U8o VI., št. 147.
PoStitSns pfaJlana v gefavSni.
V Ljubljani. v im®k 4* julija 1922»
P©sa§is» 14. 75
I8PSEJ
Glasilo Socialistično stranke Jugoslavije.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int. št. 312. Cek. rac. št. 11.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Dl*.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
O zakasnelem sankcioniranju socialnih
zakonov.
(Govor posl. sodr. Etbina Kristana na
bit- ip08150^6, jaz bom kratek in moram ni ‘ ^atek, ker me je včerajšnje postopali? i^ec'ae tako izmučilo, da danes sploh lostl Amos:e* veP dolgo govoriti. (Vese-stg . .bar se tiče vaše obstrukcije, ve-sem	davno dobro poznam in da
da y.'1e.Va^eT1. Pa tudi danes ne verjamem, b imela mnogo uspeha.
n.godn°SDOdje' verjamern' da bi bilo vladi kater? •£e bi se reklo: Saj so zakoni, za iavj-^mterpelirate. sankcionirani in ^obse n nJ\ in tako je to končano — pa da morpm Ve^ £°vorilo o stvari. Žal da ne stvari ° -’11 tako ljubeznivi, zakaj v tej ni; z ,le še nekaj drugega. V zvezi s te-i'U(]j , oni ie tudi zakon o inšpekciji dela. niCj ja Zakon je enako čakal v neki miz-D°šiie a ,Se Ra usmili gospod Pašič in ga vem- va, dvor. Danes vam že lahko po~ govorir-1- sla slaka zakona, o katerih
trebna l0' kakor sta nezadostna in po-la je a, Do-j>ravk°v. zakon o inšpekciji de-hreanen^? I10 nezadosten in se mora iz-ker je Ze iz enostavnega razloga, St)ek medtem prišel v kompetenco in-bi SD Je dela še en važen oddelek, ki prei Parni u3 ].1)0(1 to kompetenco, namreč se ta d’- in če bomo zahtevali, da naj nog, .2?: . n izpremeni, nas boste debelo bil kom. - *n *vprašali: Kaj? Zakon, ki je (Medim! bidavljen, naj se že izpreminja? D0aiJ,ci: Odkod to veste?) Vemo. ker am° vaše navade. dovolj0 S°-se izdelovali ti zakoni, smo tolijj Dazili; toda mi ne moremo nikdar ^LT?in' kolikor. zna gospod Lazar bor j Vlc bresenečati. Zakonodajni od-stavija-zllal Presenetiti celo ministra, po-ZakoiKP ffa prcd predlog za izpremembo že en. .e?a načrta, ki ga je bil minister spredel.
nje, (j 0S'1° bi se enostavno vzeti na zna-iavijeiv So 11 zakoni sankcionirani in ob-že ai0-1 Ce ne b>il° tega, kar je naglasil ranj? l s<5dr. Divac. da se je to sankcioni-kekatp •V ol!a le zaradi tega, ker je bilo ‘40t1erup ministrom treba proučevati te ki Sn ‘ ln to ie nekam čudno. Ministri, ii ti 7?£nal1 nafgdbe. iz katerih so nasta-^.ie aHK00'- n,inistri. ki so prihajali na ^deleže	ministri- ki so bili dolžni
ra,	se sei Zakonodajnega odbo-
treba	šest mesecev — tu bi bilo
k°liko f0800*^ Bariča, da bi izračunal, učijo D minut in sekund — da to pro-da oada^ T)OVei?1 00 Pravici, meni je žal, sPoda .sedaj vse te reči na rame go-da je 0 mistra Kerstelja, ker se mi zdi, rl Toda -°spl3.no najmanj kriv v tej stva-Ue. s u, ;1az uisem kriv,. da je on član vla-?rehe, k -? mora skuPPo odgovarjati za izmeni <! 1 delajo njeni člani. Jaz ver-sospodu Kerstelju, da je on, ki
seji Narodne skupščine dne 22. junija.)
mora tukaj zastopati že toliko mesecev odsotnega ministra za socialno politiko, imel dober namen predložiti te zakone na sankcijo. Toda. gospodje, kaj koristi njegov dobri namen, če ni imel toliko moči, da pripravi gospoda Pašiča in nemara še koga iz te vlade do tega, da prouče zakone prav omočilo in da jih tudi pravočasno predlože na sankcijo.
Gospodje pravijo, da je današnja debata odveč, češ. da je to že fait accompli. Jaz pa mislim, da nikakor ni odveč, in da tudi naša interpelacija ni bila odveč, ampak da je prav potrebna. Dvomim, da bi bila oba zakona danes sankcionirana, če ne bi bila prišla ta interpelacija in postavila visoko vlado v situacijo, da je naposled morala reči belo ali pa črno. (Medklici: Saj je rekla belo.) Da. ampak kdaj? Ko je bil gospod Pašič dejal, kakor vemo od mojega sodr. Divača, da ne bo dal zakona o delavskem zavarovanju na sankcijo, je bilo treba videti, ali ima gospod predsednik vlade res take namene, ali ima tudi poguma, da izvede take grožnje. In. gospodje, prav tako. kakor ie bila interpelacija opravičena in potrebna, ko jc bila predložena, prav tako je tudi debata o tei interpelaciji umestna kljub temu, da je interpelacija imela svoj učinek, še oredno je prišla na dnevni red. In če ne bi bilo treba nič drugega, gospodje — in če bi Vi res tako, demokratično čutili, kakor radi naglaštfe. bi se morali z mano strinjati, da je to potrebno, da se v tej skupščini enkrat pove visoki vladi, da nima nikakršne pravice razpolagati s predlogi in zakoni, ki jih je skupščina že odobrila, po svoji volji in po svojem okusu. Ko je Zakonodajni odbor sprejel te zakone in ko je skupščina odobrila sklepe Zakonodajnega odbora, ni imel gospod Pašič nikakršne pravice razmišljati o tem. ali naj jih predloži na sankcijo ali ne. ampak njegova dolžnost je bila predložiti jih. Če mu niso ugajali in če ni imel volje predlagati jih .je bila le ena druga možnost, namreč ta, da predloži svojo demisijo. Dejal sem. da mi je žal. da se je ta stvar morala zvaliti baš na gospoda dr. Kerstelja: mnogo ljubše bi mi bilo, če bi bil gospod predsednik vlade tukaj in bi slišal, kar je njemu namenjeno: toda jaz zopet nisem kriv. da moramo o njegovem postopanju vedno govoriti v njegovi odsotnosti. (Klic: Po seji že pride! — Drug glas. Saj so vrata ministrske sobe odprta: on jc tam in posluša).
Gospodje, tako kakor ie vlada postopala s temi zakoni, tako bi znala postopati tudi z drugimi, in sicer ne le s takimi, ki so v interesu razreda, katerega zastopamo mi, ampak — le verjemite — tu-
di z zakoni, ki bi jih vi utegnili predlagati. Seveda, gospodje, so razlike, in razlike v postopanju v enem in v drugem slučaju nalholje označujejo stališče, na katero se postavlja vaša vlada. Vi ste danes zjutraj odglasovali zakon, ki ste ga šele včeraj dobili na dnevni red. Odglasovali in sprejeli ste ga na eni sami seji in jaz sem prepričan, da ta zakon ne bo ležal šest mesecev v miznici gospoda Pašiča, čakajoč na njegovo usmiljenje, ampak da bo sankcioniran in objavljen prej, nego bomo mi okrevali od truda, ki smo ga snoči preživeli.
Vprašam vas. če vidi narod, zlasti če vidijo delavci, kako se tukaj postopa s tistimi malenkostmi, ki so njim namenjene, na eni strani, in z reakcionarnim ukrepom. ki bije oo narodu, na drugi strani, Kaj sc more tedaj pričakovati? Gospodje. posledice si lahko izračunate, če imate voljo upoštevati, kako bo narod presojal delo te skupščine in delo te vlade.
Gospodje, ti zakoni niso postranske reči. Zakon o zaščiti delavcev, to je pravi zakon o zaščiti naroda, če je pravilno izdelan. Ta zakon je veliko važnejši od vsakega zakona o zaščiti države po kon-cepčiji, po kateri ste vi izdelali ta famozni zakon. Zakon o zaščiti delavcev je zakon o zaščiti naroda ... (Medklici v cen-trumu: Tudi kmetje delajo, tudi vojaki delajo; dajte tudi njim zakonske predloge. — Hrup v centrumu.)
Nekateri gospodje ne morejo živeti brez te obstrukcije. (Medklici.) Ej, ko sem prvič stopil na to govornico, je že bila taka situacija. Saj vendar veste, da mi to nič ne de. (Medklici: Sedai bomo poslušali.) Saj mi ne gre za to. Ampak, slišal sern medklic, ki je karakterističen, in sicer: Prvo .ie država, in potem vse drugo. Na to vam odgovarjam, da to ni res. Gospodje, človek je bil tukaj, narod je bil tukaj, preden je bila država. (Medklici iz centruma: To se ne v jem a Naroda n.i brez države).
Ne vem. kakšni ste kristjani in kako verujete v Boga, toda ker se radi ponašate z vero. bi vam lahko dejal na verski način: Narod je ustvaril Bog, države pa ne. Z drugimi besedami: Narod je obstajal pred	državo.	Družba je	obstajala v
raznih oblikah,	različnih	od države.
(Medklici v centrumu: Bili so nomadi, ni pa bilo družbe brez države).
Minister dr. Kerstelj: To je kokoš in
jajce.	,	...
Ne,	gospod	minister,	to ni kakor
vprašanje o kokoši in jajcu; to vprašanje je rešeno. A nomadi, tudi oni so živeli v družbi in od nomadske družbe do države je bilo mnogo stopenj. Preden je prišlo do države, ie bila dolga evolucija, in vsoto evolucijo so preživeli ljudje ... (Vale-rijan Pribičevič: Pa ne narod.) organizirani ljudje. Kako pa vi razlagate narod? Ali se vam ne zdi, da je narod (ali ljudstvo) to, iz česar je družba sestavljena?
(Medklici v centrumu; glas: Narod je ustvarila država.) Če tako mislite, ste razvoj družbe zelo napačno študirali. To, kar danes imenujete narod, ni nič drugega. kakor zaključek razvoja naroda, ki je nekdaj obstajal. (Medklic: To jc enako vprašanje, kakor,, to. če je bila kokoš pred jajcem ali jajce pred kokošjo.) Ne. to ni enako vprašanje. Vse drugače je to.
(Dalje prih.)________
Politične vesti.
+ Zagrebški velesejm so posetili 1.
1 ni. narodni poslanci, med katerimi je bilo 74 vladnih. Med ostalimi poslanci je izpregovoril na sejemskem prostoru tudi sodr. Etbin Kristan, ki je povdaril, da so na sejmu razstavljena dela jugoslovanskega delavstva.
4- Vsi nemški časopisi se bavijo na dolgo in široko z zasledovanjem Rathe-nauovih morilcev. O avtomobilu, s katerega so ustrelili Rathenaua, so že dognali. da je last tabrikanta Kiichenmestra in Freiburga. Aretirali so doslej nebroj sumljivih monarhistov, med njimi tudi ljudi, ki so ugeleženi pri umoru ne le Rathe-naua, temveč tudi Erzbergerja. Socialistične stranke so izdale proglas za demonstracije. ki se vrše danes 3. t. m. Na. shodih so na sporedu resolucije za zakon o zaščiti republike.
+ Nemški notranji minister Seve- ' ring je razpustil na osnovi § 1. in 2. na-redbe o zaščiti republike društvo nacionalističnih’ vojakov z vsemi njegovimi okrožnimi in lokalnimi grupami.
+ Neodvisni socialisti so stavili v ■bavarskem deželnem zboru predlog, v-katerem so zahtevali, naj se vsi moški dani bivših vladajočih knežjih rodbin izženejo iz Nemčije, naj se vsi moški člani 'bivše kraljevske rodbine Wittelsbachov-cev izženejo iz Bavarske in če vstopiio na bavarsko ozemlje, kaznujejo z zaporom od treh mesecev do 5 let in da se preiskava o umoru poslanca Gareisa poveri republikansko mislečemu komisarju.
.4- Berlinski stavci so sklenili na svojem zborovanju 1. t. m. stavko, s katero so takoj pričeli. Listi so zaradi tega prenehali izhaiati.
+ Pariška komora je odobrila hcvanrednl kredit v znesku 35.000 frankov za pokritje stro-Skoiv delegacije francoske vlade na svatbi kralja Aleksandra. Proti temu kreditu so slasovall socialisti in komunisti, ki so ostro prijemali vlado zaradi njene zunanje politike.
4- Kapitalistične svetovne konference so sedai na dnevnem redu. Meseca avgusta se vrši v Bruslju mednarodna valutna konferenca, na kateri bodo obravnavali razlike meničnih tečajev posameznih držav.
4- Konferenca o južni železnici je stopila v odločilno fazo, zakaj na konferenci so pričeli razpravljati o finančnih in tehničnih vprašanjih. Politični momenti igrajo seveda vodilno vlogo. Najvažnejše je vprašanje dolgov, ki znašajo letno baje 40 milijonov francoskih frankov. Italijanska vlada se je odločila odkupiti tisti del železnice, ki je na njenem ozemlju. Italijanska vlada je v svoji tozadevni sporne niči iznregovorila tudi o internacionalizaciji južne železnice. Splošno sodijo vsi prizadeti, da bo padla odločitev za diplomatskimi kulisami v Parizu.
-f Državljanska vojna na Irskem divja še vedno z nezmanjšano silo in strastjo. V Dublinu 16 bilo pretekli teden mrtvih in ranjenih več sto. ljudi. Kapitalizem. ki je vrgel med ljudstvo tudi versko parolo, si zadovoli.no mane roke.
+ Skupna akcija proti bolgarskim komitašem. V Belgradu so sklenili, da bo-
do zavzeli z Rumunljo in Grčijo skupne korake proti bolgarskim komitašem. katerih izpadi v naše ozemlje kakor tudi v grško in rumunsko. postajajo od dne do dne vedno hujši.
+ Narodna skupščina otoka Cipra se je izrekla za zedinjenje z Grško.
4- Sovjetska Rusija je povabila vse baltske države na razorožitveno konferenco. ki se bo vršila v najkrajšem času.
+ Koliko potrebuje Ru?ija kredita. Litvi-Jiov. predsednik ruskega odposlanstva na haaški 'Konferenci, je obiskal barona Avezzana. kateremu .ic predložil seznam kreditov, ki so Rusiji potrebni. Po sezaamn. ki ga je sestavilo rusko odposlanstvo, potrebuje za svojo obnovitev posojilo v znesku 3 miliarde in 175 milijonov rnblje^v v zlatu, Ta sveta bi se razdelila na sledeči način: 1. Eno miliardo rubljev v zlastu za železnice, prometna sredstva na rekah, pristanišča, ladje, ceste, mostove, avtomobile. 2 025 milijo-(nov rubljev v zlatu za poljedelstvo: namakanje, sušenje, poljedelska poizkuševališča, .poljedelske stroje, kemična gnojila itd. 3. 750 milijonov rubljev v zlatu za tkalsko, kovinarsko, električno, kemično, petrolejsko in drugo industrijo A. 500 milijonov rubljev v zlatu za trgovino m banke. Barcrn Avezzana, ki je predsednik ipodkomisije za^ rušilce zadeve, je naprosil rusko odposlanstvo, na3 pošlje kosnfsiji tozadevno spomenico, ki jo bo proučila in ji pristavila svoie pripombe. V spomenici naj navede predvsem sledeče: 1. Koliko bi prispevala Rusija sama za deJa. za katera .zahtevajo kredit.. 2. Koliko naj bi znašal kredit v dobavah in koliko v gotovini. 3. Kako »e treba razvrstiti zahtevane kredite z oziram na njihovo nujnost, 4. Katere obrti so državne Iti katere ie treba smatrati za zasebne. 5. V katerih krajih bi najprej pričeli z obnovitvenim delom, 6. Natančnejše podatke o trgovin! m bankah.
'+ Vandervclde o moskovskem proces«.
Vandervelde, bivši predsednik II. internacionale. Še izjavil uredniku bruseljskega lista »Soir«, da ie odpotoval v Moskvo z ostalimi branitelji Sele po sporazumu s predstavniki III internacionale, ki so mu zagotovili nemoteno vršenje zagovorniške dolžnosti. Zgodilo pa se je nekega dne pri obravnavi, ki je trajala dnevno 10—12 tor, da je vstal Lunačarski, ki je zastopal državnega pravdnika ter izjavil, da smatra spora-- . 'ki so ga sklenili z branitelji obtoženih social p ih revolucionarjev za neveljaven. Vsled tega so odpotovali .inozemski zagovorniki, ruski odvetniki pa so ostali. Ko so odšli iz Moskve, so vsi stali pod vtisom, da preti obtoženim obsodba na smrt. Zato go tafoofi započeli v inozemstvu s kampanjo proti takemu nočitvenemu postopanju, ■zakaj branitelji so se prepričali., da so vesti, ki jih »e sporočila sovjetska vlada, da so obtoženi socialni revolucionarji obsojeni na izgnanstvo, neresnične. Res pa so sc takoj po odhod« inozemskih braniteljev sestali delavski sveti, ki s-; baje protestirali proti obnašanju sovjetske vlade proti inozemskim braniteljem. Član direkto-nja, Rykov je opozarjal na likvidacijo tega konflikta, ki je nevzdr/ljiv zaradi pogajanj, ki jih vodi sovjetska vlada z evropskimi vladami.
predsedstvom Dušana S. NHrolajeviča, seja Osrednjega upravnega odbora gosiov. Novinarskega Udruženja.	j
seji so ugotovili dnevni red in raapo letošnjega novinarskega kongresa, bo vršil 8. in 9. septembra v Subona-kongresu bo napravila sobobška P niča izlet z gosti v Sombor. Srbobran
Novi Sad.	AJarstVO.
Draginfske doklade tobačnemu
Finančni minister je po dolgem	po
podpisal predlog uprave tobačnega mon , . ^ipe. katerem se zvišafto dravinjske doklado mn delavstvu.
Zidani most. Dne 9. julija se ' tukaj nadomestne volitve za osem ^ •veljavljenih komunističnih mandato . uspehu bomo poročali.	^	^
V Nemčiji vre. Reakciji Je T>ri5el J? vsakd ben in hoče republikansko ^e*2CI?.,„pria R3* ceno spraviti ss veta. Ubili so ErzberS • jja, thenaira in napadli so Scheidcmamia. . ^jgte. thenaju umrl, so v Miincimu zapirali Rathenau, zunanji minister je s|)ri^ej se ie ampak republikanizem še živi. boj na nož. Monarhisti so izdaH PaT", ‘ a;0 za' — cesar. Da se socialisti ubranijo, kon o zašlčiti republike. Obenem z« S „
raz*
slu-oaiu zahtevaj {&,
  voJitve
ako?ja boji. Preroki pravijo, da bi seR
da bodo v nasprotnem sincavu	se	>r,
pust parlamenta in nove voirtve. K« _ v 5|uc2?“
volitev razvila meščanska vojna.	b' ^
hvalimo, ds imamo kraljevino. Nesrecn Radič in Novačan.	_	aj;g»
Mednarodni teden socialistiraie^-demske mladine. Socialistične	jn
nistične skupine akademikov v* aVgusta Avstrije prirede od 6. do } \„Aern^ 1922 mednarodni socialistični a ..
strijski
so-
teden. Predpriprave izvrže avs. Js0 pri-*, cialistični vseučiliščniki. l^°sc,. -xl fjcifl' javili sodelovanje že a.0vašk^ čije, Anglije, Amerike, fes	^ za-
Italijc. Razprave bodo vsekaj predpr>'
nimive. kolikor doznavamo "zlagana
diiaSKO
prav.
Za dnevni red _* vprašanja, n. pr.: sociali«" , iaVCi. so-in znanost, ročni in duševni	giba-
cialistični visokošolec in dela Qpozarj3': nje, imperializem in reakcija- . jtrladH mo našo socialistično akadern p^get^ ‘ no na to prireditev, ki ob^r ,-zeIti tuo1 enotneea resnega dela za s0C- ysC jplor' med akademskim naraščal^- .‘Q {udi macije daje radevolje na. ra?P^ uredništvo »Napreja«.
LhibliaM'
nesreča, V nedeljo ‘ ni! pri kopartju na Bledu, Vladini
Dnevne
Slovensko Planinsko Društvo naznanja, da
so sedaj že vse koče v Triglavskem pogorju odprte Jorei tudi Kredarica in Staničeva koča. Vse koče in domi so preskrbljeni z vsem potrebnim provijantoni in opremljeni z zadostnim 'inventarjem.
Kaj bo sedai z narodnimi socialisti?
Jadranska banka je kupila od Peska »Jugoslavijo« s tiskarno vred. »Jugoslavija« je prešla tako v bankarske kroge (ali dosedaj še ni bila?) in radovedni smo, kako se bo odzdai obnašala. Ali bo skušala še naprej zastopati »narodne* in vsaj malo tudi »socialne« težnje, ali bo kar odkrito stopila v krog buržoaznih listov. Z ozirom na politično moralo pričakujemo. da zavzame popolnoma kapitalistično smer, ker banka druge danes ne more in ne sme podpirati, če noče delati proti sebi. S tem bo tudi najuspešnejše delala za svoj cilj — ubiti »Jutro«. Ali si mislijo narodni socialisti ustanoviti nov dnevnik, ne vemo. Vsekakor pa bi bilo značilno za narodni socializem, če bi ne. Znak propada. Da, da, kaj vse danes še denar stori! Žalostno je. če stoji politična stranka na ramah samo poedinca!
Novinarski kongres. V nedeljo. 25. .Rmiia se je vršiia v Novem Sadu i>od
je uto*
Smrtna nesreča, V nedeljo ri kopartju na Bledu, Vladhtt	*
tehn. Ob tej priliki sc je opa:al°-	^jmrli
benih reševalnih priprav pri ro*a „.nffloren košolec je bil član »Svobode«	m pa5«
lavec, zlasti znan v Trstu. R*3rtel)f>m
žalje. Naj v miru poffiva!	-Pravn'"'
Redna slavna skupščina .dr^\j<jnc v 4^ se vrši dne 19. julija 1922 ob 5,	ljubil21^
rani štev. 79 pravosodne P^lac
Dtvevni red: 1. Poročilo odbora,	si_
preglediTikor\'; 2. volitev odbora »	^dbor.
3. sbpča!lnosti, K obilni udeležbi _
Gozdni izlet. Medodborova seJ^^ « s« J Ljubljana. Vič - Giince, bl^a„’ntrale v y vršila 16. junija v prostorih ti?vr.T. ie	pn it n	r,rirf>dfti 9. julija ^	^
Irti
duuu tuj hkji e. papojunv	vseh	Vu“'	h(»
Šiški. V Mostecu se bo ^0,	7/3l	kater0	v0d-
preglf
izlet W
ulici, je sklenila oriredlti 9.
sicer v Mostec. Viška podrti/nica _-nice pa •
rakala proti Mostecu, ostale ^ cerkvjj^^
bodo ob pol 2. popoldne zbralejpodr^a
Šiški. V Mostecu s« bo P°. ,a katero
nic. razvila naprisiijena zabava. -	m
skrbel viški taimbnTaški zbor . odseK ^
stvom sodr. Lebpaimerja,
predavatelji. Ta izlet bo	v 0biWe
sc ga bodo udeležile vse podru
številu.
Celi©* . forll1ira'
VolilcJ nozor! Kakor	g.
ni. bo pri oblastni volitvi naj ^ ceJjske bek nositeli demokratske }\n n0^&ta^ srezu. Zato se ni odzval ssupgj zivu. da na Vidov dan raeo	-e
Hotel je mogoče pokazati. _ a<rita^ državen element«. To je ^ nriP°r za volitve. Gospodu Re^ku p
too. da se za ča-sa volitev vpiše v Nova* novo stranko; to je še boljše.
. rna deska. Pri Plevčaku v Gaber-11le .s*-ai>ovanjska oblast zaplenila sta-l ’	korist	Proletarca. Lastnica se
V Ljubbani- kjer so ji odbili VssW?°- ef,.pa hoce dotična gospa za o ceno kljubovati stanovanjski obla-
fcrit D^Pm drA Bukovčeve pisarne
slaner n f ?° v ?e!gradu- Gospod po-b0 Drofenik pa ji je baje obljubil, da 'sE-® Preskrbeli da se zaplemba celjske ohiK^1 oblasti razveljavi. Glede dr v'te^?ram 1>os‘- Drofeniku in smn Pk? .vi pisarni priznamo, da ni-ttam st' biformirani in prosimo, da Sr Jmadilta doka2pta- da ni res. ker vo'nrn°PTo.,PreMbzirni in bomo to zade-dakali T , resnično- 14 dni bomo SSj v' Q°f-, okaze sprejema tajništvo
v Celju.
Med
ffm
Maribor rPrvo st°Pnio dravinjskih doklad pride KtimajinriiiP i	.	^e''jeti obljubi ministra
nai]-draižiiH L l	uvidel, da 3e Maribor eno
^oio zau.!!! ,. v Jugoslaviji. To zadnjo (precej)
ZS ril-i. 	UO	UpItaIvIto	ITonooil	^	drurrA
• V°10 za^birr l •'usya*diviw. io zacinijo iprecegj **sk|g© da i t°rcj nekoliko izenačil z drugo ?esto	j	podpis	na tisti papir, ki bo
ta za«! 4rfSiniiskih doklad povišal. Dokler dokler n« v3 °°sta(jala samo v obliki obliube in ri^i, kafo,, !rncio delovno ljudstvo od nje ko. v“' seveda s.e “^0(tobi, g. Kumanudija in niego. tn9 kadi]; i * treba hvaliti. In šc potem jim bo-Dristalj tnrf- *e4aj, bodo z isto uslužnostio ^blističn1 na 4ruRC akcije, ki so jih započeie starvnilC{ orzanizacije in socialistični pred-
sta Vz?Jf!i.4arist3čno - alkoholistfčnem por iv o ju fj^ZOva J,- n e no,vt cvetki. Ravno Maribor in jJNen del -k1,3 s'ta. y tern Pcrivoju (vrtu) tako ■floram,! !l1 ro®ic .vseh barv in velikosti, da Vanskj kani<S,.Strahonl vprašati, ali si ni jugoslo-n° ta del tarenl po etiki in vzgoji izbral rav-z“Olod, da j ..ne*<?k »NationaLpark« človeških >5re n ne'•■m,,?-™ p°kažc, kako daleč jih je spo-? franc* p, - ; koncem preteklega meseca ie Pijanih rir !'aik- gostilničar v Sp. Hočah, •Krutih napaden in težko ranjen, da
? sa mor^i,-	naipaaen	m tezKO ranjen, da
f^dantneJ:';, popeljati v mariborsko bolnico, rabila v rJr.i .le krivce iskala m slednjič enega , 1av°a iz 7„ r Poscstnftcavega sina Franca Gor-h , cijatios+č' L^P^cka. Ta se izgovarja s popol-“««014» ;,g,' . 0 ic razlog, ki ga pred sodnijo 5,, flati niči -,ze’ ker buržoazna jiistica noče *c!ia 7a 'a.vdnega načela, da bi bilo treba elo-?°Ce	še iposebc kaznovati. Kakor
n® r j tudi tega. da bi bilo treba pokli-^c!Onai;,,./;OVorTlr-st tudi tiste kroge, ki s svojo k živaPi?0 Sloldaško moralo ljudstvo navaja-skernu življenju.
H ohd?avn!ci južne železnice je v pe-stv0 si a®Vetili zjutraj celokupno delav-D°višatu? j v stavko. Šlo je za izplačilo Prilik- ra£miskih doklad, ki so bile borjene ,Zadnie Pasivne rezistence pri-danes 5	-	pb pa železniška uprava do
v&zaia p11' °dračunala, kakor se je za-ko 2aLl°sp°dje poznajo menda nekoli-dHmbe t i-' trik’ da tre*3a delavstvu p°zabj d '° dasa_ obljubljati, da nanje •tein trik delavniški proletariat se s Da. <ja l?171 Pfav nič ne strinja, še manj
va stavb	nan' naiePik Dokaz: petko-
clovpu	'Jmtrače tudi ne more iti. ker
fati nh mora s celo družino vred hi-^jovprefino 1800 kronah mesečne-,Ile bo nn?u 23 °®omurno težko delo, se šel +1 ^ak°. veS£d° razpoložen, da Ce- Ško«/iS i . °^e železniško upravo man--žrske rd ie to- de gledajo oblasti ljudo-OČrni On ’Cre v delavnicah z mirnimi DriŠU . e, °°do pravzaprav krive, če bo krat j » I do kakih nepri.iefcnosti. To-hirju Dor -?lu železniških delavnic, inže-!avstvo ‘mskf. še posrečilo spraviti de-’e že no'Urni stavki na delo. češ, da slepjim , 1 ttalosr, naj nakaže vsem zapo-dilo v’ r iim G;re- m da SC bo to zso-Sre«, krpa[ dneh. Zakaj ni »vsesta. kar Zjasniti	nakazal,	si ne moremo
zSToditi i? srede zjutraj se bo pa mora-c&vunigA e[. tt^tmati izstradanih želod-tMukcAkza ,šajo. Mislimo, da upra- i
va ne bo hotela še enkrat poskusiti pesti delavske solidarnosti, ki jo je imela priliko občutiti pri zadnji pasivni rezistenci z vso harlekinado »izprtia«. ki je pasivni rezistenci sledila. Odkrito povedano tudi na drugo stran:	Ce	bi delavstvo imelo
svojo enotno, bojno organizacijo, bi se železniško vodstvo nc upalo niti prsta premakniti, že zaradi velikega števila de-lavniškega proletariata ne. Ce bi se delavstvo te organizacije oprijelo, bi ne doživelo tega, da ga siti gospodje vlečejo z vednimi obljubami za nos. Za nos se ne da vleči brez kazni, to je res, ampak moramo si biti na jasnem, da tiči vzrok tudi v tem. ker nc more južna železnica sedanjega »delovnega materiala« nakratko zamenjati z drugim, ki bi njenim izkori-ščevalnim namenom bolje ustrezal, to je, da bi bil v mezdnih zahtevah »ponižnejši« in da bi se boli zadovoljil s samimi obljubami. Da pa obstoja tak namen, vidite lahko iz tega, ker hoče uprava manjše skupine delavcev vedno zmetati na cesto. kakor ob času pasivne rezistence, ko je vpila v buržoaznih glasilih proti »tujim hujskačem« — tako je imenovala ljudi. ki so pošteno izvrševali svoje delo, a so imeli to smolo, da niso tu pri nas rojeni. Podobne kapitalistične pojave pa rnore zabranitj le trdna, enotna organizacija.
Zakoa za zaščito tuzemskih delavcev samo na papirju. Družba za električno industrijo »Etin« v Avstriji ima svojo podružnico v Mariboru. Vodja podružnice je Ig. Scherer (inoze-mec), za nadmonterja pa Wrang!ovec Kompa-nee, ki ne moreta Slovencev videti. Takrat, ko je general VVrangel inspicirail svoje vojake in bil kakor znano tudi v Mariboru, je dobil njegov soldat Korrepanec tako moč. da smo ga morali vsak dan večkrat slišati, kako nas bo ven vrgel, seveda mož-beseda, je to tudi naredil ter odpovedal na 8 dni monterjem in pomožnim monterjem z opazko: radi pomanjkanja dela. Pridržal je pa tri inozemce in dva \VTangiovca v službi, Poleg tega pa še tri nanovo sprejel, med temi enega inozemca. Nimamo nič proti temu, da so inozemci tu zaposleni, anrpak ne takrat, kadar Jugoslovane odpuščajo! Odpovedanim se je to ravnanje tudi zdelo krivično ter so se pritožili na inšpekcijo dela; Tam je izjavil Ig. Scherer, da so odpuščeifi radi nesposobnosti. Tudi to ne odgovarja resnici, ker so bili odpuščenci zaposleni že prej pri drugih tvrdkah te stroke in pri podružnici »Elin« tudi že in to v zadovoljnost. Če ne bi bili sposobni, bi jih podružnica ne pridržala toliko časa v službi. — Inšpekcija delni pa je delavstvo slabo ščitila. Po zaslišanju Ig. Schcrerja z delavci je bil tam napisan še en za ipisnik ter je bilo rečeno, da bodo pozvana še enkrat skupaj, Scherer in delavci, kar se pa ni zgodilo. Čakali smo in čakali. Pri obračunu smo se informirali, kaj je inšpekcija dela ukrenila. Dobili smo odgovor, da se je odpoved od 8 na 14 dni podaljšala, in s tem je zadeva — končana. $edai pa naj sodi javnost, če je to pravilno ravnano za tuzemce. — bodisi od strani tvrdke ali pa od inšpekcije dela.
Tukajšnje gledališče je v četrtek z Lort-zingmvo komično opero »Car in tesar« zaključilo letošmio sezono. Za drugo leto obljubljajo razne lepe stvari, med drugimi tudi to. da najboljše moči gledališče zapustijo.
Glasbena Matica, odd. »Struna« v Maribor« je izdala II. serijo glasbenih del. Vsebina je bogata in »Struno« prav toplo priporočamo.
INVALIDSKA SKUPŠČINA V BEOGRADU.
Dne 4. in 5. t. m. je bila skupščina osrednjega odbora vojnih invalidov SHS v Beogradu. Na tej skupščini so prisostvovali delegati vseh invalidskih organizacij na.še države, saino hrvaških in slovenskih ne. Zborovanje je bilo zelo burno in sicer zaradi nerodnosti stare uprave. V osrednji odbor so bili izvoljeni naslednji g. g. invalidi: pukovnik Dinič Drago-Ijub predsednik: kapetan Nedič Božidar I. podpredsednik: Dragiša Zdravkovič II. podpredsednik: Pavle Jovanovič sekretar: odborniki: Dr. Voja Mladenič, profesor: Dr. Uroš Stajic narodni poslanec;
Gjuro Sapinac. sekretar ministerstva financ; Petar Madjarac. sekretar minister* stva prosvete: Milutin Mrvaljevič. pravnik; Dušan Ilič, sekretar ministerstva za socijalno politiko; Dr. Dragiša Gjurič. profesor; Milan Kosanovič, inšpektor ministrstva za socialno politiko; Milan Mi* lijaševič, profesor; Blagoje Sinič, trgovec; Vladimir Gazi voda, kapetan; Vojislav Reljič. knjigovodja ministrstva financ in Dr. Nikola Belasovič. lekar. V nadzorni odbor je izvoljen tudi dosedanji predsednik udruženia Miodrag Stevanovič, major. Za namestnike so bili izvoljeni samo 4 invalidi iz vrst siromašnega de* lavstva in kmeta.
Prav radi smo prinesli imena ljudi ki bodo upravljali v bodoče ladjo invalidska organizacije Jugoslavije, da vidijo vojne žrtve, kdo jih vodi. Uprava se je sestala od same gospode, še več. od višjih držav-: nih uslužbencev; potem ni čudno, da_se gospodarski položaj vojnih žrtev' z vsa-* kim dnem slabša. Jasno je, da je min. sekretaru težko boriti se za upravičene zahteve invalidov ker s takim nasto* pom pride lahko v nasprotje s svojim še* fom ministrom. Samo med namestniki ie nekaj proletarcev, ostali so pa vsi samo državni sekretarji., oficirji, profesorji iit pravniki ter doktorji. Ne mislimo s tem omalovaževati inteligence, hočemo samo reči, da more invalida proletarca z vso: vnemo zastopati le invalid — proletarec. Pri takih prilikah ni čudno, če invalid* sko vprašanje ostaja nerešeno. Kaj mo* remo pričakovati od gosposke uprave, ki je zasedla mesta, do katerih imajo pravico samo vojni invalidi — proletarci, iz kmetskega in delavskega stanu. To nai si' vojne žrtve Slovenije, kakor tudi cele države dobro zapomnijo. Primislijo naj vse in bodo uvideli, da je to sistem, zid kapi* talizma. katerega se vslcd nezavednosti’ neznamo — ubraniti.
(Glas iz cen truma Vi ste prišli sem pc* ostankih.) Ce^se govori o tem, tedaj prav, mi nismo prišli v skupščino po ostankih.' ker jo bil naš količnik skoraj dvakrat večji od vašega... Toda, govor je sedaj o prvem maju. Razumem, da so tukaj gospodje. ki se nc zanimajo za to, ker je prvi maj praznik delavcev. Pa kaj naj bi delavci korakali po ulicah, kaj naj bi oni; imeli svoje zabave? Oni naj delajo! -* Cas je. gospodje, da bi malo bolj resno opazovali razmere po svetu, da bi se ma* lo poglobili v socialna vprašanja, ki so danes aktualna, in v socialna gibanja, kt obstajajo. Če bi to storili, bi lahko raz* umeli, da ima prvi maj globok pomen. To ni le dan brez dela. Za delavstvo je to predvsem dan pregledovanja svojih vrst« dan zbiranja, dan kulture. Recite karkoli, gospodje, brez kulturnega delav* stva. ni kulturnega, naroda. In delavstvo ne pride do kulture drugače, kakor potom! svojih oragnizacij, ker se za njegovo kulturo nihče ne briga, kakor ono samo s po* močjo svojih organizacij. Če postavljate vi. gospodje, delavstvu na tej poti toliko zaprek: če jim ob vsaki priliki kažete, da niso enakopravni člani te družbe, da država. ki se sama imenuje pravno.^vsent priznava pravice, delavcem pa nalaga le dolžnosti, pravice jim pa odreka, tedaj, gospodje, nc morete pričakovati nič drugega. kakor da potisnete delavstvo baš tja. kjer pravite, da ga nočete imeti.
NARODNA SKUPŠČINA.
1. julija. Seje ni; okoli 80 poslancev se je peljalo v Zagreb na semenj — pač pa.precej prerekanja vzbuja dogodek, da
je kralj pomilostil atentatorja Stejiča proti predlogu resortnega ministrstva. Po
ustavi mora za vsako funkcijo, ki jo kralj izvrši kot tak, prevzeti odgovornost pristojni minister. V tem slučaju minister pravde ne more prevzeti odgovornosti, ko je pa drugega mnenja. Eni trde, da je' s tem ustava kršena, drugi zopet, da ni. Minister pravde je zagrozil z demisijo, pa bo ostal, kajti nered je pri nas edina' — redna stvar.
II. ljubljanski vzorčni velesejem od 2. do 11. sept. 1922. Svojo udeležbo je priglasilo žc mnogo svetovnoznanih tvrdk; posebno strojne veletovarne domače in tuje bodo zastopane v častnem številu; njihovi vsakovrstni stroji, ki n odo cel čas v pogonu, bodo oživljali sejmišče. Zelo bogato bodo zastopane tudi usnjarska, lesna' in kemična industrija z najboljšimi svojimi iz* deliti. Preskrbljeno bo letos tudi sicer za vse potrebe udeležencev. Ker se je lani opažalo po* inanjčanjc gorkih jedil na sejmišču, bo letos uprava velesejma postavila velesejmsko resta* vracijo, kjer se bodo po zmernih cenah dobila tudi gorka okrepčila, od priprostih do najfinej* Sih. — Velesejmski »Vestnik« zbudil je splošno zanimanje in je povpraševanje po njem tako ve* liko, da je prva številka vzlic visoki nakladi iz* Sla že v drugi izdaji. Koncem meseca izide druga številka, ki bo po svoji, vsebini še zani* mivejša in pestrejša od prve. Inserati v »Vest* niku« imajo velik uspeh in priporočamo tvrd* kam, da se poslužijo te ugodne reklamne prilike. Z razdeljevanjem prostorov se je deloma že začelo, zato naj vsi zamudniki čimpreje pošljejo svoje prijavnice Uradu Ljubljanskega vzorčnega vvelesejma v Ljubljani, Gosposvetska" cesta, tclef. hit. 140.
stranke.
Krajevna politična organizacija SSJ Ljubljana - Spodnja Šiška ima svoj redni članski sestanek danes, dne o. julija ob 20. v iipntvništvit »Naproja«. Frančiškanska ulica 6. I. nadstropje skozi dvorišče, — Odbor.
Krajevna politična organizacija SSJ v Mariboru krni članski sestanek v četrtek 6. junija cb S. zvečer v Ljudskem domu. Važen dnevni red! Vstop samo z legitimacijo! Pridite vsi!
Vestnik
Vsem odbornike® ljubljanske podružnico »Svobode*. V torek 4. t. m. se vrši ob 8. zvečer v prostoru centrale v Židovski ulici podružnična seja. Seje se naj udeleže vsi odborniki! — Tai-nik.
Trbovlje. V četrtek 6. t. m. se vrši v »Delavskem domu« predavanje sodr. Cerkvenika. Sodrngi. ki so^si _ Cerkvenika že dolgo želeli, bodo sedaj uslišani. Ker bo predavanie zelo zanimivo. vabimo trboveljske sodruge, naj se ga udeleže v obilnem številu. Natančnejši soored bomo še naznanili.
Izdajatelj: Zvonimir Beraot (v imenu pokr. odb. SSJ).
Odgovorni urednik : Aaton Podbevšeb.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
~MMŠtJKNO
za promenadne in športne obleke v bogati izbiri
A. & E» Utetemž
LJuisSJanja, Mestni trg 10. H
umi, mi m sih. s
ssssss REfilSTROVAHA ZISEOGI 2 OMEJENO ZIVEZ8. = TISKOVINE ZA SOI-Sj Iupan-
stva EEi urjuje. wajm©©eb*
MEJ5E PLAKATE BN VABILA ZA $HQ©s IN VESELICE^
LETNE ZAKLJUČKE
NAJMODERNEJŠA UKEDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJS«» BROŠUR ITO.
STEREOTIP3M.
IPiiisslpAsiilo
izvežbani, prvovrstni, moči. Ponudbe na pisarno: fekcijska tovarna „FRANP ’ Ljubljana, Emonska cesta ?• ' Istotam se odda zanesi j’i" krojačem proti kavciji delo dom. Spretni, zanesljivi in tre delavci se pa sprejmejo v tova
S potrtim srcem javljamo tužno vest, da je naš ljubljeni sin, ozir. brat, gospod
Vladimir Kopač
cand. techn.
pri kopanju na Blejskem jezeru dne 2, t. m. popoldne izgubil svoje mlado življenje.
Pogreb dragega pokojnika se vrši 4. t. m. ob 6. popoldne iz Beethovnove ulice št. 15 na pokopališče k sv. Križu.
Blag mu spomin!
V Ljubljani, dne 3. julija 1922.
Žalujoča rodbina Josipa Kopača.
r.
z. z o. z. v Ljubljani	^
naznanja tem potom, da se v smislu sklepa zaclujUb
OQ J	1	flOl
• •J
zbora dne 28. decembra 1921
nahaja v likvidaciji*
(ja pri*
Podpisani likvidatorji poživljajo tem potom vse upnike* glasijo svoje terjatve do 1. avgusta 1. 1922.
Za likvidacijo:	.	f
Prezelj Anton 1. r.	Jesse	Antoa
Rozman Janko 1. r.
V Ljubljani, dne 3. julija 1922.	-----
Medi«, Rakove & Zanki«
prej A. Sank!! sinovi.	IfOtf
Tovarna kemičnih on mdn« t®**1sa<j.
CentraSa: LgubBfana. d. s o. z, Sfc5adiše©: N®eJe{00 54.
Telefon 64.	Brzojavi: MERAKL, Ljubljana.	.-^0.
garvH *a "
Pravi ffirnež.
vse
ki mora biti obenem tudi automehanik. Ponudbe naj se pošljejo: ,,Danica" d. d. Bos. Brod.
Emai&na Eaki. ...............................................   V5.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za,pe(jervvre$)’ vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec t . skarskb slrojno olje, lcarbolinej, steklarski in mizarski klej, ,11 spada’ slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to sti ‘'r-n0ieun1 joči predmeti. „MERAKL“, Lak za pode. „MERAKL lak za pode. „MERAKL“, Emajlni lak. „MERAKL ,
Conlk! sc sažesno ne raspoSHJsjo^
Bron1
oli°e’
Spalna
soba
(smrekova) dobro ohranjena se
zelo poceni proda
v Rebri 15, Ljubljana. SSiSi!Sa>^SSS3S
LjublEana,
Šeienhurgova ulH®
OSle - Bencik - Tov®*
na cire&n©	na	dem**?
I! Prnaaiila neb nrti l
(Dortloj!, Clinclier, CorSEnertal, Excelsieb
Prva eneSiarsična delawBica’