmogljivih procesorjih za osebne računalnike. Do zdaj je tudi edini, kije uvajal standarde, tako glede same arhitekture procesorja, kakor tudi novih funkcij. Ostali trije so v bistvu samo kopirali tehnologijo Intela ter take procesorje predstavljali pod svojim imenom. Največja ironija takega početja je v tem, da uporabniki pričakujemo nekaj boljšega od kopije ali pa vsaj isto zmogljivost, vendar v nobenem primeru jim to ni uspelo. Že lani je Intel s procesorji Pentium II (233, 266, 300 MHz) začel novo obdobje. 15. aprila so predstavili še dodatne novosti in se s tem še bolj oddaljili od tekmecev. Sedaj ima Intel v svojem programu procesorje Pentium II od 233 do 400 Mhz in pa procesorje Celeron 233, 266 in 300 Mhz. Celeron je v bistvu isti procesor kot Pentium II, vendar brez predpomnilnika. S tem so naredili cenovno ugoden nadomestek za procesorje Pentium MMX, ki niso več v proizvodnji. AMD stavi svoje adute na njegovega K6-2. Novi K.6-2 se ponaša z novim naborom ukazov, imenovanim 3DNow!, ki naj bi izdatno pospešili tridimenzionalno grafiko. Seveda pa mora biti podpora temu naboru vdelana tudi v programe, tako da bomo morali na rezultate v praksi še nekaj časa počakati. Velika prednost AMD-ja bo zagotovo tudi cena, ki bo glede na zmogljivost procesorja nedvomno »popularna«. Na nov procesor iz Cyrixovih laboratorijev pa bomo verjetno še nekaj časa čakali. Obljubljajo nam podobne karakteristike kot jih ima AMD-jev procesor. Preden nadaljujem z naštevanjem zdravil, ki pomembno vplivajo na udeležence v prometu, še izkušnja iz zadnjih vročih tednov: premalo tekočine zaužijemo. Kljub dnevnim nevihtam sonce pripeka in telesna potreba po tekočini raste, četudi ne delamo kaj napornega. Izsušitve (dehidracija) se vedno ne zavedamo: včasih se kaže le v nejasnem slabem počutju ali utrujenosti, drugič v zaspanosti ali omotičnosti, tudi v slabšem ali neobičajnem delovanju zaužitih zdravil, v motnjah krvnega tlaka ali pulza. Koža je bolj suha in ohlapna kot običajno. Pogosteje se pojavljajo vnetja mehurja. Najbolj pomanjkanje tekočine prizadene starejše ljudi ter majhne otroke. Zlasti le ti naj se v "pasjih" urah izogibajo gibanju na soncu. "Siesta" (opoldanski počitek) ni iznajdba mediteranko mehiških lenuhov, temveč izkušnja, ki jo je začel rušiti šele masovni poletni turizem. Torej: pijte redno vodo, čaj ali negazirane, nealkoholne pijače, vsaj kak liter in pol dnevno več kot običajno. Že med jedjo pijmo. Pomembno je uživati čimveč sadja in zelenjave. Med veečimi napori pijmo redno dodatno tekočino. Planinci in mornarji pa tako in tako poznajo pomembnost pitja (zlasti mornarji, ha ha ha). Pa še droben trik: čimsvetlejša je na stranišču izločena voda (urin), in čim stalneje je jezik čez dan vlažen, tembolj se približujemo poletni potrebi organizma po vodi. (se nadaljuje) Zaključni žur srednješolcev, ki gaje v sklopu projekta Sidney 2000 pripravila Banka Koper, je uspel. Bilo je veselo, dokaj trezno in žuraško, kot se za tak žur spodobi. Playtime je bil mladostno bančniški in športni kot že dolgo ne. Pssst.... Dobili smo serijo najlepših zvezkov, peresnic, barvic, torb in vsega drugega za šolo v naslednjem letu. Tako lepi so, da vam jih najraje ne bi niti prodali. Sicer pa. morda bomo tako tudi naredili, kdo ve... GRAFFIT, papirnica in knjigarna, Manziolijev trg 6, tel.: 648 303 DNEVI BLAGOVNICE SOČA IN KOPRČANKE v Kopru ČETRTEK, 16.7.1998 - predstavitev detergentov "Henkel-Zlatoroog" Maribor - prodajna akcija moške in ženske konfekcije (15% popust za gotovinsko plačilo) PETEK, 17.7.1998 - prodajna akcija kozmetike "KRKA" Novo mesto (20% popust za gotovinsko plačilo) - prodajna akcija igrač "Unika" Postojna (10% popust za gotovinsko plačilo) - promocija in degustacija "Pivovarne Union" Ljubljana - prodajna akcija sladoledov "Ljubljanske mlekarne” -(Lučka ali ježek 40,00 SIT) pred Blagovnico Soča, od 17.00 do 19.00 ure - nastop ansambla "HALO" iz Kopra - tekmovanje v metu na koš (dnevna nagrada košarkaška žoga) - kozmetičarka "KRKA - kozmetike" Novo mesto predstavi ličenje in nudi strokovne nasvete - program povezuje D.J. LOVRO SOBOTA, 18.7.1998 - prodajna akcija kozmetike "KRKA" Novo mesto (20% popust za gotovinsko plačilo) - prodajna akcija igrač "Unika" Postojna (10% popust za gotovinsko plačilo) - promocija in degustacija "Pivovarne Union" Ljubljana - prodajna akcija sladoledov "Ljubljanske mlekarne" -(Lučka ali Ježek 40,00 SIT) pred blagovnico Soča, od 10.30 do 12.30 ure - nastop ansambla "NAPOLEON" iz Ljubljane - tekmovanje v metu na koš (dnevna nagrada košarkaška žoga in podelitev glavne nagrade košarkaški koš) - kozmetičarka "KRKA - kozmetike” Novo mesto predstavi ličenje in nudi strokovne nasvete - program povezuje D.J. LOVRO BLAGOVNICA SOČA IN SUPERMARKET KOPRČANKA VAS PRIČAKUJETA!!! DNEVI PRODAJNEGA CENTRA MAVRICA v Izoli ČETRTEK, 16.7.1998 - prodajna akcija moške in ženske konfekcije (15% popust za gotovinsko plačilo) PETEK, 17.7.1998 - prodajna akcija kozmetike "KRKA" Nivo mesto (20% popust za gotovinsko plačilo) - prodajna akcija igrač "Unika" Postojna (10% popust za gotovinsko plačilo) SOBOTA, 18.7.1998 - prodajna akcija kozmetike "KRKA" Novo mesto (20% popust za gotovinsko plačilo) - prodajna akcija igrač "Unika" Postojna (10% popust za gotovinsko plačilo) PRODAJNI CENTER MAVRICA vas pričakuje ! dobitnik priznanja GOLDEN DEALER 97 IZKORISTITE Vabimo Vas v nov prodajno servisni center ______POLI E 9b IZOLA / Tel.: 066 / 21 - 680_ Mediteran KRIMINALIJE Ob občinskem prazniku se ni zgodilo nič presenetljivega. Dečki so zadeve imeli pod kontrolo, rešili pa so precej nekoliko starejših zadev in sodniku za prekrške na Kristanovem trgu resno ogrozili dopust. Srčni spor Sprli so se bivši in sedanji tip tipice in seveda tudi tipica. Razlog je bilo močno ljubosumje. Dečki ki so odhiteli na kraj spora, so predlagali mimo rešitev, zaradi krištve javnega reda in mim pa so trojico predlagali k sodniku za prekrške. Najraje ima hotele Bivši Izolan se preživlja s hotelskimi sobami. Tokrat je vlomil v sobo hotelske gostje. Podobno je storil že pred 14 dnevi. Prijeli so ga takrat in tokrat. Milijon pred Gaviolijem Pred Džavolijem so trije neznanci naskočili Italijana, ki je ime 1 v denarnici slab milijon italijanske valute. Dečki so storilce hitro našli, prestrašenemu Italiajnu pa so vrnili vseh 960 tisoč lir. Vroče bo s pozameznimi vlomi in tavinami Kot smo že v uvodu zapisali so dečki nataknili lisice kar nekaj Izolanom. 24 letnemu Ž.D., 22 letnemu M.P., 18 letnemu E.V. , 17 letnemu Z.T. Zaradi prikrivanja so dečki ovadili še 20 letne A.V., A.Ž., N.T. in 19 letno B.T. Čez nekaj dni so dečki ujeli še D.F., K.R. in S.D., zaradi prikrivanja pa ovadili M.P., kije sicer že star znanec povratnik.