TRGOVSKI LIST C£«*M»p:Is «a trgovino^ Industrijo In ofert* m vettrn wtl wwmms«u» Mrednišivo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO vin. Telefon št. 552. LJUBLJANA, dne 24. septembra 1925. Telefon št. 552. ŠTEV. 112. Zaposlitev inozemcev. Resolucije III. gospodarskega sveta v Beogradu. Zgodovina nain pravi, da so po vsaki vojni sledile dolge periode gospodarskih depresij in čim daljše je trajala vojna, tem večja, tem občutnejša je bila depresija, ki ji je sledila. Kot neizbežno zlo, ki 'je neobhodno zvezano z vsako gospodarsko krizo, je brezposelnost, ki se je danes razpasla po celem svetu. Dosedaj se sicer ta nadloga ni pokazala pri nas še v tako kritičnih oblikah kakor v drugih, pretežno industrijskih državah, toda računati nam je resno z dejstvom, da odpuščajo naša podjetja, ki so zbog velike kapitalne tesnosti in pomanjkanja obratnih sredstev primorana ustaviti, odnosno skrčiti obrate, dnevno svoje uslužbence, kar povzroča stalno naraščanje brezposelnosti, tako, da se je po pravici bati, da se razpase ta nadloga z vsemi njenimi gospodarskimi in socialnimi posledicami pri nas tudi tam, kjer je sploh še ni ali je vsaj ne občutimo tako težko. Kako priti temu v okom, kako temu odpemoči? O predmetu se razpravlja danes vsepovsod. Z ene strani se predlaga ta, z druge oni lek, vsi so si pa edini v tem, da je treba povsod, kjer je to le mogoče, nadomestiti tuje delavne moči z domačimi, kar bi povzročilo znatno padanje števila brezposelnih. V zadnjem času se je naše ministrstvo za socialno politiko energično lotilo akcije, da odstrani iz domačih podjetij vse inozemce in to brezobzirno po enem in istem receptu ne glede na obratne potrebe posameznih podjetij in ne glede na funkcije, ki jih opravlja inozemec v tem ali onem obratu. Akcija ministrstva je naletela na odpor in to pot ne na odpor domačih podjetnikov, ampak diplomatskih zastopnikov tujih držav. Začela je Italija s »prijateljsko« intervencijo in siedile so ji tudi druge države, ki so začele nainigavati na izgon naših delavcev, ki se nahajajo v Italiji, Avstriji itd. Ni dvoma, da bi inozemske države prav rade posegle po retorziji in izgnale ves naš živelj, tudi če je tam zaposlen že izza pred vojne. Zato se je, kakor čujemo, sklicala za 28. t. m. interministerialna konferenca, na kateri bodo sodelovali tudi zastopniki delodajalskih in delo-jemalskih zbornic. Konferenca bo imela namen, da definitivno uredi vprašanje zaposlitve tujih inozemcev v naših podjetjih in da ukrene potrebno, da se izogne meram, ki bi jih mogle podvzeti inozemske države napram našemu v inozemstvu zaposlenemu življu. Naj ministrstvo za socialno politiko spričo te situacije vztraja pri za-početih radikalnih merah? Stali smo vedno na stališču, da bi absolutno nedopustno in skrajno krivično, ako bi naša podjetja hotela obdržati v svojih obratih tuje delovne sile, ako jih morejo nadomestiti z domačimi, ne da bi bila s tem tangirana konkurenčna zmožnost podjetja. P0-vdarjali smo vedno, da se more predvsem brez vsakih težkoč nadomestiti tuje pisarniško osobje z domačimi delovnimi silami. Menimo, da imamo med domačini dovolj ko-mercijelno izvrstno rutiniranih moči na razpolago, tako, da moremo nadomestiti vsakega inozemca z domačinom. Ako so v posameznih primerih, n. pr. za kvalitativno prejemanje blaga za tuje tvrdke inozemci potrebni in je njih zaposlitev pri nas iz narodnogospodarskih ozirov priporočljiva, naj se dovolijo izjeme, vendar samo po zaslišanju naših stanovskih korporacij. Tudi bi bilo nedopustno, ako bi hoteli v naših podjetjih zaposliti inozemske nekvalificirane delavce danes, ko imamo na razpolago precejšen kader brezposelnih domačinov. Glede kvalificiranega delavstva je j pa položaj drugačen. Po vojni se je J ustanovilo v naši državi mnogo novih t industrij, katerih nismo prej poznali. I Za »postavitev teli industrij in vzdrže-i vanje obratov smo si morali poiskati potrebne strokovnjake v inozemstvu. Ustanovitev takih novih podjetij je bila >.a našo gospodarsko osamosvoji-| tev neobhodno potrebna. Res je, da | smo si tekom časa znali izvežbati naš j domači naraščaj in da so v mnogih i podjetjih inozemski strokovnjaki po-. stali že nepotrebni, vendar ni to po-j vsod in pri mnogih podjetjih so ino-i zenici še neobhodno potrebni, ker ni ] najti na domačem trgu sposobnih stro-j kovnjakov, ki bi jih mogli nadomestiti. ; Upoštevati je, da je za vzgojitev do-I mačega naraščaja potreben daljši čas. ! Tudi je v primerih, ko gre za posebne j osebne lastnosti posameznih strokov-I njakov zelo težko dobiti namestnikov, j med domačini in so tu inozemci v in-j teresu konkurenčne zmožnosti pod-; jetja necbhodno potrebni. Bivanje takih strokovnjakov pri nas je v emi-nentnem interesu osamosvojitve naše-\ ga gospodarstva od inozemstva in njih : odstranitev bi mogla povzročiti usta-| vitev obratov, kar bi brezposelnost j med domačim delavstvom samo še povečalo. Tudi ni pri tem pozabiti, da nahajamo med inozemskimi delavci pre-; cejšnje število primorskih in koroških beguncev. Ako so kje, so tukaj potrebni gotovi oziri in izjeme in brez potrebni gotovi oziri in izjeme. Skrajno krivično je, ako tretiramo delavca-reveža, ki pregnan z rodne grude išče pri nas zavetišča, z istim merilom, kakor mogoče višjega uradnika, ki je prišel k nam samo da izkoristi boljšo j konjunkturo! j Radikalno sredstvo, ki ga je v zad-i njem času uvedlo ministrstvo za soci-i alno politiko ne samo, da ne more | prinesti, kar se tiče brezposelnosti ! trajnega ozdravljenja, ampak je tudi j za mnoge naše obrate skrajno škod-i ljivo. Brezposelnost je posledica gospodarske krize in ako se hočemo rešiti posledic krize, je potrebno, da najprej odpravimo vzroke. Zato je naloga merodajnih faktorjev, da pomagajo našim obratom na noge, da jim z izdatnimi zaščitnimi carinami, z dovolitvi- , jo kreditov, s pospešitvijo izvoza in z vzpostavitvijo normalnega prometa pomagajo do popolnega izkoriščanja kapacitete in s tem bi se odpravilo tudi vsako brezposelnost. Prisilne mere morejo nanesti celokupnemu našemu gospodarstvu n d,- • nadomestnih izgub. Določi naj se k večjemu ključ, t. j. gotov odstotek mogoče večji za obrate, ki zaposlu- ! jejo manjše število delavcev, nižji za obrate z večjim številom delavcev. V okviru tega odstotka se naj pa da. podjetniku možnost, da more zaposli- ; ti potrebno inozemsko delavno moč brez velikih ceremonij, da si more priskrbeti dopotovalno dovoljenje takoj, ko je dotična moč njegovemu obratu potrebna. Na tej podlagi bi se naj vršila po' našem mnenju razprava na konferenci v Beogradu. Tretji kongres trgovskih, obrtniških in industrijskih zbornic in važnejših gospodarskih organizacij kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je vršil dne 19. in 20. septembra 1925 v Beogradu, je na podlagi podanih referatov sklenil naslednje resolucije: I. Davki. Neenakomernost davčne obremenilne, katero povzročajo različni davčni sistemi, se poostruje z nalaganjem pribitkov in uveljavljanjem novih davkov. Merila državnih davkov z državnimi pribitki in samoupravnimi dokladami so dosegla tako višino, da postaja davčno breme naravnost neznosno. Zaradi tega je potrebno, da predloži minister financ Narodni skupščini čimpreje predlog zakona o neposrednih davkih, s katerim naj bi se davčna bremena pravično porazdelila na vse pridobitne sloje. Dokler se ne uveljavi davčna reforma, naj se omilijo bremena, ki so najtežja, kakor davek na prejemke zasebnih nameščencev, dohedari-na in davek na imovino, davek na poslovni promet pa naj se temeljito novelira. II. Socialna zakonodaja. a) Zakon o zaščiti delavcev in o inšpekciji dela naj se reformira s sodelovanjem strokovnjaškega sveta, prizadetih ministerstev in delodajalcev, delavskih zbornic in delavskih organizacij; b) pravilnik o zaposlevanju inozemskih delavcev z dne 14. januarja 1924, ki prekoračuje meje, katere mu je določil čl. 103. zakona o zaščiti delavcev, naj se ukine. Na mesto njega naj se uveljavi nov pravilnik, ki naj se nanaša samo na inozemske delavce, ki prihajajo v našo državo po priglasitvi. V novem pravilniku naj se določi odstotek strokovnih delavcev iz inozemstva, katere smejo podjetja zaposliti; c) Izpremeni naj se čl. 14. zakona o inšpekciji dela na ta način, da se razveljavi dvojna kompetenca ministrstva trgovine in industrije in ministrstva socialne politike. Kompetenca nad podjetji naj se prizna edino obrtnim oblastvom; č) zakon o zavarovanju delavcev naj se s sodelovanjem zainteresiranih gospodarskih organizacij čimpreje revidira; d) tabela nevarnostnih razredov naj se izpremeni na podlagi statističnih podatkov za pretekla tri leta. III. Promet. a) Železniška tarifa, ki stopi v veljavo dne 1. oktobra t. 1., naj ne uveljavlja nikakih poviškov, predno se ne zasliši tarifni odbor; b) tarifni odbor naj se takoj skliče; c) pripravijo naj se potrebni vagoni in cisterne za jesensko kampanjo, dalje specijalni in odkriti vagoni na normalnih in ozkotirnih železnicah; č) uvedejo naj se brzi tovorni vlaki v posebnih smereh za živino in za izvozno blago, ki se hitro pokvari; d) ležarina v domačih pristaniščih naj ne bode višja nego v sosednih inozemskih pristaniščih; e) s pospešenimi odredbami naj se omogoči čimprejšnjo izrabo cone v Solunu. Povodom pogajanja z Grško naj se zahteva, da se ta cona primerno poveča. IV. živila. a) Država naj posveti vso pozornost produkciji dobrega semena in pospešuje v tem oziru privatno inci-jativo; b) ustanove se naj s kladišča in začasne mehanične naprave za ohranitev in čiščenje žiia po celi državi. V. Sadje. Intenzivnejše naj se pospešuje sadjereja in izenačenje sortimentrtv pri posameznih vrstah sadja, da bo mogoče določevati trgovske uzance za trgovino s sadjem. VI. živina. a) Uvaja in obnavlja naj so plemenska živina, za prešičo- in govedorejo Mn čim temeljitejše preprečuje j živinske bolezni; !)) klavniška podjetja in njihovi proizvodi naj se na železnicah favorizirajo na ta-način, da se izvorna tarifa za živino, ako se pošilja klavnicam, in za klavniške izdelke (sveže. . ali predelane) zniža za vsoto stvarnih stroškov. VII. Les. I a) Ministrstvo za šume in rude naj pri določanju letne alimentacije upošteva težak položaj one naše lesne iiidrustrije, kateri je odstopila seči-šča za dolgo vrsto let; b) uveljavi naj se tarifna postavka 91. naše avtonomne tarife za drva; c) ukine naj se izvozna carina na hrastove in železniške pragove, grede in direke ter hrastove krije od 20 do 30 cm srednjega preseka; č) izposluje naj se, da se bo ukinila surtaksa, ki se pobira v Španiji na naše blago. ! VIII. Industrija. a) S primerno carinsko zaščito naj se omogoči naši industriji konkurenca s tujo industrijo v tuzemstvu ter se na ta način usposobi tudi za izvoz; j b) vsled nezadostne zaščite mlinske industrije naj se ponovno uvelja-1 vijo polni carinski postavki, da se ž njimi omogoči izdatnejše zaposlovanje mlinske industrije; c) trgovske pogodbe naj se ne sklepajo in obstoječe ne izpreminjajo, predno se ne zaslišijo gospodarski krogi. IX. Zdravilna in industrijska želišča. a) Pri ministrstvu trgovine in industrije naj se ustanovi državno-za-sebni rnstitut za zdravilno in industrijsko zelišče; b) kultura zdravilnih zelišč naj se forsira v Dalmaciji in v Južni Srbiji ter zniža prevozne tarife po železnici; c) dovolijo naj se izvozniške premije; č) ukinejo naj se gozdne takse za zbiranje zdravilnih zelišč ter občinske prevozne takse; d) država naj ustanovi v Žalcu pri Celju in v Vojvodini državno hmeljarsko šolo in dovoli hmeljarskemu društvu v Žalcu državno denarno subvencijo. X. Splošno. a) Strogo naj se postopa proti onim, ki za izvoz namenjene izdelke pokvarijo ali pokvarjeno blago izvažajo; b) Trgovska, industrijska in obrtna zbornica v Beogradu naj predloži vladi na kongresu podane referate in resolucije. Stoletnica železnice. 27. t. m. praznuje svet stoletnico železnice. Ceste s tirom za prevoz oseb in blaga so imeli že v starem ; veku. Na novo so pa začeli v 16. stoletju, ko so v nemških in angleških rudnikih napravili lesen tir za vozo- i ve. V 18. stoletju so les nadomestili z železom, oblika današnje tračnice j je postala kcnčnoveljavna leta 1808. j Vozovi v angleških rudnikih so imeli širino 1485 mm, od ene kolesne osi do druge. To širino je vpeljal Jurij Stephenson (1781—1848) tudi za železnice, in to je danes normalni tir. Nekako tri četrine vseh železnic na svetu ima danes ta tir. Nekatere dr- ; žave imajo danes druge mere; Španska in portugalska na primer 1076 , mm, Rusija 1525 mm. Kjer promet ni posebno razvit, kjer ni treba posebne -hitrosti in kjer je premalo^ denarja, ; sc se zadovoljili z ozkotirno železnico; ozki tiri so veliko cenejši, bodisi že pri napravi, ali pa pri prometu, vzdrževanju, nadzorovanju itd. Širina ozkotirnih železnic je zelo različna; v Besni n. pr. znaša 760 mm, na Nemškem 600 mm, 750 mm in 1000 mm, j na Norveškem in v Kapski deželi 1067 mm (Kapski t|r). Razvoj m o t o r j a se pričenja koncem 18. stoletja. Razni poizkusi so pokazali, da je motor najbolj uspešen, če ima svojo določeno pot, in na tej podlagi so delali dalje. Začetek je bil, j kakor povsod, zelo težak. Šele cela š vrsta posameznih odkritij in pri- j pravljalnih izkušenj je ustvarila po- , goje za sestavo prvega modela. Po- ■ skuse je končal in jih zedinil v lepo celote slavni J u r i j S t e p h e n - ; s o n. Lokomotive iz leta 1814, 1815 j in 1816 so bile še zelo priproste, ven- j dar so prevažale že 30 ton in so do- : segle hitrost nekaj nad šest kilome- : trov na uro. Leta 1823 je bil Stephenson imenovan za prvega inženerja premogovne železnice med mestom Stockton in Darlington na Angle-šlcem; leto nato pa je za izdelovanje , lokomotiv zgradil tovarno v New Ca-stle, ki je zadobila kasneje svetovni glas. In 27. septembra 1825 je prvič ; javno poskusil svojo lokomotivo Vzorec I. . Na ta dan nastavijo začetek železnice. Lokomotiva jo vlekla že 90 ton, na uro je pa dosegla več kot 24 kilometrov. Ker pa železnica Stockton—Darlington ni služila javnemu prometu, je poslovala zelo ne- i redno itd. Stephenson je delal naprej. ; Že 6. oktobra 1829 je dosegel z loko- : motivo Rocket (raketa) 48 kilome- ; trov na uro; to lokomotivo imenujejo prvo moderno lokomotivo. Leto nato, 15. septembra 1830, so otvorili 48 kilometrov dolgo progo Liverpool — Manchester in so začeli s tem pravo dobo železnice. Kajti ta proga je slu- s žila že javnemu prometu. Lokomotiva > Northumbrian je napravila tedaj 58 km na uro; vse se je čudilo. Tako hitro je torej šlo, ko so bile začetne’ težave premagane. Glavno delo je bilo s tem končano, treba je bilo samo še izpopolnjevati; napravljali šo razne vrste vagonov, povečali so hitrost, gradili so predore, prišle so zobokolne železnice, vzpe- , njače itd. Danes je vseh železnic na svetu nad 1.200.000 km, za več kot trideset zemeljskih obsegov. Največ jih je v Ameriki, okoli 620.000, samo v Zedinjenih državah jih je okoli 430 tisoč km. Evropa iih ima nad 370.000 km, Azija nad 120.000, Afrika okoli 55.000, Avstralija pa okoli 50.000 km. 424/1: Deščice za oblaganje drugih predmetov, surovo (Sperrholz- platten)............................. 10.— 431: Letve za pohištvo (Holzleisten), profilirane ali neprofilirane, obložene ali neobložene z maso, tudi v zvezi z navadno ali fino tvarino: 2. Lužene, barvane, lakirane, polirane, prevlečene s po-kostom................................... 90.— 3. z inkrustacijami, s Sarami (vzorci) izdelanimi s prešanjem, vžiganjem, rezanjem ali rezlanjem 100.— 4. z vloženim deiom, poslikane, broncirane..........................100.— 432: Pohištvo in mizarski izdelki za notranjo opremo: iz 2/b pohištvo prevlečeno z usujem . . . 200.— iz 3. ostalo: b) strojeno (pacano), barvano, lakirano, polirano, po-koščeno.................................. 75.— c) z inkrustracijami, s žarami (vzorci), izdelanimi s prešanjem, žganjem, fresovanjem, rezlanjem in podobarskim obdelovanjem . d) z vloženim delom, slikano, broncirano........................... 433/2: Leseni ročaji za orodje, siojalo za oblanje. Okvirji za žage: a) surovi ................................... glajeni: stojala za oblanje . . . a) pokožčeni m polakirani: stojala za oblanje ...................... 434: Potrebščine za risanje in slikanje ...................I.............. Cevke za pipe, glavice za pipe, ustniki za cigare in cigarete: brez zveze ali v zvezi z navadno iva- rino................................. v zvezi s fino tvarino............... 435: Izdelki drugje imenovani: iz 110.- 200.— 70.— 70.- 80.-- 230.— 150.- 201).- Izpremembe nove carinske tarife po jugoslovansko-avstrijski carinski pogodbi. (Nadaljevanje.) Jugoslovanske uvozne carine: Pogodbena carina v zlatih dinarjih od 100 kg. j 415/2: Blago iz živalskih snovi za rez-barstvo, drugje neimenovano: a) brez zveze ali v zvezi z navadnimi tvarinami . • » _ • ■ _ • ■ b) v zvezi s finimi tvarinami . . v zvezi z najfinejšimi tvarinami 418/1 a : Ustniki za cigare in cigarete iz umetne smole (fenolni preparati) ............................ 419: Gumbi iz kamenega oreha . 422: Deli zabojev za razpošiljanje češpelj, tudi oblaui............ 423/1: Lesna moka, surova .... 1 a) surovi, v zvezi ali brez zveze z navadno tvarino: transmisijska kolesa, lesene škatlje (izvzemši galanterijske) . 50.— Hišna in kuhinjska posoda in pribor: deske za pranje perila tudi z vložkom iz pocinkane pločevine, kleščice za sušenje perila, deske za sekanje, deske za mešanje testa, krožniki za sekanje, sklede kuhovnice, bučkarice, otirači za obleko, podnožniki za pred vrata, omare, obešala za obleko 40,— 2. luženi, barvani, lakirani, poli-tirani, pokoščeni: brez zveze ali v zvezi z navadnim materijalom: transmisijska kolesa, pogoščena ali politirana.......................... 50.— leseni zaboji, izvzemši galanterijski ................................100.— lestve na kolesih zn mehanično dviganje................................ 60,— 439/2: Kamenje iz plute in plutnih odpadkov, sestavljeno s pomočjo drugih materijalov....................... 10.- 441/2: Nepreluknjane pole celuloze, tudi nam6t.ani, (naliti), za filtriranje v kemičnih tovarnah, prosto. 442: Karton (lepenka) v teži ni nad 300 g na 1 ur’, tudi v masi pobarvan: 1. Neprevlečen (nepre-niazan) in nenapojcn: a) v polah ali na motih................... • • 444: Papir za zavijanje v teži ni nad 30 g na 1 m1......................... 445: Papir za tisk in pisavo: 1. Za tisk: a) nesatiniran v teži do 00 gr na m2 ......................... b) ostali ........................... 3. Za pisanje........................ 4. Kastrirani........................ 447: Papir v teži 30 g ali manj na 1 m2 (svilnati) . . • • • ■ • 455: Kastrirani obrazci, tudi s tekstom potiskani, tiskani predmeti za plakate, objave, priporočila, navodila itd.: 1. V eni barvi, izvzemši bronsirano, zlato ali srebrno; a) bre.z slike . . b) modni žurnali s slikami . . . 2. Večbarvni, bronsirani, pozlačeni, posrebreni: a) brez slike. . b) modni žurnali s slikami . . . 459: Karte za igranje, zabavo in slične, tudi pole s slikami za take karte ............................. 460: Fotografski papir: 2. občutljiv za svetlobo........................... 462: Papir za pisma, kuverte iz papirja, dopisne karte in karte za 1 pisma, vse to s slikami, okvirji, monogrami, amblemi, okrasnimi črtami, s tiskom, prešanjem ali na drug način izdelanimi ali barvanimi obrobki, s prešanimi pri-; * rodnimi ali umetnimi cvetljicami, ; tudi v zvezi z navadno ali fino ; tvarino: Papir za pisma: kuverte iz papirja in karte za pisma za i poslovne svrhe ,................. 200.- j ostalo .................................. 250.- ( 436: Ostali papir za pisma, kuverte iz papirja, dopisne karte in karte za pisma, tudi zaviti v papir v kuvertah iz papirja ali v škn.tljah iz kartona ali iz lesa: 1. Brez zveze z drugo tvarino . . . • 2. V zvezi z navadno ali fino tvarino ................................. Pripomba: Predmeti iz tar. post. 463. se ne smatrajo, da so v zvezi z drugim materijalom, ako so samo povezani s trakovi, pozamenterijo ali prejo. (Dalje sledi Kaj fei bilo napraviti, da se kakovost našega hmelja dvigne? (Poročilo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na III. kongresu zbornic in važnejših gospodarskih organizacij SHS v Beogradu dne 20. t. m.) V Sloveniji se prideluje hmelj v Savinjski dolini, v manjših količinah tudi v Šaleški dolini in v okolici Ma-renberga. Trgovina s hmeljem se pa koncentrira v Žalcu. Hmeljske kulture Slovenije niso mlade. Prvi nasddi hmelja v Sloveniji datirajo iz leta 1856. Od tedaj se je začelo prt nas limeljske kulture gojiti, najbolj so se razširile v letih 1880—1896, ko se je hmeljarstvo ' splošno razširilo po celi Savinjski dolini v pasu približno od Celja do Mozirja. Domači hmeljarji so se trudili, tla kvaliteto hmelja izboljšajo in prav kmalu sc je hmelj iz Savinske doline zlasti ob ugodnih letinah štel na svet-skih tržiščih med provovrštne lune- j lje. Zlasti dobra kvaliteta hmelja se je producirala v Braslovčah in okolici. Pri kulturah hmelja se razločujeta dve vrsti hmelja in sicer takozva- j ni »goldingo, ki uspeva najbolje v do- • lini in ki spada med najboljše vrste ■ in poznejši, to je drugovrsten hmelj, j ki se obira kasneje, katerega pro- ; dukcija pa pada V splošnem se mora trditi, da je kakovost slovenskega hmelja dobra : in se je naš hmelj že pred vojno zmešan z najboljšim češkim hmeljem (iz Žatca), kateremu je tudi po zuna- j njosli zelo podoben, dobro uvelja- i vil na amerikanskih tržiščih. Tudi j danes najde slovenski hmelj ugodno j placiranje v Franciji, Švici, Italiji in Belgiji, največ se pa slovenskega hmelja kupuje na nurnberškem trgu in zateškem trgu, kjer je središče hmeljske trgovine sploh in kjer so tudi velika spccijalna tranzitna skladišča za hmelj. Od tod se potem izvaža naš hmelj po celem svetu. - Nasadi hmelja pri nas splošno napredujejo, kultivirana površina se ši- Ker je hmelj zelo voluminozen je v interesu našega izvoza, da se dajo eksporteriem samo veliki vagoni na razpolago, kjer je mogoče nakladalno težo bolje izkoristiti. V interesu osamosvojitve naše hmeljske trgovine bi bilo neobhodno potrebno, da bi Narodna banka s primernimi krediti subvencionirala domače izvoznike hmelja, ker se nahaja izvoz hmelja skoro izključno v rokah inozemskih komisijonarjev in prekupčevalcev, od katerih ni mogoče pričakovati, da bodo zastopali interese našili producentov. Da se dvigne kviliteta hmelja, je neobhodno potrebno: 1. Da se v ministrstvu pcljoprivre-de in vod imenuje posebnega konzu-lenta za hmeljarstvo, ki bi naj skrbel za pospeševanje hmeljarstva. 2. Država noj ustanovi v trgu Žalcu pri Celju, ki je središče hmeljske produkcije hmeljarsko državno strokovno šolo, ki naj bi skrbela za vzo-jo potrebnega strokovnega izobraženega naraščaja. 3. Hmeljarskemu društvu v Žalcu, ki ima največ zaslug za pospeševanje te pri nas tako dobickanosne produkcije, naj dovoli država denarno sub-'vencjjo, da bo mogla poglobiti poučna predavanja, ki jih prireja že sedaj z velikim uspehom in da društvu omogoči izdajanje poučnih spisov o zboljšanju hmeljarskih kultur o selekci-joniranju nasadov, o ravnanju s hmeljem ob trgatvi, sušenju, zavijanju itd., kar je vse zvezano s povzdigo kvalitete hmelja. KDKAf C ---- Ako piješ „Buddha“ čaj, vlivaš že m zemlji ra£! 9.- 10,- 12.— 16,-30 — 40,— 40,- 80.— 70 — 130.— 70,— 250. 200.: 80,- 150.- 300.— 360.— 550.— 350,— 170.- i/fNajucioclnejsi nakup 11 OBLEKE Vam nudi JOS. ROJINA, Ljubljana ri in sedanja produkcija dosega že približno J/a povprečne predvojne produkcije. V zadnjih treh letih se je površina hmeljišč razširila vsako leto za približno ‘20%. V preteklem letu smo sicer dosegli komaj tretjino predvojne produkcije, ki je znašala v najboljšem letu 22.000 q, toda upati je, da se bo kmalu dosegel izvoz povprečne predvojne produkcije. Od hmelja, ki se producira v Sloveniji se vsako leto izvaža 90 do 95 % v inozemstvo. Letošnja trgatev hmelja obeta kvantitativno najmanj isto množino hmelja kakor lani. Po sedanjem stanju hmeljskih nasadov se pričakuje, da bo letos slovenskega hmelja nad 6.000 q na razpolago za izvoz v inozemstvo. Tudi je vsled dobrega gojenja in skrbnega obdelovanja, v čemur je opažati prav dobre napredke pričakovati, da bo letošnji hmelj kvalitativno boljši od lanskega. Vse pohvale je vredno za povzdigo hmeljarstva prizadevanje hmeljar-' skega društva v Žalcu, ki deluje na ; tem polju že izza leta 1880. Letnik 1924 je popolnoma razprodan. Z ozirom na kvantiteto letošnje svetovne trgatve, ki je bila ugotovljena na tretjem mednarodnem hmeljarskem kongresu, bo razmerje med letnim pridelkom in potrebo zelo za-; dovoljivo, kar obeta, da se bodo tudi i cene ugodno razvijale. Država sama bi morala kreniti interesom hmeljarske produkcije svojo ; pozornost zlasti s tem, da bi v trgov-I skih pogodbah zagotovila uvozu na-t šega Ihmelja v tuje države znižane i uvozne carine. Vpcštev pride tu ' predvsem Nemčija in Češkoslovaška, j ki tvorita za naš hmelj najvažnejši j tržišči in ki zahtevata za uvoz hmelja občutne uvozne carine. Češkoslovaška na primer 1600 Kč za 100 kg, medtem ko je uvozna carina pri nas v tem oziru popolnoma nezadostna, da bi ščitila domače producente. \Tudi naj bi se dovolil carine prosti ; uvoz jute, katero se potrebuje za za-• vijanje hmelja. Trgovina. Zakaj ne hi mi dobivali soli iz Kreke? Slovenija dobiva sol iz ljubljanskega skladišča, ki je založeno skoro edino z nemleto mersko soljo. Tekom letošnjega leta je imelo samo enkrat na zalogi sol iz Kreke, ki je neprimerno boljša, nego morska sol. Iz trgovskih krogov, dobivamo pogosto pritožbe, da imata skladišči i v Varaždinu in v Zagrebu sol iz Kreke j redno na zalogi. Te ugodnosti se poslu-1 /ujejo špekulanti, ki potoni svojih po-| sredovalcev pokupijo vso sol iz Kreke | ter jo prodajajo v Slovenijo z dobičkom j 3.000 do 4.000 Din pri vagonu. Dobra sol iz Kreke je zato v Sloveniji v prostem prometu veliko dražja, nego na skladišču. Iz sosednih pokrajin dobivajo trgovci na Štajerskem ponudbe po 3.75 do 3.80 Din za kilogram franko vagon za sol, katera je stala na skladišču samo 3.30 Din. Slovensko trgovstvo nikakor ne zahteva, da se Slovenija aprovizijoni-ra edino s soljo iz Kreke, pač pa smo mnenja, da bi moralo tudi ljubljansko skladišče imeti vsaj od časa do časa na zalogi boljšo sol iz Kreke. Monopolska uprava v Beogradu naj bi to sol pravičnejše razdelila na posamezna skladišča, če ne drugače vsaj po številu prebivalstva, katero preskrbjjuje s soljo. Za izvoznike v Italijo. Nekateri izvozniki oddajajo, ne da bi jih železniške postaje zavračale, blago za izvoz v Italijo preko postaje Rakek z mednarodnim tovornim listom. Na postaji Rakek se vodijo samo računi, a vse blago namen jeno na to postajo mora biti opremljeno s tuzemskim tovornim listom. Drugih tovornih listov ne priznava niti italijanska državna železnica. Pošiljke, opremljene z mednarodnim tovornim listom, železniška postaja na Rakeku ustavi in jih stavi strankam na razpolago. Konkurzni oklic. Razglašen je kon-kurz e imovini Antona Splihaia, trgovca v Št. liju nad Turjakom. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Slo-venjgradcu dne 8. oktobra 1925 ob desetih. Oglasitveni rok do dne 1. novembra 1925. Denarstvo. Nov denar v Avstriji. V Avstriji se izdaja od 19. t. m. drobiž po pol šilinga iz srebra. ZLATOROG k MILOM Štev. 112. TiiGOVSKi UST, 24. septembra 1925. Stran g. Mi«l mm mmil ' llllllllin lWWrW*riWllWrWI^WW«««ami»nnill^lW ---,---------- 7-III -f urar '• •■>** Dohodki monopolske uprave. Mono-polska uprava je imela v prvih petih mesecih tekočega leta 383,866.815 Din dohodkov. Dohodki se na posamezne monopolske predmete razdele sledeče: tobak 259 milijonov, sol 51 milj., petrolej 29 milj., vžigalice 22 milj., cigaretni papir 21 milj., razni prejemki 1 milj. Za proračunom je zaostal monopol tobaka za 11 milj. in monopol vžigalic za 5 milj., dočim so proračune prekoračili monopoli: soli za 1 milj., petroleja za 8 milj. in cigaretnega papirja za 5 milj. dinarjev.— V isti dobi leta 1924. so znašali dohodki monopolske uprave 357 milj. Davki in takse. Davčno okrajno obtastvo v Coliu razglaša: V smislu člena 204. finančnega zakona za leto 1924/25 (Uradni list 43/140 iz leta 1924.) se daje v splošno vednost: 1. V času od 1. do 15. oktobra 1925 bodo v uradnih prostorih davčnega Okrajnega oblastva v Celju razgrnjeni izkazi o predpisu dohodninskega in rentnega davka za leto 1925. za Celje mesto. 2. Davčni zavezanci bodo obenem še individualno obveščeni s posebnim obvestilom o višini predpisane dohodnine in rentnine. 3. Rok za vložitev prizivov zoper odmero teh davkov poteče s 30. oktobrom 1925 neodvisno : od tega, ali in kdaj je bilo dostavljeno i posebno obvestilo. — Prizive je koleko-vati s kolekom za 20 Din, prošnje za odmerilo podlago pa s 5 Din. Davčno okrajno oblastvo v Celju razglaša: V smislu člena 204. fin. zak. za ; leto 1924/25 (Uradni list št. 43/140 iz leta 1924.) se daje v splošno vednost: 1. V času od 1. do 15. oktobra 1925 bodo v uradnih prostorih pristojnega davčnega tirada in pri davčnem okrajnem oblaslvu v Celju razgrnjeni izkazi o predpisu dohodninskega in rentnega davka za davčno leto 1925. za Celje deželo. 2. Davčni zavezanci bodo ob enem še individualno obveščeni s posebnim obvestilom o višini predpisane dohodnine in rentnine potom pristojnega občinskega urada, ki bo vsakemu dostavilo tozadevno obvestilo v teku 8 dni pred razgrnitvijo izkazov. 3. Rok za vložitev prizivov zoper odmero teh davkov poteče s 30. oktobrom 1925 neodvisno od lega, ali in kdaj je dostavilo županstvo posebno obvestilo. Prizive je kolekovati s kolekom za 20 ■dinarjev, prošnje za cdmerno podlago pa s 5 Din. Koliko davka plačajo severnoameriški milijarderji. Ameriški davčni uradi objavijo vsako leto davčna vplačila. Letos sojih tudi. Vidimo, da plača največ davka Fordova družba, in sicer 16.5 milijonov dolarjev. Ford sam za svojo osebo je plačal 2.6, sin njegov pa 2.1 milj. dol. Največ je za osebo plačal mlajši Rockefeller, 6.3 mil. dolarjev, za njim prideta oba Forda, nato državni kancelar Mellon / 1.8, njegov brat z 1.1, nato Morgan s T)24.000, Vanderbilt s 400.000 in Gary s 322.000 dol. Od filmskih veličin je plačal lani Fairbanks 182.000, Svvansonova 57 tisoč, Pickfordova 34.000, Ltoyd 28.000, Pola Negri 15.000, Chaplin pa samo 345 -dolarjev. Predsednik Coclidge je plačal 14.000 dolarjev, državni tajnik Hughes 1506, angleški pisatelj 'Rudyard Kipling 5000 dolarjev. Iz. tega, kar plača Fordova dražba, se vidi, da je zaslužila lani 115 milijonov dolarjev. Električna družba je plačala 7.5 milj. dol., jeklena 11, podjetje Wolhvorth 2.6, podpredsednik Dawes 25.000, Hoover 2200, tvrdka Kahn, Lob ■& Co. 392.000, bakreni kralj Guggen-heim samo 231,' Astor samo 642 dolarjev, fotografski kralj Eastman 80.000 itd. Promet. Dihanje parobrodov. Društvo »Ocea-nia-i naznanja: Mrav« v Konstanci, na- daljeval bo v Anverso in Rotterdam, »Jadera« v Tyne nadaljeval bo za Jadransko morje, »Zora«, prispel je v Trst 20. t. m., »Sava« v Tanger, nadaljeval bo v Larache, Kasablanko, Magazan, Tene-riifa in Las Palmas, »Kostrena« na Reki, nadaljeval bo v Trst, Šibenik in Gruž, tm to v progi Las Palmas, »Sud« odpotoval je 19. t. m. iz Šivilje v Huelvu, »Morava« v progi Jadransko - Egejsko-Crno morje, »Vladimir« v progi Jadransko . Egejsko - Crno morje, »Diamant« odpotoval je iz Trsta 21. t. m. v progi Jadransko - Egejsko - Crno ■ morje. — »Oceania«. Uvoz, izvoz. Za pospešitev izvoza gob. Na III. rednem kongresu zbornic, ki se je vršil v dneh 19. in 20. t. m. v Beogradu se je po referatu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani sklenilo naslednjo resolucijo: 1. Da bi država s primerno subvencijo omogočila prireditev, tečajev, na katerih naj bi strokovnjaki temeljito uvedli naše ljudsko-šolsko učiteljstvo v gobarstvo, teoretično, kakor tudi praktično. To bi omogočilo populariziranje poznanja vseh vrst gob in bi bilo izredne koristi, da se tako seznani najširše sloje z. vsemi metodami eksploatacije gob. 2. Da bi država podpirala izdajo poučnih, ilustriranih knjig o gobarstvu. 3. Državne šumarske uprave naj bi dovolile revnejšim slojem brezplačno nabiranje gob v državnih šumah. 4. V krajih, ki nudijo ugodna tržišča za plasiranje naših gob, naj bi naši konzulati posvetili temu izvoznemu predmetu povečano pozornost s primerno propagando na inozemskem tržišču in s točnimi informacijami našim zbornicam o potrebah, ki jih stavi inozemsko tržišče glede naših gob. RAZNO. Informativni tečaj za zadružne in gremijalne funkcijonarje. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo priredi v Mariboru v dneh 27., 28. in 29. septembra 1. 1., to je v nedeljo, pondeljek in torek v mali dvorani Narodnega doma informativni tečaj za zadružne in gremijalne funkcijonarje. Predavalnih ur bo skupno 18 ter se predavanja prično vsak dan •ob 8. uri zjutraj. Predavalni red je sledeči: Nedelja, 27. t. m.: 1. Ustroj obrtnih zadrug in trgovskih gremijev, zadružnih zvez in Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani (2 uri). 2. O poslovanju obrtnih zadrug in trgovskih gremijev (4 ure). 3. Obrtno strokovno šolstvo in ustroj Tehniške srednje Sole (1 ura). — Pondeljek, 28. t. m.: 1. Važnejše določbe obrtnega feda (2 uri). 2. Vajenstvo, pomagalske in mojstrske preizkušnje (1 ura). 3. Ustanove za pospeševanje obrta, obrtne razstave in obrtniški krediti (1 ura). Predavanji pod točko 2. in 3. sta namenjeni speci-jelno funkcionarjem obrtnih zadrug. Zato se bo istočasno vršilo: 4. za funkcijonarje trgovskih gremijev predavanje o ustroju gremijalne pisarne. 5. važnejše določbe iz delavske zakonodaje (delavsko zavarovanje in zakon o zaščiti delavcev (2 uri). — Torek, 29. t. m.: 1. O davčnih in taksnih predpisih (2 uri). 2. Carina in promet (3 ure). — Da bodo udeleženci predavanjem lažje sledili in da se posebno v pogledu poslovanja zadrug in gremijev uvede enotnost, je zbornica preskrbela razne obrazce, ki se bodo razdelili ob priliki predavanj. Pisalne potrebščine (papir in svinčnik) naj udeleženci prinesejo s seboj. Absolventi tečaja dobe svedočbe o udeležbi. — Ker se tečaj otvori v nedeljo 27. t. m. točno ob 8. uri zjutraj, naj se zglasi vsak udeleženec tega dne že ob trieetrt na 8. v predavalni dvorani v Narodnem domu. Intervencija radi italijanskih delavcev. Italijansko poslaništvo v Beogradu je v trnek ponovno interveniralo v zunanjem ministrstvu, češ da organi ministrstva socijalne politike preganjajo in zapostavljajo italijanske delavce. Provizorično znižanje jadranski!) tarif. Tarifna komisija, ki jo tvorijo zastopniki jugoslovenskih, italijanskih in madžarskih železnic in ki zaseda že od dne 10. septembra v Budimpešti, je pri-j čela razpravo o tarifah, ki naj se uvede-i jo na jadranskih progah. Sklenilo se je, j da se te tarife provizorično znižajo do | končnoveljavne ureditve. To znižanje, i ki stopi v veljavo dne 1, oktobra, znaša ’ na italijanskih železnicah za jadranski | promet 25 do 30%, na jugoslovenskih ; za tranzit in jadranski promet 15 do | 35% in na madžarskih železnicah pa za ■ promet z Jugoslavijo 20 do 40%. j Nekaj resnice o avstrijskih razmerah. | Mnenje o avstrijskem gospodarskem po-! loža ju ki sta ga oddala eksperta Zveze ; narodov Rist in Layton, nam daje sliko, i ki ie zei° značilna in kaže, kako malo ‘ je verjeti vpitju avstrijskih merodajnih j krogov o kritičnem položaju Avstrije, j Mnenje ugotavlja, da so se gospodarske j razmere v Avstriji obrnile bistveno na j bolje, dasi priznava obubožan je srednje- j ga stanu. Poljedelstvo je doseglo skoro ! stanje predvojne produktivnosti, indu-j strija približno 80%. Ko je bila premagana inflacijska psihoza, se je krona stabilizirala, in kapital se je začel vračati. Trgovska bilanca Avstrije izkazuje sicer v letu 1924 pri izvozu 2394 in izvozu 1369 milijonov zlatih klon, primanjkljaj ene milijarde. Dejanski primanjkljaj pa znaša samo 200 milijonov zlatih kron, ker se morajo ceniti dividende iz »novega inozemstva« in dohodki iz. tujskega prometa in blagovnega tranzita, kakor tudi dobički Dunaja kot posrednika, ko-misijonarja in bankirja nasledstvenih držav na 800 milijonov zlatih kron. Ker je Dunaj ostal uajvečje finančno tržišče evropskega vzhoda, središče za razdelitev inozemskih kreditov in posredovalec med Zapadom in Vzhodom in ker dunajska industrija reprezentira 79% skupnega izvoza. Dunaj ni nikaka alpskim deželam nataknjena vodena glava, temveč trgovski imperij, ki omogoča izenačenje plačilne bilanee. Brezposelnost je problem razpečevalnega trga, ki se mora rešiti z zavarovanjem tržišč. Število industrijcev s padajočim izvozom je padlo od 73 na 27%. Avstrija je postala dežela, ki enako Angliji, Belgiji in Švici živi od mednarodne trgovine. Gospodarski položaj se počasi, a nesporno izboljšuje. Ti podatki zvedeniškega poročila nam jasno kažejo, kako pretirane so trditve avstrijskih gospodarskih in političnih krogov o skrajno slabem gospodarskem položaju Avstrije, posebno pa kako neutemeljena je zahteva po dovolitvi preferenčnih carin, ki naj bi bile edino zveličavne za avstrijsko gospodarstvo. Koristno časopisje. Pri razpečavanju ali nakupu blaga vseh vrst služijo industrijskim in trgovskim krogom v orijen-tacijo najuspešneje informacijski listi in gospodarske revije »Asien - Export«, »Ost - E.vport«, »šiidamerika - Export« in »Uebcrsee-Post«. Navedeni informacijski listi so nam kažipot po vsem trgovskem svetu, ker so razširjeni na vseh kontinentih. Čitajo jih izvozniki in uvozniki, veleindustrijalci in veletrgovci, odpravniki (špediterji) in banke, tovarnarji, različni uradi itd. in so tedaj tudi v visoki meri prikladni za priobčitev oglasov v poljubnh jezikih. »Asien - Export« posreduje pri izmenjavi blaga med Evropo in Azijo, izhaja 15. vsakega meseca in stane Din 80.— celoletno. »Ost-Ex- Postrežite svojini odjemalcem samo s prvovrstnim če želite, da si odjemalce ohranite in pridobite novih! port« služi izmenjavi blaga med srednjo in iztočno Evropo, izhaja 10. in 25. vsakega meseca in stane Din 90.— celoletno. »Šiidamerika - Export« je namenjen trgovanju med srednjo Evropo in južnoameriškimi državami, izhaja 30. vsakega meseca in stane Din 95.— celoletno. »Uebersce - Post« je časopis za eksport in import vobče, izhaja mesečno in stane celoletno Din 100.—. Naročila na liste in oglase sprejema trgovska družba z o z. »Vera« v Ljubljani; Aleksandrova ■ cesta 8, koji je poverjeno izključno za- 1 stopstvo teh listov za Jugoslavijo. Državna borza dela v Mariboru. Od : 13. do 19. septembra t. 1. je bilo pri tej borzi 166 prostih mest prijavljenih, 288 oseb je iskalo službe, v 122 slučajih je borza posredovala uspešno in 41 oseb je odpotovalo; od 1. januarja do 19. septembra je bilo pa 5319 prostih mest prijavljenih, 7597 oseb je iskalo službe, v 2173 slučajih je borza posredovala uspešno in 580 oseb je odpotovalo. Židovska kolonizacija v sovjetski Rusiji. — Kongres ameriškega židovstva, ki se je te dni vršil v Filadelfiji, je kljub ostri opoziciji sklenil, da se zbirka ameriškega židovstva v znesku 14 milijonov dolarjev porabi za kolonizacijo židovstva v sovjetski Rusiji (na Krimu), dočim je opozicija zahtevala, da se z zbirko pospeši kolonizacija v Palestini. Draginja v Parizu stalno narašča tako, da je vlada smatrala za potrebno, da se s tem pojavom posebej bavi. Te dni se je v tem oziru vršila seja ministrskega sveta, na katerem je minister za finance povdarjal, da je treba skrbeti, da se prepreči nadaljna podražitev živil, sicer bo ogrožena stabilizacija franka. Ljubljanska borza. Sreda 25. septembra 1925. Vrednote: Investicijsko posojilo iz leta 1921, den. 95, bi. 97, zaklj. 95; Zastavni listi Kranjske dež. banke, den. 20, bi. 25; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke, den. 20, bi. 25; Celjska po-sojdnica d. d., Celje, den. 201, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, den. 225, bi. 240; Merkantilna banka, Kočevje, den. 100, bi. 105; Prva hrv. štedionica, Zagreb, den. 1068; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana, den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana, den. 104; Trbovelj, premogo-kopna družba, Ljubljana, den. 375, bi. 387; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, den, 120; Nilrag, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb, den. 38, bi. 42; Stavbna družba d. d., Ljubljana, den. 165, bi. 180. Blago: Smrekovi oz. jelovi hlodi, od 25 cm prem. naprej, fco naklad, postaja, bi. 225; Madrieri, 75-220 mm, od 4—8 m dolž., monte fco meja, den. 585; Jamski les po uzancah ljubljanske borze, fco naklad, postaja, 5 vag., den. 1.70, bi. 170; zaklj. 170; Pšenica domača, fco Ljubljana, den. 270; koruza slavonska, par. Ljubljana, bi. 217; fižol prepeličar, orig., fco Ljubljana, den. 325; fižol ribničan, orig., fco Ljubljana, den. 300; fižolman-doloii, orig., fco Ljubljana, den. 250. TRŽNA POROČILA. Kovinski trg sredi septombra. Položaj je bil tudi še sredi septembra precej napet. Mednarodna trgovina se bori s težkočami, ki jih ni mogoče tako lahko odstraniti. Glasovi o evropskem železnem kartelu so kar zaspali; dogovori zadnjega časa glede kartela o tračnicah kažejo jasno, da je težko doseči sporazum večjega obsega med deželami produkcije. In tako divja bud konkurenčni boj med evropskimi deželami; doma naj pa karteli držijo cene kvišku, da industrija lahko bolj poceni v inozemstvo prodaja. Taka politika je slaba tako za mednarodni, kakor za domači trg.. Nakupna moč domačega konsuma se preveč izrablja, visoke domače cene imajo za posledico omejitev potrebe. Domači trg je zmeraj prvi, on je temelj ugodnega razvoja industrije; inozemski odjemalci imajo za stabilnost in razvoj trgovine šele sekundarni pomen, pri čemer so v nekaterih panogah seveda pomembne izjeme. Zato ni čudno, da opažamo danes jako čudne pojave. Cene na eks-portnem trgu so prav nizke, pa je vsakdo prepričan, da to ni prav. — Najbolj se posledice sedanjega zamotanega položaja poznajo na Angleškem. Primerjajoč ■v—i' j •s.M«Yiih znamk Grltzner - Adler - Ph5nlx. Istotam posamezne dele za slroje in kolesa, igle, olje, Jermena, pnevmatika. Pouk o vezenju na stroj brezplačen! — Večletna garancija! No vel'.koI Na malo 1 IRITZNER V eletrgovina v priporočil špecerif sko blago raznovrstno žganje moko in | deželne pridelke g raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna asa kavo in mlin za di-_ Save z elekiriCnim obratom. CENIKI NA HAZPODAGO! ;]lilll:=== $ rite ..Trgovski lis?!"* za turi, konjak, likerje in žganj« Ekstrakti In arome z« nealkoholne pijoč« vseh vraJ Koncentrirani sadni tAnml *• aromaUziranJc kan* Eisri dltov ln aladčli PRAVI MALINOVEC kdni grog (Puntih) — Limonov sok = priporočat Srečko Potnik in drug L^bli&na, Metelkova ul13 !! Zahtevajte cenike !I k TRO. IND. D. O. Tiska knjige, pravila« cenike, račune, letake, Časopise, lepake, brošure, posetnice in razglednice. IzvrSuJe vsakovrstne trgovske kakor tudi vse druge uradne tiskovine. -»»-* lastna knjigoveznica. LJUBLJANA - SIMON GREGORČIČEVA UL 13. - TE»OM 552 A>- Vrednik dr. IVAN PLES8, Ljubljana. — Za trgOTsko-industrijsko d. d. »Merkur« kot izdajatelja i« tiskarja A. SKVER, Ljubljana.