,OSREDNJA I ! KNJIŽNICA |
1 ---: lju !
V C E
Celje - skladišče D-Per
Št. 9
Leto XXVIII
17. 5. 1978
seči. Res je sicer, da je naš uspeh odvisen tudi od utripa domačega in mednarodnega gospodarstva, vendar „sami lahko naše uspehe izboljšamo s tem, da skrbno varčujemo z materialom, da res smotrno izkoristimo naš delovni čas, da zmanjšamo še vedno zaskrbljujočo odsotnost od dela, da na vseh delovnih mestih opravljamo delo odgovorno in kvalitetno.
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE
V prvem polletju tekočega leta nismo dosegli planirane proizvodnje. To je ugotovitev, ki ne dopušča, da bi se še naprej obnašali brezbrižno, da bi se še naprej tolažili s tem, da smo v primerjavi s preteklim letom napredovali in s tem, da prejemamo plače, čeprav ne dosegamo tega kar bi morali do-
Zavedajmo se, da vse kar storimo za povečanje naše storilnosti, storimo predvsem v dobro kolektiva in vsakega posameznika, s tem pa tudi naše samoupravne družbe.
Naše samoupravljanje bo uspešno le, če bomo dosegli optimalne gospodarske uspehe, to pa je mogoče doseči z zavestno samoupravno socialistično disciplino, ki mora biti neizprosna do anarhičnih pojavov v našem proizvodnem procesu.
I
Sodelovanje naše delovne organizacije z raznimi delovnimi organizacijami širom Jugoslavije se je začelo takoj po končani drugi svetovni vojni. Naši sodelavci so vedno z velikim veseljem in vnemo pomagali svojim tovarišem, ki so se trudili, da razvijejo proizvodnjo in si zagotovijo delo in kruh. To sodelovanje se je vedno krepilo in širilo vse do danes s številnimi tovarnami v obojestransko korist. Že dolga leta imamo odlično sodelovanje z GENERALEXPOR-TOM, zato nam je delavski svet te delovne organizacije podelil najvišje priznanje priznanje VELIKU JU3I-LARNU MEDALJU.
.
Številni naši sodelavci in sodelavke so se zbrali dne 26. aprila v sejni dvorani delavskega sveta, da bi prejeli nagrade za dolgoletno neprekinjeno delo v EMO.
Nagrade so bile razdeljene na svečan način, kajti to je za kolektiv EMO pomemben dogodek vsako leto. Ostati zvest svojemu dolga leta in opravljati delo kot to zahteva naše samoupravljanje pomeni krepiti gospodarsko moč delovne organizacije. Vsem jubilantom je čestital glavni direktor ter predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Vsi pa jim želimo prijetno počutje v njihovem delovnem okolju in veliko delovnih uspehov na njihovih delovnih mestih.

LEPO PRIZNANJE
Znano je, da se je naša tozd tovarna kontejnerjev borila ne le s težavami, ki so nastale zaradi razmer na mednarodnem tržišču, temveč tudi s tehničnimi težavami, ki so jih morali premagati njeni delavci z lastnim razmišljanjem in lastno iniciativo. V vsaki novi tovarni niso dovolj le stroji, morajo biti tudi ljudje, ki obvladajo stroje, ki razmišljajo kako izboljšati tehnične postop-
ke, skratka, kako osvojiti in razvijati proces proizvodnje.
Ce v tovarni kontejnerjev ne bi bilo takih ljudi, bi tudi ne bilo tehničnega napredka, ki kaže svoje rezultate zlasti v letošnjem letu.
Glede na uspehe, ki so jih dosegli delavci tovarne kontejnerjev na tehničnem področju, so nekateri inovatorji prejeli nagrade »Inovator 77«, ki jih podelju-
Markež Edvard
je občinska konferenca SZDL in skupščina občinske raziskovalne skupnosti v Celju.
Te nagrade so prejeli: Edvard Markež — tehnolog, Mirko Bezjak — vodja prototipov in preiz-kuševalnice, Ferdinand Leban — delovodja in Srečko Klepej — konstruktor.
Ti delavci so kot odlična strokovna delovna skupina skonstruirali preizkuševalnico za kontejnerje in je zaradi svoje izvirnosti in uspešnih tehničnih rešitev ta preizkuševalnica prijavljena Zveznemu zavodu za patente v Beogradu.
Že osvajanje in preizkušanje prvega kontejnerja je pokazalo potrebo po lastni preizkuševalni-ci. Takrat v Jugoslaviji ni bilo niti ene preizkuševalnice, ki bi omogočila kompletno testiranje kontejnerjev. Taka najbližja preizkuševalnica je bila v Gradcu — Avstrija.
Preizkuševalnica kontejnerjev, ki so jo skonstruirali omenjeni delavci tovarne kontejnerjev se uvršča med najmodernejše v Evropi in je glede tega kompletno preizkušanje kontejnerja izvršeno v izredno kratkem času.
Nova preizkuševalnica je prihranila tozd mnogo denarja, saj je tako preizkuševanje v inozemstvu zelo drago. Poleg tega pa lahko sedaj tozd tovarna kontejnerjev ustvarja tudi znaten doho-
dek s preizkušanjem kontejnerjev za zunanje naročnike tako domače kot tudi inozemske.
Delavci tozd tovarna kontejnerjev so tudi osvojili več prototipov domačih kontejnerjev. Eden izmed teh je KONTEJNER — EMOK 35. Ta je razvit izključno v tozd in tudi mednarodno priznan kot lasten izdelek kar je važno zato, da ni treba plačevati nobene licence. Stroški odkupa licence za take kontejnerje pa so zelo veliki, poleg tega pa izdelava tega kontejnerja zahteva le malo delov iz uvoza. Ta kontejner je že uveden v serijsko proizvodnjo in je prva serija že dobavljena enemu izmed naših najzahtevnejših kupcev.
Konstrukcija tega kontejnerja je delo delavcev tozd tovarna kontejnerjev, zasluženo priznanje zato pa je prejel Miran Ferme konstruktor, kateremu je bilo podeljeno »Priznanje inovator Celje 77«.
Priznanja zato so še prejeli: Edvard Markež, Alojz Drofenik, Mirko Breznik, Vlado Bajc in Ferdinand Leban.
Veliko zavest in humanost delavcev tozd tovarna kontejnerjev dokazuje to, da so se odrekli lepe nagrade, ki jim je bila dodeljena.
1 * >	ej
Leban Ferdo
Breznik Mirko
PODELITEV PRIZNANJ NAGRAD „INOVATOR 1977"
Že tretje leto zapored je bila podelitev nagrad »INOVATOR 1977«. .Koordinacijski odbor za stabilizacijo pri OK SZDL in Raziskovalna skupnost sta prireditev dobro pripravila, posebno razveseljivo pa je, da so bile podeljene nagrade MLADI ZA NAPREDEK CELJA, istočasno tudi dijakom in študentom za različne dosežke v okviru vzgojnoizobraže-valnega dela in pošolske aktivnosti. Takšnega sodelovanja tudi na različnih področjih si lahko le želimo in to ne samo v okviru različnih prireditev, kajti mladostna zavzetost ter izkušenost in znanje starejših, lahko dasta pomemben prispevek pri nadaljnjem razvoju naše družbe. Kot v preteklosti so tudi inovatorji EMA dali pomemben prispevek pri popularizaciji inovacijske dejavnosti.
Tako so tovariši MARKEŽ Edi, LEBAN Ferdo, BREZNIK Mirko in KLEPEJ Srečko prejeli prvo nagrado za konstrukcijo preizkuševalnice za kontejnerje, ki je edina te vrste v JUGOSLAVIJI in je zaščitena pri Zveznem zavodu za patente v Beogradu.
Srebrno značko in priznanje so dobili tovariš MOŽINA Marjan, tozd ORODJARNA za »konstrukcijo univerzalne sesalne naprave za erodirni stroj. Tovariš REBERŠAK Ferdo, PESTIVŠEK Stanko in RAMŠAK Milan iz tozd
RADIATORJI za različne inovacijske dosežke.
Poleg tega je dobilo bronaste značke in priznanja še devet inovatorjev.
PRIPOMBA: Nagrado v višini
5.000	din so tovariši MARKEŽ Edi, KLEPEJ Srečko, LEBAN Ferdo in BREZNIK Mirko darovali za onkološki institut.
KRALJ Danilo
Izkoristimo
smotrno naš
delovni čas

Naše TOZD v prvem trimesečju
Ko se začenja novo poslovno leto, si postavimo plan, v katerem določimo koliko in kaj bomo proizvajali in tudi vse lepo po vrsti in čim hitreje prodali. Ko pa gre zares, se že nekaj let nazaj ponavlja to, da plana ne dosegamo, da se »tolažimo« s tem, da smo lahko v finančnem Smislu še lahko zadovoljni, čeprav bi ne smeli biti, skratka najdemo toliko vzrokov za opravičila, da še sami ne verjamemo. Ko pa se pokažejo problemi znamo »jamrati« kot temu pravimo, namesto da bi bolj smelo izkoristili vse izkušnje preteklih let in odpravili tiste napake, ki nks ovirajo pri doseganju zastavljenega plana. Po naših tozd »zaškriplje« takrat, ko so v nevarnosti osebni dohodki, tako »škripanje« pa bi marsikdaj lahko odpravili, če bi bolj zavestno gospodarili in preračunali kaj je za nas boljše in kaj slabše. Poleg tega naj omenimo, da je izkoriščanje delovnega časa po pokazateljih, ki smo jih v našem glasilu že večkrat objavili kritično. Ce je tako, potem tudi boljšega uspeha ne more biti.
V	tozd tovarna kontejnerjev je plan proizvodnje za letošnje leto sicer precej višji od lanskega, vendar proizvodnja ni dosežena v prvem trimesečju tako kot je bilo planirano. Res je da so pri tem težave, kje jih pa ni, vendar se ne moremo sprijazniti z enostavno ugotovitvijo: »Po doseženih rezultatih prvega trimesečja lahko sodimo, da je tozd dosegel lepe uspehe v primerjavi z lanskim letom ter dokazal, da je plan za leto 1978 sicer visok, vendar s precejšnjimi napori izvedljiv.« Tako je torej nekje zapisano. Veliko vprašanje pa je, če bo letni plan resnično dosežen, če se bomo tolažili s takimi frazami. Ne pozabimo. Delavci tozd tovarne kontejnerjev so dokazali svojo zrelost v najhujših težavah in bodo tudi letošnje lahko odstranili, če bodo odpravljene fraze in bo jasno povedano kaj je treba storiti.
V	tozd tovarna kotlov prav tako niso dosegli planirane proizvodnje v letošnjem prvem trimesečju. Proizvodnja nekaterih vrst artiklov, ki gredo v prodajo je precej pod planom. Tudi delavci iz te TOZD se kot vemo borijo z nekaterimi težavami, ki jih bodo morali bolj smelo reševati, če hočejo v prihodnje boljši kos kruha in kar je zelo važno boljše delovne pogoje, ki jih pa v sedanjih proizvodnih prostorih ne morejo imeti.
Znano je, da je tekoča proizvodnja v marsičem odvisna od tozd orodjarna, ki oskrbuje ostale tozd s potrebnimi orodji. Nekatere tozd pa nimajo planiranih naročil, zato je tudi orodjarjem težko zagotoviti nemoteno proizvodnjo. Pa poglejmo kaj pravijo sami o tem.
Tozd Orodjarna je na podlagi dinamike plana 1978 uslug za po-, trebe ostalih tozd izvršila v glavnem vsa naročila za prvo trimesečje.
Tako smo za na j več j ega potrošnika naših uslug, t. j. tozd POSODA izgotovili vse 4 komplete orodij za izdelavo zaprtih ročajev, kar smatramo, za največjo nalogo v omenjenem planil v prvem trimesečju. Nadalje smo izdelali orodja za »Zafto-mat«. Orodja, potrebna za ome-iijeni artikel bomo preizkusili v maju in tudi skupno s tehnologi tozd Posoda artikel osvojili. Nadalje smo izdelali tudi orodja za »pokrivne plošče za štedilnike«. Težave imamo z naročili tozd Posoda pri orodjih za izdelavo aluminijastih nastavkov za pekače, predvsem z zadnjim četrtim, vendar tudi tega bomo izgotovili
do 30. 4. 1978. Da so nastopile omenjene težave je krivda tudi v konstrukciji orodja, ki ga je izdelala Mariborska Livarna — Maribor, vendar skupno z njo bomo tudi ta problem rešili.
Za tozd Odpreski smo v tem obdobju imeli največ naročil za vzdrževanje orodij, medtem ko smo izgotovili nova orodja za »izseko-vanje diskov«, orodje za »oporno steno« ter »konzolo«. V izdelavi imamo še ca. 42 orodij za nove odpreske za Tovarno TAM — Boris Kidrič, ki pa so rokovno s pogodbo planirana do Septembra 1978.
V zadnjem času smo imeli nekaj reklamacij pri termični obdelavi orodij za odpreske. Skupno s tehnološkim oddelkom rešujemo ta problem, kajti ni nam jasno, kako to, da se je kvaliteta termične obdelave posameznih elementov nenadoma tako poslabšala.
Za tozd Radiatorji smo imeli v tem obdobju ekipo orodjarjev, ki je delovala v glavnem na vzdrževanju orodij, medtem ko smo izdelali le eno novo orodje, in sicer za »obrezovanje radiatorjev«.
Tozd Emokontejner je predložil svoj plan izdelave novih orodij že v začetku dekade, tako, da smo lahko tudi mi normalno planirali želj ene usluge. Nalogo smo opravili v dogovorjenem roku, tako, da lahko trdimo, da pri tozd Emokontejner ni bilo problemov pri izdelavi in predelavi orodij.
Tozd Kotli ni naročala večjih popravil, kakor tudi ne tozd Fri-te. Znano je, da omenjena tozd nimata večjih potreb po izdelavi novih orodij, kakor tudi ne vzdrževanje orodij.
Iz gornjega je razvidno, da se je orodjarnatrudila, da bi zagotovila vsem tozd nemoteno proizvodnjo, vendar ji to 100 % ni uspelo. Vzrok za to je iskati v neplaniranih uslugah posameznih tozd za orodjarno, kajti orodjarna izdeluje vedno več orodij za trg in ne more odstopati od že pogodbeno določenih izdelovalnih rokov, zaradi neusklajenih domačih potreb.
Res je, da imajo v tozd tovarna radiatorjev morda manj proizvodnih problemov kot v drugih tozd, vendar je tudi res, da je ta kolektiv izredno prizadeven in vztrajen, da so medsebojni odnosi urejeni, da si samoupravljanje utira pot v zadnji kotiček, da se postopoma uresničujejo načela zakona o zdrilženem delu. Zato dosegajo iz leta v leto večje uspehe in to tudi jasno prikaže-
jo. Ce pa gre za napake jih znajo pravočasno odpraviti.
Plansko obveznost pri proizvodnem programu radiatorjev je tozd v prvem trimesečju v celoti izpolnila, odnosno presegla po vrednosti za 5 % in po količini za 4 %. Pri izvajanju proizvodnih nalog tozd v glavnem ni naletela na večje težave. Manjše motnje so nastale pri nabavi ene vrste dimenzije pločevine, ki je ni bilo mogoče nabaviti iz domačih železarn, zato smo jo nadomestili iz uvoza, in sicer iz zahodnih držav.
Na področju prodaje radiatorjev ni bilo težav, zaradi intenzivne obdelave tržišča v zadnjih letih. Zadovoljiva prodaja radiatorjev ne dopušča zalog in o njih ne moremo govoriti, saj predstavljajo le dvodnevno proizvodnjo, zaradi kompletiranja posameznih odprem.
V	prvem trimesečju je tozd povprečno zaposlovala 183 oseb. V tem obdobju se je v tozd Radiatorji na novo zaposlilo 6 oseb, delovno razmerje pa je prekinilo 7 oseb.
Izkoriščenost delovnega časa je nekoliko slabša kot je bila v istem odbdobju lani, saj se je število neopravljenih ur povečalo in sicer za 1,4 %, v strukturi skupnega števila ur. V večji meri so se povečale boleznine do 30 dni (za 2.000 ur), boleznine nad 30 dni pa so se zmanjšale za 620 ur.
Ugodnejši rezultati v proizvodnji kot v realizaciji in nižji poslovni stroški so doprinesli, da je tozd zaključila prvi kvartal s pozitivnim finančnim rezultatom. Rezultat za sklade znaša
1,004.800,00	din.
Tozd Tovarna posode je v prvem trimesečju plan proizvodnje presegla po količini in po vrednosti toda kljub temu ugotavljajo to, da morajo biti izredno pozorni zlasti kar se tiče bodočega polnega izkoriščanja zmogljivosti strojev in naprav. Opozarjajo tudi na previdnost pri prodaji izdelkov. Na področju izvoza pa bo treba hitro in radikalno ukrepati, če hočejo doseči tisto količino izvoza kot je predvidena s planom.
Tako kot v drugih tozd se glede izkoriščanja delovnega časa tudi v tej tozd ni nič spremenilo. Vse se giblje okrog pokazateljev preteklega leta, mnogo več pa je boleznin nad 30 dni. Te so po-rastle kar za 57 Odstotkov v primerjavi z istim obdobjem v letu
1977.
V	tozd TOBI se še vedno borijo z velikimi težavami. V prvem trimesečju niso dosegli tega kar so planirali. Pojavlja se izguba.
Za prvo trimesečje lahko rečemo, da je prišlo do precejšnjega odstopanja od planiranih nalog. Izpolnjevanje plana po posameznih postavkah je bilo naslednje:
Proizvodnja je bila po količini dosežena le 82 %, po vrednosti pa 78 %.
Vzroki za nedoseganje zastavljenih ciljev sO bili predvsem v neredni dobavi materiala in pomanjkanju delovne sile.
Bile pa so prisotne tudi organizacijske pomanjkljivosti, vendar že v manjši meri kot v letu
1977. Tudi uvoz materiala je bil nekoliko zaviran zaradi sprememb uvoznih režimov (devizni kontigenti).
Prodaja: Tudi prodaja močno Zaostaja za planirano (dosežena le 59 %).
To pogojuje predvsem vpliv sezone. Pri izvozu, ki je bil za I. kvartal planiran v višini 182.700 dolarjev pa sploh ni bilo nič realiziranega.
Poslovno leto 1978 se je v tozd Frite začelo spodbudno. Cilji, ki so bili s planom zastavljeni so bili preseženi. Tako je fizični obseg proizvodnje večji za 12 % nasproti lanskemu letu, nasproti planu pa je večji za 2 °/o. Proizvodnja je potekala precej gladko, oskrba s surovinami je zadovoljiva. Občasno pomanjkanje delovne sile smo reševali z internimi premiki. Tudi kvaliteta proizvodnje je bila zadovoljiva.
Razvojni oddelek je delal predvsem na razvoju emajlov za tozd POSODA (grobo smetni emajl, mat emajl, novi emajli za straniščne izplakovalnike) ter na razvoju keramičnih glazur. V razvoju je še vedno problem pomanjkanje kadrov in opreme.
Presežena eksterna prodaja irit (za 25 %) gre na račun povečane prodaje titan frit RP512 in RP 513. Tudi sicer se je tozd zelo angažiral pri zunanjih kupcih, kar se odraža v doseženih rezultatih. Uvoz je bil v I. kvartalu precej nižji in to je bil ves s konvertibilnega področja. Pri uvozu je bil prihranek pri borovih produktih (silos-dobave). Stroški so glede na plan doseženi 96 %.
Ob koncu moramo povedati, da si delavci v vseh tozd prizadevajo za doseganje boljših poslovnih uspehov in da bo letošnje leto po vsej verjetnosti mnogo bolj uspešno kot je bilo leto 1977. Delavski sveti v tozd bodo morali biti bolj pozorni na vse negativne gospodarske pojave in sprejemati pravočasne ukrepe tako, da se bodo tudi stroški proizvodnje znatno zmanjšali, zlasti pa moramo varčevati z materialom, ki je drag in vsak njegov odpadek povzroča škodo, ki jo moramo sami poravnati. Predelovalni material je treba izredno smotrno izkoriščati, prav tako je treba paziti na kvaliteto izdelkov, kajti slaba kvaliteta nas mnogo stane lahko pa je škoda dvojna: manj denarja in nezadovoljstvo kupca. To pa škoduje ugledu EMO in krepi našo konkurenco, ki posveča kvaliteti izdelkov veliko pozornost.	ej
OBVESTILO
Obveščamo člane kolektiva, da imajo možnost letovanja v naši depandansi »SMREKA« na Gol-teh.
Cena za člane kolektiva po ležišču — 25 din, za svojce zaposlene v drugem podjetju — 50 din.
Prehrana v restavraciji hotela na Golteh — dnevno 100 din.
Prijave sprejema splošna služba.
Splošna služba
4
EZnajpieo
Seja poslovnega odbora
Dne 22. 4. 1978 je bila 1. redna seja novega poslovnega odbora, katere so se udeležili poleg članov odbora še predstavniki družbenopolitičnih organizacij in nekaterih TOZD. Obširen dnevni red je vseboval točke o proizvodnji in našem gospodarjenju nasploh. Sprejeti so bili sklepi, ki jih v celoti objavljamo.
Sklepi 1. redne seje poslovnega odbora
Pri pregledu izvrševanja sklepov 10 DS DO sprejme na osnovi 8. sklepa 61. redne seje PO DO z dne 29. 4. 1978 naslednji sklep: zadolžuje se vodstvo tozd EMO-KONTEJNER, da v štirinajstih dnevnih presledkih o nadomestnem programu za nadomestilo izpada programa RADI US obvešča 10 DS DO, ker je izpad programa RADIUS tako velik, da je to nujno potrebno.
Na osnovi 6. sklepa 61. redne seje PO DO da se ena prihodnjih sej namensko posveti problematiki tozd TOBI, se v zvezi s tem sprejme sklep, da vodstvo tozd TOBI pripravi in se s svojimi družbenopolitičnimi organizacijami dogovori za sejo 10 DS DO EMO v maju v tozdu TOBI.
—O—
Investicijska služba na osnovi 11. sklepa 62. redne seje PO DO poda poročilo v zvezi s pričetkom obratovanja čistilne naprave.
PO DO zahteva poročilo o konkretni situaciji glede vprašanja, kam s trdimi odpadki iz čistilne naprave, ter predlaga dodatne ukrepe in aktivnosti, da se to vprašanje čimprej reši. Rok. 3. redna seji 10 DS DO.
10 DS DO vzame na znanje poročilo o proizvodnji tozd tovarne POSODE do vključno 19. 4. 1978 in ugotavlja, da je le ta izvršena 82 °/o. Ocena vodstva tozd je, da bo proizvodnja izvršena v višini 90—95 °/o. Takšna ocena je bila dana že na predhodni seji PO
Izvršni odbor DS DO vzame na znanje poročilo o prodaji tozd tovarne POSODE, ki je dovključ-no 19. 4. 1978 izvršena v višini 71,5 °/o. Dana je ocena, da bo prodaja do konca meseca izvršena 100 %.
IO DS DO zadolžuje vodstvo tozd tovarne POSODE, vodstvo zunanje trgovine ter vodstvo DO EMO, da zaradi tega, ker ni dosežena realizacija izvoza v prvih treh mesecih letošnjega leta in tudi v aprilu, podajo IO DS po drobno poročilo o konkretnih ukrepih in akcijah, ki bi naj privedle do sanacije tega stanja v izvozu.
IO DS DO vzame v vednost poročilo o izvršeni prodaji do vključno 20. 4. 1978 in ugotavlja, da je le-ta izvršena v višini
4,243.000 din, ter da je stanje okrog prodaje programa tozd TOBI še vedno zelo kritično.
—o—
IO DS DO zadolžuje vodstvo DO EMO, na katerem nivoju se ta problematika obravnava, da s čim hitrejšimi ukrepi doseže zadovoljivo rešitev. Podrobneje se bo poslovna problematika obravnavala na eni izmed sej, ki bodo v maju v tozd TOBI.
IO DS DO vzame na znanje poročilo o proizvodnji tozd EMO-KONTEJNER do vključno 19. 4. 1978 iz katerega je razvidno, da je proizvodnja izvršena v višini 51 °/o, ter dano prognozo, da bo do konca meseca proizvodnja izvršena v višini 93 °/o. Izvršni odbor delavskega sveta ugotavlja, da so že podvzeti ustrezni ukrepi za odpravo vzrokov, ki so pogojevali to nedoseganje proizvodnje v aprilu.
IO DS DO vzame v vednost poročilo o izvrševanju plana prodaje za tozd EMOKONTEJNER iz katerega je razvidno, da je do vključno 21. 4. 1978 znašala odprema v vrednosti 4.589.000 din in dano prognozo, da bo do 30. 4. 1978 odpremljeno blago v višini 8,071.000 din, kar predstavlja 58,27 % plana prodaje za april.
Problematika, ki je vezana na postopek prijavljanja cen, zaradi katerega je tudi prisoten velik izpad prodaje, je bila in bo obravnavana na eni izmed prihodnjih sej.
—0—
IO DS DO vzame v vednost poročilo o inventurnih razlikah in odpisih za obdobje januar—marec 1978 in ugotavlja, da so nastale naslednje inventurne razlike:
	Viški	Manjki
Skupne službe	181.549,90	6.315,80
Tozd Kotli	50.850,54	51.610,18
Tozd Posoda	5.406,00	—
Konsignacija Kraljevo	977,69	2.658,20
Konsignacija Sarajevo	1.220,44	1.215,57
ODPISI pa znašajo:		
Skupne službe	15.220,28	
IO DS DO sprejme naslednji sklep:
Viški se knjižijo kot izredni dohodek tozd, manjki pa kot izredni izdatek tozd.
Izvršni odbor DS DO EMO dovoljuje odpis administrativne razlike pri Narodni banki Celje po uvoznem zaključku št. 5312 in po uv. zaključku št. 5391.
IO DS DO se strinja s podpisom o trajnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev »CENTROPROM« Beograd in DO EMO s pripombami, ki so v predlogu navedene, s tem da naj bi bil podpisnik tega sporazuma namestnik glavnega direktorja tovariš JANČIGAJ Miro in za člana PO in arbitraže naš komercialni predstavnik tovariš TOMIČ Milan.
IO DS DO za v bodoče predlaga pri sprejemanju podobnih samoupravnih sporazumov, da marketing služba da sporazum v obravnavo strokovnemu kolegiju na nivoju DO EMO in z mnenjem le-tega pride pred samoupravne organe za v potrditev.
IO DS DO potrjuje predloženi plan izdatkov in dohodkov za letovanje za leto 1978 ter se strinja s predlogom cen za letovalni dan v Crikvenici in kampu KAČJAK, ki so naslednje:
Ljudska in družbena
POJASNILO
V cilju, da bi prevladalo čim boljše razumevanje vprašanj, ki se nanašajo na razporeditev oziroma o tem kaj se med seboj izključuje in kaj ne, posredujemo vsem pripadnikom: JLA, TO, CZ in NZ naslednje pojasnilo.
Na podlagi tega pojasnila pričakujemo, da bodo prizadeti samoiniciativno urejali spremembe v referatu za SLO DO EMO.
POMEN SIMBOLOV
+ razporejen v — se ne razporedi
POMEN KRATIC
TOZD — temeljna organizacija združenega dela
KS — Krajevna skupnost
TO — Teritorialna obramba
JLA — Jugoslovanska ljudska armada
CZ — Civilna zaščita NZ — Narodna zaščita
Odrasli Otroci
— člani, kolektiva ki so zaposleni
in upokojenci EMO — nečlani kolektiva,	120	102
in njihovi svojci, zakonec in starši	145	102
—	tuji gosti —	podstrešne sobe	160	120
v domu	100	82
— koriščenje prikolic v kampu KAČJAK, prikolice s 3 ležišči 75 din, prikolice s 4 ležišči na dan 100 din.
IO DS DO se tudi strinja s predlogom zasedbe osebja počitniškega doma in OD po pravilniku, ter se strinja s predlogom najetja 37 dodatnih ležišč.
Cena prevoza bo IO DS DO obravnaval po predloženi detajlni kalkulaciji, ki mora biti predložena do prve seje, ki bo v maju.
—0—
IO DS DO zadolžuje vodstvo delovne organizacije, vodstvo ka-drovsko-socialne službe ter vodstvo zunanje trgovine, da poda podrobno poročilo, kaj je bilo dosedaj storjenega za kadrovsko rešitev vodje izvoza in kakšni ukrepi se predvidevajo, da bo to vprašanje rešeno.
Izvršni odbor DS DO vzame na znanje poročilo o proizvodnji za tozd tovarno TOBI do vključno 21. 4. 1978 in ugotavlja, da je bila proizvodnja izvršena v višini 20,100.000 din. Bila je dana ocena, da bo zaradi izgube delovnega dne 28. 4. 1978 proizvodni plan do konca meseca dosežen 98—99 %.
obramba
samozaščita
RAZMERJA DIH V:	PRI	RAZPORE-
TOZD	KS	Občina
+ NZ	— NZ	— NZ
— NZ	+ NZ	— NZ
— NZ	— NZ	+ NZ
+ CZ	— CZ	— CZ
— CZ	+ CZ	— CZ
— CZ	— CZ	+ CZ
+ NZ	+ CZ	— CZ
+ NZ	— CZ	+ CZ
+ NZ	+ TO	— TO
+ NZ	— TO	+ TO
RAZMERJA	ZA RAZPOREDE	
MED JLA, CZ, TO in		NZ
+ JLA	— CZ	— CZ
— JLA	+ CZ	— CZ
+ JLA	— TO	— TO
— JLA	+ TO	— TO
+ JLA	+ NZ	— NZ
V kolikor navkljub temu pojasnilu pride do določenih nejasnosti, ker se zavedamo, da v pojasnilu niso zastopana druga razmerja in specifičnosti se obračajte po pojasnila v referat SLO.
E. O.
—---——--—-—-
JUBILANTI
Vsako podjetje teži za tem, da bi bila delovna sila čim bolj usta* ljena, da ne bi bilo fluktuacije, ki je pri nas še vedno malo prevelika. Naš sistem samoupravljanja predvideva nagrade za tiste delavce, ki so zvesti pripadniki kolektiva in tudi drugače dobri delavci ter skrbni gospodarji. Tudi letos je bila dne 26. 4. 1978 velika slovesnost v sejni dvorani delavskega sveta, na kateri so podelili nagrade dolgoletnim delavcem.
ZA 35 DO 40 LET DELA SO NAGRADE PREJELI:
Leskovšek Vera, Doler Avgust, Slapnik Zofija, Koželj Drago, Štor Jože, Zupanc Stanko.
ZA 30 LET DELA SO PREJELI NAGRADE PO POSAMEZNIH TOZD:
TOZD Tovarna frit
Berglez Franc, Končan Konrad.
TOZD Tovarna posode
Arh Jože, Brodnik Franc, Bori-šek Elizabeta, Cocej Stanko, Ci-ček Marta, Čuvan Viktor, Cešno-var Rozalija, Čander Dragica, Gregl Franc, Felicijan Fanika, Jaušovec Marija, Jamnišek Frančiška, Janežič Dragica, Kopušar Albert, Kršlin Jože, Kaučič Zdenko, Križan Štefanija, Kresnik Ema, Kokanovič Amalija, Muršič Ivan, Ovčar Fanika, Pratnekar Avgust, Pustek Ludvik, Pušnik Ivan, Pilko Olga, Pritekelj Ivan, Ratajc Karl, Resnik Franc, Robič Jože, Slapnik Janko, Smrečnik Ivanka, Tilinger Neža, Terce Marija, Vetrih Ivanka, Vengust Stanko, Toman Alojz, Vrečar Marija, Vrečko Milan, Zupanc Marija, Žnidar Marija.
TOZD Tovarna radiatorjev
Trstenjak Karla, Zdolšek Ivan.
TOZD Tovarna odpreskov
Vrečko Silva
TOZD Orodjarna
Goršek Stanislava, Jaušovec Martin, Kvas Franc, Koželj Jože, Lampe Franc, Šalekar Erih in Oštir Silvo.
TOZD Vzdrževanje
Golež Ada, Fidler Franc, Ko-štomaj Jože, Krempuš Matija, Pleterski Milan, Mlakar Stanislav, Orličnik Slavo, Škoberne Alojz.
Delovna skupnost skupnih služb
Božnik Jože, Cokan Olga, Cocej Stanko, Čater Ivan, Kopitar Ivan, Leljak Vida, Lebič Marija, Mirnik Karel, Pustek Anton, Sivka Albina, Stoje Ana, Stante Danica, Šprajc Janko, Točko Marija, Vizjak Karla in Žgajner Frida.
TOZD TOBI
Blažek Erna, Ilešič Greta, Marko Ida, Škerbot Marica in Šauperl Erih.
ZA 25-LETNO NEPREKINJENO DELO V EMO SO PREJELI ZLATO ZNAČKO:
TOZD Tovarna posode
Anžlovar Kristina, Bajec Antonija, Dolenc Stanko, Gračner Do-
minika, Gorenšek Stanislava, Jovanovič Radmila, Juhart Slavica, Jeler Roman, Jurjevič Ivan, Hrovatič Stanko, Kranc Franc, Klenovšek Lovro, Kuzman Mihaela, Kampuš Ana, Korošec Vinko, Korpnik Stanko, Krašek Marija, Lipovski Vlado, Lapornik Angela, Močnik Jakob, Mlinar Martin, Majcenič Karl, Murko Jože, Ovčar Jože, Pirc Fanika, Potočnik Danijel, Pur Rudi, Podgoršek Mirko, Pratneker Avgust, Pasar Anton, Podlinšek Jožefa, Požek Jožica, Povšar Berta, Pokelšek Ana, Romih Frančiška, Rebernišek Ferdo, Režun Marija, Romiž Jože, Rojc Justina, Seničar Karla, Stepančič Ida, Štorman Franc, Sla-tau Marija, Tauzes Justina, Teržan Jože, Turnšek Danica, Teržan Rozalija, Škrubej Slavko, Vodeb Peter, Vanovšek Kristina, Vajdič Rafaela, Zotl Vinko, Žnidar Friderik.
TOZD Tovarna raditorjev
Plohl Milena, Zorko Bernard.
TOZD Tovarna odpreskov
Kumberger Marija, Pilih Alojz.
TOZD Orodjarna
Gorenjak Srečko, Mauer Danijel in Kač Marija.
TOZD Vzdrževanje
Ahtik Martin, Brežnik Ladislav, Janežič Vili, Kač Anton, Motoh Franc, Maček Franc, Pantner Justina, Peterle Marjan, Rebek Jože, Starovasnik Štefan, Štorman Ivan.
Delovna skupnost skupnih služb
Ahtik Marija, Belina Rudi, Blatnik Vid, Cocej Stane, Cocej Pavla, Lebič Marija, Monfreda Marija, Mestinšek Marija, Panza Franjo, Panza Marija, Pertinač Stane, Pratneker Stevo, Pustek Anton, Pohajač Ivan, Ravbar Pavla, Stropnik Jože, Tržan Vera, Todorovič Miroslav, Vedlin Janko, Veninšek Stane, Vizjak Karolina, Vizjak Slavko.
TOZD TOBI
Baukman Karolina, Jurančič Franc, Marko Marjeta, Robnik Viktor, Trup Anica, Tofant Anton.
ZA 20-LETNO DELO V EMO SO PREJELI NAGRADE PO POSAMEZNIH TOZD:
TOZD Tovarna posode
Ahtik Silva, Apotekar Vinko, Belina Ana, Brečko Amalija, Blaznik Anton, Božič Mira, Bov-ha Franc, Bezenšek Jožefa, Bra-tovščak Mijo, Coklič Edi, Centrih
Anton, Drolle Jože, Dreu Zdenka, Ferme Erika, Grosek Evgen, Go-šek Marija, Gutemberger Dora, Gračner Martina, Grabar Marija, Gajšek Stanko, Jeseničnik Angela, Jeranko Martin, Jeseničnik Pavel, Jug Viktorija, Kušer Anton, Kumerc Alojz, Koprivc Mihael, Koštomaj Marija, Planko Matilda, Kovač Viktorija, Krajnc Anton, Kopitar Marija, Kalšek Ivan, Ko-drin Ivana, Korošec Vera, Leben Ivan, Landeker Martina, Lipovski Vlado, Mežnarič Jakob, Muzelj Jožefa, Mraze Erika, Mahne Marija, Murko Jože, Mastnak Franc, Muhovec Albina, Pirc Stanislav, Pinter Slavko, Petek Antonija, Pantner Terezija, Pevec Marija, Podgoršek Mirko, Podlinšek Jožefa, Preložnik Ivan, Pogelšek Elizabeta, Potočnik Danijel, Podve-zanec Ema, Pavlin Marija, Popovič Marija, Roškarič Pavla, Regu-la Jože, Ravnjak Štefan, Starovasnik Fani, Stopinšek Marija, Simonič Ivan, Sumrak Rudi, Sto-žir Berta, Štrukelj Janez, Špes Ana, Špeglič Marij a-Silva, Tauzes Justina, Videc Slava, Vipotnik Danica, Žnidar Albin, Žurej Avgust, Kaučič Slava.
TOZD Tovarna frit
Kresnik Stanko, Lukman Ivan, Risman Stanko in Rupnik Ivan.
TOZD Tovarna kotlov
Grosek Jože, Korošec Alfonz in Vnučec Franc.
TOZD Tovarna radiatorjev
Dečman Franc, Dečman Franc, Jurgec Janez, Pestivšek Stanislav, Stritih Franc.
TOZD Tovarna odpreskov
Brešan Angela, Stropnik Mihael, Šmarčan Jurij in Žvižej Danijel.
TOZD Orodjarna
Hudej Slavko
TOZD Tovarna kontejnerjev
Gašperlin Marija, Podergajs Anton, Pantner Anton in Šajn Ana.
Delovna skupnost skupnih služb
Blatnik Vid, Belina Ivan, Con-kaž Vida, Drofenik Alojz, Emeršič Zora, Gregorc Rafael, Grobin Bo-siljka, Jager Jože, Jazbinšek Jože, Jeki Herman, Kobal Ana, Lah Slava, Memič Marija, Oštir Jože, Peperko Fanika, Popovič Breda, Pohajač Ivan, Pilko Marija, Skalar Milan, Šlosar Franc, Todorovič Miro in Žohar Franja.
TOZD Vzdrževanje
Brežnik Ladislav, Cmaje Jože, Dobrotinšek Vinko, Golob Leo-poldina, Kač Anton, Lednik Drago, Leben Danijel, Maček Franc, Skale Jakob in Pangerl Franc.
TOZD TOBI
Jarčič Ivanka, Klobasa Drago, Košuljandič Stipe, Lokar Majda, Marn Ivan in Škerbot Dragica.
ZA 10 LET NEPREKINJENEGA DELA V EMO SO BILI NAGRAJENI PO POSAMEZNIH TOZD:
TOZD ERC
Crepinšek Milan in Završnik Martina.
TOZD Vzdrževanje
Apat Alojz, Dobrotinšek Ivan, Kovač Franc, Pangerl Franc, Ska-lovnik Franc, Veber Slavko.
Delovna skupnost skupnih služb
Hempt Milena, Komerički Stanka, Kralj Danilo, Lampret Franc, Lugarič Franko, Lednik Vinko, Muzelj Stane, Nunčič Slava, Peternel Franjo, Romih Ivan, Širovnik Marija, Ulamec Ana, Veber Anton.
TOZD Tovarna kontejnerjev
Brežnik Ivan, Jakopek Ernest, Jerman Pavel, Klajnšek Alojz, Kolšek Hubert, Lužar Ivan, Sajn-ker Jožefa, Tanšek Milan, Zagozda Cvetko.
TOZD Orodjarna
Hojnik Ivan, Kandorfer Elizabeta, Kenda Silvo in Špes Anton.
TOZD Tovarna odpreskov
Banjeglav Vašo, Koštomaj Karel, Petek Fanika in Veber Marjan.
TOZD Tovarna radiatorjev
Goričan Jože, Knježevič Cvije-ta, Lešek Jože, Toman Jožica, Zabav Matilda.
TOZD Tovarna frit
Čretnik Marjana, Kiker Rudi in Pečovnik Andrej.
TOZD TOBI
Gerhold Franc, Markač Alojz in Urlep Jože.
TOZD Tovarna kotlov
Ajtnik Ela-Ana, Cerar Marija, Cehaič Fikret, Debenjak Edi, Fel-din Ernest, Glinšek Drago, Kvas Angela, Leskovšek Valter, Ločni-kar Martin, Remenih Rudolf, Ši-banc Alojz, Teržan Franc, Tominc Ivan in Zupanc Peter.
TOZD Tovarna posode
Adelštajn Viktor, Bratina Janko, Bratina Vladimir, Beltram Milena, Cerar Anton, Cater Josipa, Dobnik Anton, Dacič Pavla, Čander Erika, Fidler Vlado, Furman Franc, Flis Marija, Feldin Franc, Filipčič Marija, Geoheli Marija, Grobelnik Hilda, Gabrovec Frančiška, Hostnik Stanislav, Koštomaj Franc, Koštomaj Viktor, Kramaršek Karolina, Kra-maršek Terezija, Kožuh Alojz, Koruznjak Sanda, Kores Matilda, Kolarič Dragica, Krajšek Marija, Fidler Jožica, Knez Terezija, Koštomaj Olga, Leskovšek Alojzija, Ledinek Magdalena, Lipičnik Marija, Lesjak Helena, Oset Olga, Okrožnik Franc, Podjavoršek Ivan, Planko Metka, Poljanšek Rado, Rezar Jožefa, Rozman Franc, Samec Martin, Seničar Jožefa, Slemenšek Veronika, Štefančič Vera, Štraus Štefanija, Zupanc Ana, Zorinič Andjela, Železnik Vera, Zabret Jožefa, Žolek Marija.

Zborovanje gasilcev
Dne 26. aprila so imeli naši gasilci delovno konferenco na kateri so obravnavali delovanje gasilskega društva. Naj že v začetku omenimo, da so naši gasilci V preteklosti odlično opravljali svoje delo tako, da so s poostreno preventivno dejavnostjo preprečili požare s tem pa tudi škodo, ki bi lahko nastala.
Na delovni konferenci sta poročala predsednik gasilskega društva in poveljnik. V obeh poročilih je prikazano obsežno in uspešno delo gasilcev.
V	poročilu poveljnika je bilo zlasti poudarjeno, da se po tozd nahajajo lahko vnetljive tekočine na neprimernih mestih kar predstavlja nevarnost požara. Dokaj ostro in kritično je bilo povedano, da se ne pridržujemo reda glede skladiščenja papirja in raznih odpadkov in da strastni kadilci vneto prižigajo cigarete tam, kjer je to prepovedano. Neurejena priročna smetišča so jasen dokaz naše kulture. Sicer pa smo taka smetišča že večkrat objavili v sliki, vendar izgleda, da to ne zaleže. V bodoče bomo poskušali drugače.
Da so gasilci res aktivni dokazuje to, aa so imeli v preteklem letu 20 rednih in 6 izrednih gasilskih vaj, na katerih so se strokovno usposabljali. Vse vaje, ki so bile planirane so izredno dobro uspele.
V	poročilu poveljnika je tudi rečeno, da imamo v organizaciji civilne zaščite obveznike, ki so odrejeni v gasilsko enoto v primeru vojne ali elementarnih nesreč. Ta enota pa je samo na papirju in bo treba nekaj ukreniti,
Udeležili se bomo tekmovanj, ki jih bo organizirala OGZ z enoto nad 30 let starosti in enoto
20.	2. 1978	16—18
6.	3. 1978	16—18
20	. 3. 1978	16—18
3.	4. 1978	16-18
17.	4.1978	16—18
8.	5.1978	18—20
22.	5. 1978	18—20
5.	6. 1978	18—20
19.	6. 1978	18—20
3.	7. 1978	18—20
17.	7.1978	18—20
31.	7. 1978	18—20
14.	8. 1978	18—20
28.	8. 1978	18—20
11.	9. 1978	18—20
25.	9. 1978	16—18
9.	10. 1978	16—18
23. 10. 1978		16—18
6.	11. 1978	16—18
20. 11. 1978		16-18
4.	12. 1978	16—18
18. 12. 1978		16—18
mo vršili demonstracije gašenja z ročnimi gasilnimi aparati.
— 0 —
Aktivno bomo sodelovali v novo formiranem sektorju industrijskih GD in nudili v okviru možnosti pomoč društvom, ki bodo to od nas želela.
Industrijski plini
Pregled hidrantov in vodnjakov
Gasilska tehnika
Prva pomoč
Preventiva
Praktična vaja s peno Praktična vaja na tov. objekt Praktična vaja na tov. objekt Praktična vaja na tov. objekt Praktična vaja na tov. objekt Praktična vaja s kemičnim prahom
Praktična vaja na tov. objekt Reševanje z vrvmi in lestvami
Praktična vaja na tov. objekt Preskrba s požarno vodo Vloga gasilcev v CZ in SLO Kemija v gasilstvu Zunanje politični pregled Najnovejši dosežki v gasilstvu Vloga SIS za varstvo pred požari Analiza požarov v tekočem letu Pregled dela v tekočem letu in plan dela za leto 1979
Trudili se bomo, da pridobimo vsaj eno desetino mladincev in s tem pomladimo naše vrste.
— 0 —
V okviru sektorja industrije bomo organizirali praktično vajo na enem izmed objektov naše DO.
Vrabič Franc Cocej Stanko Žlender Emil
Slatinek Franc Žlender Emil Medved Franc Marolt—Baša Petan—Grubenšek Cocej—Fridau
Žlender Marolt—Cvek Žlender—Medved— Cocej
Petan—Baša Žlender
Žlender Žlender—Cocej
Plan rednih gasilskih vaj za leto 1978	__________________
Datum	Cas	Tema	Predavatelj
Ljudska obramba in družbena samozaščita
da bodo ti delavci sposobni vršiti to, za kar So odrejeni.
Po razpravi o obeh poročilih so gasilci sprejeli svoj program dela za tekoče leto. Program objavljamo.
PROGRAM DELA ZA LETO 1978
Aktivno delovati na področju preventive in skupaj s službo varstva pri delu, vodstvom DO in vodstvi TOZD stremeti za odpravljanjem pomanjkljivosti, ki ustvarjajo pogoje za nastanek požara.
veteranov. Po možnosti usposobiti tudi enoto CZ.
— 0 —
Udeleževali se bomo praktičnih vaj, ki bodo organizirane v okviru OGZ.
— 0 —
V	okviru TOZD bomo aktivno sodelovali pri strokovnem izobraževanju požarnih trojk.
— 0 —
V	tednu požarne varnosti bo-
(povzetek iz vestnika ZRVS, glasila ZRVS Slovenije)
Aktiv rezervnih vojaških starešin v organizaciji združenega dela, opravlja predvsem tele naloge:
—	Spremlja organiziranje svojih članov v obrambnih pripravah v organizaciji združenega dela in tiste, ki imajo pogoje in se še posebej izkažejo, predlaga za napredovanje, odlikovanje, priznanje in podobno.
—	V vse akcije vključuje mladino, spremlja njihovo aktivnost v obrambnih pripravah organizacije združenega dela in najboljše mladince predlaga za šole za rezervne vojaške starešine in druge vojaške šole.
—	Pomaga pri izdelavi delovnega programa odborov, vojnega in razvojnega načrta in pri izvajanju nalog, ki jih vsebujejo ti dokumenti in la izhajajo iz vloge in pomena organizacij združenega dela.
—	Pomaga pri organiziranju in izvajanju pouka partizanskih enot in služb civilne zaščite, pri organiziranju praktičnih vaj in pri preizkušanju znanja in sposobnosti teh enot.
—	Aktivno sodeluje pri izkoriščanju vseh možnosti, ki jih daje glasilo organizacije združenega dela za seznanjanje zaposlenih, zlasti mladih delavcev z idejnopolitičnimi in organizacijskimi pripravami za SLO in vsemi drugimi akcijami.
—	Pomagati mora pri obrambni vzgoji kolektiva, organiziranju stalnih in slikovnih razstav o življenju in delu v JLA, vojaških šolah in o lokalnih dejavnostih SLO.
—	Sodeluje pri delu in ustanavljanju specializiranih organizacij.
—	Aktivno pomaga pri razširjanju Naše obrambe, TV-15 in druge literature, ki obravnava priprave na SLO.
—	Osnovni organizaciji ZRVS daje napotke o delu aktiva in svojih članov ter druge podatke, ki jih potrebuje osnovna organizacija.
—	Aktiv sestavljajo vsi v OZD zaposleni rezervni vojaški starešine; vodi ga predsednik z nekaj člani.
V VSAKO DRUŽINO REVIJO »NAŠA OBRAMBA«.
E. O.

Projekt izdelave koncepta informacijskega sistema
DO Emo Celje
Organizacijo združenega dela lahko smatramo kot poslovni sistem, ki je stalno podvržen notranjim in zunanjim vplivom, spremembam, se pravi, da je stalno v gibanju in spreminjanju. Zaradi tega je treba DO upravljati, pri čemer pa imajo odločilno vlogo točne in ažurne informacije, kajti le na podlagi informacij se lahko sprejemajo ustrezne odločitve. Seveda pa upravljanje OZD ne more temeljiti le na intuiciji in izkustvu, ampak na zadostnih, svežih in točnih informacijah o DO in njenem okolju. Vedno pa je zelo težko izbrati relevantno informacijo, jo obdelati in pravočasno dostaviti koristniku s čim manjšimi stroški — skratka, kako zgraditi dober informacijski sistem.
Ne smemo pa pozabiti na pomen informativne dejavnosti v naših samoupravnih razmerah. Neposrednemu proizvajalcu dajejo pravočasne, točne in kvalitetne informacije dobro osnovo za spoznavanje problemov, razpravljanje o vsebini dela, za oblikova-
nje predlogov, za sprejemanje sklepov in ukrepanje v akcijah gospodarjenja.
Akcije in odločitve na vseh ravneh upravljanja morajo torej biti premišljene,'kar pa je mogoče le s pomočjo pravočasne in zadostne informacije, ki naj zago-
tovi informacijski sistem. Ponuja se torej sklep, da je proces upravljanja neločljiv od procesa informiranja in je zato očitno, da za upravljanje DO potrebujemo učinkovit informacijski sistem.
In kaj sploh je informacijski sistem? Najkrajša in najenostavnejša definicija pravi, da je informacijski sistem organizacijska celota med seboj povezanih elementov (ljudje; stvari — npr. računalnik; metode) z namenom, da se zadovoljujejo informacijske potrebe, se pravi, da se oblikujejo informacije o poslovanju DO in le-te shranjujejo. In še bolj enostavna razlaga: Da bi pridobivanje informacij bilo čim učinkoviteje, mora biti usklajenih ogromno število obstoječih in vsak dan aktiviranih gibanj ustnih in pismenih sporočil, ki se gibljejo znotraj DO in v njenem okolju. Zato jih je treba urediti ali organizirati • v organizacijski sistem.
Ves čas se v EMO zavedamo, da je potrebno čimprej oblikova; ti in zgraditi nov informacijski sistem, saj se o tem govori in razpravlja že nekaj let. Sedanja informativna dejavnost pri nas je nepopolna ali pa sploh ne ustreza novim zahtevam sodobnega načina poslovanja. To je razvidno iz otežkočenega upravljanja DO EMO, kar se, ne nazadnje, odraža tudi v njenih slabših poslovnih rezultatih.
Oblikovanje in koncipiranje informacijskega sistema pa je zapleten in dolgotrajen proces, ki zahteva ogromno strokovnega znanja in izkušenj. Zato smo k sodelovanju povabili avstrijsko svetovalno firmo REIF in njene; ga sodelavca dipl. ing. Kopa, ki je svoje znanje in izkušnje z velikim uspehom posredoval že mnogim našim DO (npr. Železarna Štore, Železarna Ravne. Aerodrom Zagreb, itd.). Koncipiranje informacijskega sistema bo potekalo po načelih projektne organizacije, zato je bil tudi formiran team, ki bo sodeloval pri oblikovanju informacijskega sistema. Kot že rečeno, ga sestavljajo sodelavec firme REIF dipl. ing. Kop Ivo, sodelavec organizacijske službe dipl. oec. Štajnpihler Radovan, še tretji sodelavec DO EMO, ki pa trenutno še ni znan ter seveda administratorka. Delo je že v polnem razmahu, saj smo začeli že s 1. aprilom, trajalo pa bo tja vse do novega leta.
Delo bo potekalo v več fazah, in sicer:
—	Posnetek dejanskega stanja informacijskih tokov ob upoštevanju obstoječe AOP.
—	Analiza dejanskega stanja, kar pomeni definiranje vseh problemov v zvezi z informacijami, ki so potrebne za odločitve na vseh nivojih odločanja ter za operativno delo, pri čemer se upoštevajo zahteve, ki izhajajo iz sistema samoupravljanja.
—	Izdelava koncepta informacijskega sistema, ki obsega:
•	bodoči način poslovanja na posameznih delovnih področjih;
•	prioritetni vrstni red za realizacijo koncepta;
• pogoj za realizacijo koncepta.
—	Izdelava elaborata, v katerem so podane vse bistvene ugotovitve prejšnjih točk.
—	Izdelava komprimirane oblike elaborata, ki pomeni jedrnato vsebino koncepta, predstavljeno na vsakomur razumljiv način.
—	Razlaga in predstavitev koncepta vsem vodilnim, vodstvenim in drugim zainteresiranim osebam.
Z januarjem 1979. leta se delo seveda ne bo končalo, ampak se bo začelo uvajanje in »oživljanje« postavljenega koncepta v prakso, kar bo stalen in dolgotrajen proces, ki se bo moral sproti prilagajati vsem spremembam ali morebitnim novim zahtevam. Če bo potrebno, bomo ponovno povabili ing. Kopa k sodelovanju.
Na koncu bi radi apelirali na vse zaposlene v DO EMO, tako na vodilne kot na delavce ob strojih, naj vsestransko pomagajo in podprejo team, ki deluje na tem projektu s tem, da sodelujejo in posredujejo vse potrebne informacije, želje, probleme in sploh vse, kar bi pripomogli k boljšemu rezultatu dela. Le tako bo koncept informacijskega sistema povsem »naš«, le tako ga bomo lažje spravili v življenje in le tako bo dajal tiste optimalne rezultate, ki jih od njega pričakujemo.
Ustanovitev 00 ZSMS
Pred kratkim smo imeli ustanovni sestanek OO ZSMS v tozd VZDRŽEVANJE - ENERGETIKA. Na njem smo izvolili predsedstvo in pomožne organe, ki vodijo delo na posameznih interesnih področjih. Predsednik LUPŠINA Branko pa je podal smernice delovanja 00 ZSMS tozd VZDRŽE-VANJE-ENERGETIKA. Z izdelanim akcijskim programom smo si zastavili obširno področje dela, ki pa ga bo potrebno tudi realizirati. OO ZSMS v tozdu zajema vso strukturo mladih, namen delovanja pa je, da se mladinec vključi v sam program dela, se izobražuje, aktivno sodeluje na področju kulture, idejno političnega dela, v športu, splošnem ljudskem odporu, na področjih mladinskih delovnih akcij ter izvedbi raznih manifestacij in proslav. Le tako bo tudi v našem tozdu zaživelo delovanja 00 ZSMS.
Kolar Julko
Dopisujte
v naše glasilo
Razpis natečaja
Na osnovi 21. člena Samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi stanovanjskih sredstev v DO EMO Celje, stanovanjski odbor DO EMO Celje razpisuje:
NATEČAJ
1.	Za posojilo se lahko prijavijo individualni graditelji, zaposleni v DO EMO za nedoločen čas in imajo možnost za najmanj 10-letno nadaljnje delo v DO (ne upoštevaje upokojitev).
2.	Skupni znesek za posojilo znaša:
1,500.00	din.
3.	Najnižji individualni znesek za posojilo določi stanovanjski odbor, a ne več kot 150.000 din na gradnjo upoštevajoč dosedanje posojilo.
4.	Pogoji najetja posojila so naslednji:
—	da poseduje posojilojemalec gradbeno dovoljenje,
—	da je zemljiškoknjižni lastnik gradbene parcele, oziroma ima uporabno pravico za zemljišče,
da gradijo stanovanje ali stanovanjsko hišo na območju s katerega se lahko še vedno prihaja na delo.
5.	Prednost pri natečaju imajo prosilci:
—	ki nimajo stanovanja, ali imajo neprimerno stanovanje, upoštevajoč prioritetni red pri dodelitvi stanovanja,
—	kateri člani ožje družine so zaposleniv DO.
Udeležba na natečaju je pismena in mora vsebovati naslednje podatke:
1.	ime in priimek, rojstni podatki, delovno mesto in tozd ter čas nepretrgane delovne dobe v podjetju,
2.	objekt, ki ga kandidat namerava graditi z opisom glavnik gradbenih in stanovanjskih karakteristik in pripis gradbenega dovoljenja,
3.	lokacije objekta (parcelna številka, katastrska občina),
4.	faza graditve objekta v času prošnje za posojilo,
5.	višina posojila in rok plačila,
6.	podatki o sedanjem stanovanju, navedbo lastnika — upravljalca stanovanjske hiše, kdaj bo stanovanje izpraznjeno.
Z ozirom na to, da se sredstva za stanovanjsko gradnjo formirajo iz dohodka v letu 1978 in da so ta sredstva razdeljena na obveznosti za nakup novih stanovanj in za posojila individualne gradnje, katera so nasproti dejanskim potrebam minimalna.
Zato se bodo dolgoročna posojila odobravala samo za primere kot jih navajamo:
a)	prosilcem, ki že stanujejo v hiši pa nimajo pogojev za bivanje,
b)	prosilci, ki bodo izpraznili v letu 1978 družbeno stanovanje, last EMO,
c)	adaptacija za pridobitev stanovanjskega prostora zaradi utesnjenosti.
Prošnje za fasade, vzdrževanje že obstoječih hiš, razne izboljšave, ne bomo sprejemali.
Prošnje naslovljene na odbor za stanovanjske zadeve se vlagajo v splošni službi do konca natečaja, to je do 30. 5. 1978.
Predsednik stanovanjskega odbora, Ramšak Milan 1. r.

Društvo invalidov
S tern člankom želim seznaniti vse člane kolektiva EMO Celje o delovanju in ne nazadnje tudi o obstoju Društva invalidov v naši DO, saj verjetno še marsikdo ne ve o tem mladem društvu ničesar.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega očeta
Antona Habjana
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam v FR S — skupne službe, TOZD posode in sindikalni organizaciji za darovane vence.
Prisrčna hvala tovarniški godbi; skratka vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči sin Slavko
ZAHVALA
Ob bridki izgubi moje drage mame
Jožefe Zorko
se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem, prijateljem in znancem za izraze sožalja in razumevanje v dneh žalosti ter za spremstvo na njeni zadnji poti.
Prav lepa hvala godbi na pihala EMO za igrane žalo-stinke ob njenem grobu.
Žalujoči sin Ivan
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše drage mame
Sabine Viher
se iskreno zahvaljujem mojim sodelavcem in sodelavkam iz skladišča gotove posode za pomoč in darovano cvetje.
Prav lepa hvala vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoča hčerka Dragica Kovačič z družino
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustila naša draga mama
Frančiška Vinko
Ob tej bridki izgubi čutiva dolžnost, da se iskreno Zahvaliva vsem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD tovarna posode (dekor oddelek in ročajnica) za izkazano tovariško pozornost v dneh žalosti, izraze sožalja in darovane vence.
Iskrena hvala vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoča hčerka Angelca Jelen in sin Gusti z družino
ZAHVALA
Ob ridki izgubi moje nadvse drage stare mame
Alojzije Verbič
se iskreno zahvalujem vsem mojim sodelavkam in sodelavcem iz emajlirnice za izraze sožalja in razumevanje v dneh žalosti.
Iskrena hvala vsem prijateljem in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoča vnukinja Cvetka Verbič
Ustanovljeno je bilo leta 1976, vključevalo bi naj vse invalide, ki jih je v EMO približno 280. Organizirani so bili trije sestanki, na katerih je bila udeležba žal zelo slaba. Eden od vzrokov za manjši obisk je bila verjetno tudi slaba obveščenost ali splošno nezanimanje posameznikov za življenje in dogodke okoli njih. Ne glede na stopnjo, oziroma kategorijo invalidnosti, je invalidov v naši DO kar lepo število, ki bi lahko tvorili čvrsto skupino, se v večjem številu udeleževali sestankov ali vsaj po svojih »predstavnikih« v vsakem TOZD izražali svoje želje, predloge in probleme. Ker je jasno, da se vsakega sestanka ne morejo vedno udeležiti vsi člani, je v vsakem TOZD zadolžen nekdo, ki bi posredoval želje na sestanku in obratno, z novostmi in obvestili seznanjal invalide v svojem TOZD. Navajam točen seznam predstavnikov iz TOZD in člane odbora.
Člani odbora so: Turk Marija
—	predsednica, Žnidarec Pavla — namestnica predsednice, Napred Franci — blagajnik ter štehor Darinka in Bročun Marta — članici.
Zastopniki iz posameznih TOZD so:
Kotnik Rajko — TOZD tovarna radiatorjev, Kajba Ivan — TOZD tovarna odpreskov in avto-koles, Hodnik Ivan — TOZD orodjarna, Koštomaj lože — TOZD vzdrževanje, čolovič Milivoj — skupne službe, Jovanovič Radmil — TOZD tovarna posode, Vajdič Rafaela — TOZD tovarna posode, Dolenc Stane — TOZD tovarna posode, Antlej Franc — montaža, Kavčič Zdenko — TOZD tovarna posode, Tesner Franc — zavijalnica, Štrk Marjan — skladišče gotove posode, Žnidarec Pavla — montaža in Arlič Anica
—	TOZD tovarna posode.
V letu 1977 so bili organizirani trije izleti, kjer je bila udeležba velika.
Prek društva invalidov »Metka« Celje in tovarne »Rašica« je bil posredovan nakup njihovih izdelkov na obročno odplačevanje.
Vsem invalidom priporočamo časopis, ki ga izdaja Dl Maribor pod naslovom »Iskra življenja«. Letna naročnina znaša 25 din in izide na leto 4 številke. Namen časopisa je seznanjati bralce, zlasti invalide, o dogodkih, zanimivostih in novostih po svetu, o delu drugih društev, izkušnjah, informacijah in pomoči tistih, ki jo potrebujejo in iščejo. Posebej pomembna so obvestila o spremembah in določilih s področja zakonov; to je o pravicah in možnostih invalidov, s katerimi bi si lahko vsaj delno izboljšali svoje stanje. Mislim, da bi v tem časopisu našel vsakdo nekaj zase in bi naj bil stalni informator v družini invalidov.
Društvo invalidov v naši DO bo tudi v prihodnje organiziralo nakupe uporabnih artiklov po ugodnih cenah in na obročno odplačevanje. Članarina znaša 10 din.
Planirana sta tudi dva izleta, prvi dvodnevni 20. in 21. maja na otok Krk (z ogledom Plitvičkih jezer) in drugi v septembru, točen datum in cilj bosta objavljena v »Emajlircu«.
Člani in invalidi sodelujte v vašem društvu, udeležujte se sestankov, predlagajte in pomagajte z izkušnjami, saj vas veže skupna težava.
Za Društvo invalidov Darinka Šteher
ZAHVALA
Ob bridki izgubi ljube mame
Martine Bosnar
se iz srca zahvaljujem celotnemu finančno-rač. sektorju za darovani venec in izrečeno sožalje.
Sodelavkam lepa hvala za tolažilne besede in spremstvo na njeni zadnji poti.
Še enkrat vsem hvala.
Žalujoča hčerka Fani Vedlin z družino
Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO -Celje in ga prejemajo člani te delovne skupnosti brezplačno. U-reja ga uredniški odbor: Emil Jejčič. Fric Kotnik, Danilo Kralj, Jože Keber
Glavni in odgovorni urednik: Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje
OBVESTILO
Člane delovne organizacije obveščamo, da bomo vršili vpis za letovanje v Crikvenici in kampu Kačjak — v prikolicah — dne 23. 5. 1978 — od 5. ure dalje v učilnici upravnega poslopja.
Cene dnevnega penziona
Odrasli Otroki do 10 let		
— Člani kolektiva in njihovi svojci,		
ki niso zaposleni in upokojenci EMO	120	102
— Nečlani kolektiva, zakonec in starši	145	102
— Tuji gostje	IGO	120
— Podstrešne sobe v domu	100	82
Cenik v kampu Kačjak — prikolice
—	prikolica — 4 ležišča (velika)
—	prikolice — 3 ležišča (male)
Opomba
a)	Turistična taksa v ceni penziona ni zaračunana in znaša po osebi 6 din + 1 din zavarovanje — skupaj 7 din dnevno, za otroke do 7 let se turistična taksa ne plača, od 7 let dalje turistična taksa isto kot za odrasle.
b)	V kampu Kačjak — turističa taksa in bivalna taksa ter zavarovanje skupaj:
— odrasli po osebi na dan	17 din
— otroci do 15 let na dan	9 din
—	otroci do 7 let na dan	1 din
Takso je potrebno vplačati skupaj s plačilom oskrbnega dne pred odhodom na letovanje.
Izmene:
I. izmena II. izmena
III.	izmena
IV.	izmena V. izmena
VI. izmena VII. izmena Vlil. izmena
Za prevoz z avtobusom na relaciji Celje—Crikvenica—Celje bo znana cena pri vpisu.
Pri vpisu se vplača akontacija 500 din za osebo, po ležišču.
SPLOŠNA SLUŽBA
od 20. G. do 30. 6. od 30. 6. do 10. 7. od 10. 7. do 20. 7. od 20. 7. do 30. 7. od 30. 7. do 9. 8. od 9. 8. do 19. 8. od 19. 8. do 29. 8. od 29. 8. do 8. 9.
100 din dnevno 70 din dnevno