!©* ^VuŠ&9.., NO. 128 Ameriška Domovina SLOVENIAN MORNINO NCWSPAP4R CLEVELAND 8, 0., TUESDAY HORNING, JULY 1, 1947 LETO XLIX-VOL. XLIX Vsi tisti v Clevelandu, ki ste si najeli sedeže na busih za ro-manje v Lemont, se ravnajte po sledečem redu: |(j mil n j Mtgr Busi odpeljejo v petek 4. julija in sicer: j Pred cerkvijo sv. Kristine bo čakal bus že ob 1:30 zjutraj. Vsi, ki živite v Euclidu bodite tam že pred 1:30 zjutraj. V Collinwoodu pred cerkvijo Marije Vnebovzete na Holmes Ave, bo bus ob 1:45 zjutraj. Vsi, ki živite v Collinwoodu, bodite pravočasno tam. Red, po katerem odpeljejo busi iz Clevelanda Truman je podpisal ,KARDINAL stritch Ameriška mornarica in okoike v petek 4. julija ! najemninsko postavo,! v bo moraia kupiti olje ' čikaški nadškof, kardinal y jnOZGITISfVU Samuel Stritch, bo govoril v so- , , boto v Lemontu, kjer bo katoli- „ ... 7 ______. Nova postava ne bo več iki shod ameriških Slovencev.' Kupiti ga bo morala varovala najemnikov, trdi Mr. Truman Program je spremenjen v toliko,) da bo kardinal govoril pri sv.1 Washington. — Predsednik maši ob 11 in ne P«PoWne ob) Washington. 3,500,000 sodov v Osrednjem vzhodu Kongres, ki Potem bo bus odpeljal po St. Clair Ave. in še ustavil pred Truman Je včeraj- podpisal pred- 3:3°’ kot Je bil° Prvotno na Pr°- je že itak pokonci radi izvoza North American banko, vogal 62. cesta, kjer bo počakal drugega iogi k; mnogo Spremeni v sedanji *ramu določeno, busa. Oba busa bosta odpeljala izpred banke ob 2 zjutraj. Vsi iz najemninski postavi. Predsed-1 te okolice, bodite pravočasno na mestu, | nik je povedal kongresu, da no- H A U I fi D A K A UI B n tatovo ..o* * II H V IF W ■ En bus se bo ustavil na Raymond in Stanley Ave. v Maple va p09tava več ne varje najem. Heights ob 1:30 zjutraj. Vsi iz Maple Heights greste na ta bus.;nikov in da bi bilo skoro vseen0i Potem odpelje bus na dvorišče fare sv. Lovrenca, kjer bo ob 2 zju- & bi imeli tako najemninsko po- traj, Vsi iz te okolice bodite pravočasno na mestu. Na Public Square se bodo vsi busi sestali in skupno odpeljali v Lemont. stavo ali pa nič. olja in gazolina V' Rusijo, je zvedel, da bo mornarica prisiljena kupiti 3,500,000 sodov olja v srednjem vzhodu, ker ga John Jernejčič Včeraj dopodne ob 11:30 je ni dovolj doma. bi zadet od vlaka na 82. cesti in' Cena temu olju bo $1.06 sod, Mansfield ter na mestu ubit ro-;doiim w ga w,a leta 1941 lah. Po novi postavi obdrži vlada . # ,uvwlil gB „„a revB ^ Važno je, da je vsak, ki si je naročil sedež na busu, pravočas- SS^hišliim^gosliodarji1 Japi^ Stegoval Tet ko kuPila P° 40 centov sod' no na mestu. Bus ne bo na nikogar čakal. Busom je določeno, kdaj da smejo zvišati najemnino za na ^d- 'n star 15 let. Doma je' V kongresu je predlog, da mqrajo dospeti v Lemont, zato morajo pa odriniti ob določenem 15%, ako najemnik podpiše po-' bb *z Fužine, fara Zagradec, od-'dobi vlada kontrolo v roke nad ^asu' _ -|gdbo za zvišano vsoto do 31. Vsi, ki ste plačali za prevoznino na busih, prinesti pobotnice dec. 1948. s seboj, da ne bo kake pomote. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trst«) ODSTRANJENI REKTOR. — V Trstu ima še vedno zavezniška uprava besedo. Vendar Italijani silno dvigajo glavo, odkar vedo, da postane Trst posebna država. Ker je Trst in okolica dvojezična dežela, je zahteval ameriški polkovnik Eowman, Po novi postavi je odvzeta kontrola nad novimi hišami, hoteli ali preurejenimi stanovanji. Vlada nima več kontrole nad no- koder je prišel v Ameriko pred izvozom vseh važnih produk- 42 leti. Poleg žalujoče soproge Mary roj. Maver zapušča hčere: Mary tov, vključno olje in gazolin. John L. Sullivan, pomožni Zabukovec, Vera BaVney, Fran- mornariški tajnik je sporočil ces Tenebria in Pauline Zakraj-1 senatnemu preiskovalnemu od' v laua mina vec Ruuuvit; imu iiu- » i vimi zgradbami razen nad oni- šek ter vnuke. Pogreb bo v četr-seku, da bo morala mornarica mi, ki so za razvedrilo, gledišča Lahi v novi tržaški državici, na' in kegljišča, drugi pa se pred Slovenci izgo-1 Kar se tiče odpovedi stano-varjajo, ker so jim zapravili (vanj pride to zdaj pod državno Trst. Tako je, kot beremo v postavo v vsaki državi. V veči-“Lj. pr.” (2. apr.) znani Aleš ni slučajev se sme odpovedati Baebler izgovarjal izgubo Gori- stanovanje stranki iz sledečih ce in Trsta s tem, da so partiza- razlogov: ako kdo ne plača na-ni “miroljubni.” Iz ljube miro-1 jemnine; ako najemnik dela ško-ljubnosti so prelomili dano be-| do na poslopju; ako se rabi sta- ki vodi zavezniško upravo, da _____________ „ _____________ _______r______________________________________________________________________________ mora tudi tržaška univerza biti sedo, da nikdar ne podpišejo po- i novanje za nelegalne svrhe; ako ^ara Boovnica pri Ljubljani. Vj manj kuj e doma. tek zjutraj ob 8:30 iz Ferfolia-j kupi1;i 500,000 sodov kurivne-tovega pogrebnega zavoda v cer- . dobo 6 kev sv. Lovrenca ob 9 in na Kal- ga 0lja , T**® ™ “°, varijo - mesecev v Arabiji ali Perziji, Frank Petrovčič Na svojem domu, 682 E. 162. ter ga pripeljati v vzhodna ameriška pristanišča, ker ga cesta, je včeraj ob pol dveh po- tam primanjkkuje. poldne umrl dobro poznani Frank Petrovčič, star 70 let. Kongres zdaj preiskuje, zakaj se olje izvaža, in bo zlasti SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA PRIREDI ZA KATOL. LIGO Clevelandske podružnice Slovenske ženske zveze bodo imele veliko prireditev v nedeljo 7. sept. v SDD na Recher Ave. v Euclidu. Ves čisti preostanek bo darovan Ligi katoliških Slovencev. Odbor za to prireditev je: predsednica Albina Novak, podpredsednica in zapisnikarica Mary Stusek, tajnica Mary Otoničar, blagajničarka Helen Tomažič. Ako bi hotela še katera druga podružnica izven Clevelanda pri tem sodelovati, naj sporoči tajnici in bo z^Ic)/ dobrodošla. Več o tej prireditvi bo še poroča-no pozneje. V Franciji so zatrli zaroto, ki je hotela postaviti diktaturo Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Na operaciji — Mrs. Frances Grebenc iz* 1044 E. 148. St., je srečno prestala operacijo v Mt. Sinai bolnišnici in se nahaja v vardi D. Obiski so dovoljeni. Ne bo uradoval — Zobozdravnik dr. Viiicent Opaskar, ki ima urad na 6402 St. Clair Ave., ne bo uradoval od srede do pondeljka. Od 7. julija bo pa spet uradoval. Poroka— Mr. in Mrs. Matthew Kraitz, 322 E. 161. St., naznanjata, da se bo poročila njiju hčerka Eleanor z Mr. Josephom Jak-sic Jr., sinom Mr. in Mrs. Joseph Jakšič, 1414 E. 53. St. Poroka bo v cerkvi Marije Vnebovzete v soboto 5. jul. ob 8:30. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. , Vse najboljše jima želimo v novem stanu. Zaprte trgovine— Trgovine z železnino: Grdina Hardware, Zavasky Hardware, Smrekar Hardware in Aurbach Hardware, bodo ime- Pariz. — Notranje ministrstvo poroča, 'da je vlada zatrla zaroto, ki je imela namen vzpo- ’ staviti v Franciji vojaško diktaturo. Zarotniki so nameravali korakati na Pariz in se polastiti vlade. V zaroto je vpletenih več višjih častnikov in mnogo voja- __________________ ških edinic, ki razpolagajo Me jutri ves dan odprto" rnprto Doma je bil iz vasi Sabočevo, v Rusijo, 0b času, ko ga pri- Temu odloku pa se godbe, ki bi Slovence oropala Go-| se hoče lastnik sam vseliti v sta-j Ameriko^je prišel pred jim je zgodila strašna krivica. Zagnali so krik po celi Italiji in pisali proti zavezniški upravi. Študentje so stopali v štrajk in Lahi so demonstrirali po vsej Julijski Krajini za samoitalijan-sko univerzo v Trstu. No, zavezniška uprava se ni vdala in študentje so morali zopet začeti hoditi v šolo. Ta slučaj priča, da se Italijani niso ničesar naučili od te vojne in da še zmeraj mislijo, da so na svetu nekaj več kot drugi ljudje. Slovence sovražijo kot so jih sovražili v celi fašistični dobi. KOMUNISTIČNO POBRATIMSTVO Z LAHI. — Zato tržaške Slovence toliko bolj boli, ko vidijo, kako se slovenski komunisti bratijo z Italijani. Pisal sem te, kako so skupno pokopavali partizane in garibaldin-ce. 20. aprila so pokopali skupaj 24 slovenskih partizanov in laških garibaldincev, ki so se med vojsko skupaj s slovenskimi komunisti borili proti našemu narodu, ki ni hotel pod komunistično komando. “Slovenski partizani in italijanski garibal-dinci so nosili krste,” beremo v “Slov. por.” 22. apr. Govorila sta slovenski in laški govornik. Res je, kar pravi pesnik, da smrt pobrati pod lopato, kar rodil je beli dan. Toda ne pozabimo, da so demonstrirali za komunizem skupaj živi Slovenci z Lahi. ŠE ENA O TEM POBRATIMSTVU. —- V kinu Del Mare so proizvajali sovjetski propagandni film “V gorah Jugoslavije." To je propaganda za partizane. Toda v tem filmu je tudi pokazano, kako beže Lahi in vpi jejo svoj: “mama mia.” Tega komunistična propaganda v Trstu ni upala pokazati, da ne užalili svojih zaveznikov laških komunistov. Ta del filma so odstrigli. IZGOVARJAJO SE. — Na nja dejanja kažejo, da jim ni nič dočim je bilo treba zdaj čakati najmanj 6 mesecev in še potem je vlada določila, če naj se stran- ............za naprej „ „„ , ------------------- ----------- :aj verjame. Prejšnja in seda-’ka dene iz stanovanja v 30 dneh, (Dalje na 3. strani) ------—o-------- Iz raznih naselbin ka izseli ali ne. Lorain, O. - Tukaj je po dol-' P-.J t. nnf, gi bolezni dne 11. junija umrl lUlU Ml« IlU rojak Frank Krištof, star 86 let.1 I« L. unAliala Ta Doma je bil iz Unca pri Rake- M' DO I pCIJdlO ifl 5: dela*« pokojnino kajšnjhi slovenskih naseljencev ter ustanovitelj in prvi odbornik fare sv. Cirila in Metoda. Bil je ustanovitelj in član društva Marije Pomagaj, zdaj društvo sv. Alojzija ABZ ter član SNPJ in WOW. Tukaj zapušča soprogo Prvo leto bo plačala kompanija v ta sklad $200,000,000 Detroit,—Ford Motor Co. je prva med družbami, ki bo vpe- Ivano roj. Klemenc, tudi doma iz ljala pokojnino za svoje delav- Unca, sina Franka ter hčer Ma-J ce. Pri pogajanjih med unijo ry poroč. Sargent in brata Jože- in Ford Co. je bil dosežen spota. Naj pokojni rojak mirno po-| razum, da dobi 110,000 delav-čiva v naročju svobodne naše cev 7 centov več na uro in po- ameriške zemlje, preostalim so- i »c jum ves uou uuiuiu, zapnu tanki in bombniki. |bodo pa imele ves dan v petek Aretiranih je bilo več genera- ;n sobobo lov, nižjih častnikov in drugih! oseb. Vlada je prišla na sled za-j Tretje 4 nakar se je 1 kjer je odprl Midland Dairy na prav zares Palmero, Sicilija. — Cestnim la z aretacijami. General de',iki 3- obletnice njegove smrti. 162. cesti in podjetje vodil do P°metetem in Pobiralcem ’’"f .ti so mestne ojblasti zavrnile prošnjo za večjo plačo. Pa so Gaulle ni bil zapleten v to žaro- Prva obietnica_ leta 1939. Pokojni je bil član društva svetega Jožefa št. 169 KSKJ in društva svetega Antona Pad. št. to, trdi vlada. se zbrali in znesli nazaj po cestah in k hišam vse smeti, ki so 138 Knights of Ohio. Zapušča jih dan prej pobrali soprogo Jennie, rojena Hočevar, Bodite previdni, kadar gnete preko ceste. Prekoračite cesto samo pri eignalni luči! V četrtek ob 7:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojno Mary Centa v spomin prve obletnice njene smrti. doma iz Žužemberka, štiri sino-j AMERIŠKI TURISTI, NAMENJENI V KANA- Amfliišlra vlada je dala “ve, Frank,/John, Victor in Va- - -----------------------------•* ■ -— —«■ * — I J letin«, tri hto., »rt iZ DO, NAJ PREJ DOMA MENJAJO DENAR | premogov* maj j Jakše, Mrs. Josephine Boltus in Mrs. Mary Sanzo, pet sester, Mrs. Mary Grmek, Mrs. Mariana Hlabše, Mrs. Frances Košir, Mrs. Johanna Turk in Mrs. Uršula Ligan ter enajst vnukov in vnukinj. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj iz Svetkovega pogrebnega Ameriški turisti, ki so name- v trgovinah ali v hotelih. Ni po- fthr94ftV9nj« Inehiilmm njeni v Kanado, si prihranijo' treba, da bi jih izmenjali ravno, , precej denarja, če kupijo v A-] v bankah. Ako greste v Kana- Washington. — Ameriška vla-meriki kanadske potovalne če-) do z ameriškimi dolarji, dobite a J« včeraj snela z več kot 2,500 ke ali kanadske bančne čeke ali denar. Kanadske bančne čeke lahko kupijo doma s takim popustom, da prihranijo pri $100 od $5 do $7. Tudi za kanadske zavoda, 478 E. 152. St. v cerkev, bankovce je nekaj popusta, to-Marije Vnebovzete ob 10:30 im da ne toliko kot za čeke. tam za vsak ameriški dolar en Premogovnikov zastave, ki so do-kanadski dolar brez popusta.'zdai naznanjale, da je to last Torej menjati jih je treba flo-1 Zed- držav- Vse premogovnike prej j je vlada z današnjim dnem vrni- Nek Amerikanec je kupil v la nazaj premogovnim družbam. Kanadi hišo za $20,000. Izme-1 Vlada je obratovala premogo-njal je dolarje v kanadske ban- vnike 13 mesecev. žalje. — J. E. Madison, O. . V soboto 5. kojninski sklad, v katerega bo gim preostalim. Naj mu bo rahla nato na Calvary pokopališč"] Vanafoke bančne ali potoval- čne čeke in si pri tem prihranil' Naše globoko sožalje vsem dra-, ne čeke lahko izmenjate povsod, $1,600. I ’ P J P 8 plačevala kompapija. Preračunano je, da bo stalo jul. ob 9. dop. se bosta poročila Ford Motor Co., $200,000,000 v cerkvi Brezmadež. Spočetja v prvo leto za pokojninski sklad, Madison, O. Miss Dorothy De-]potem pa vsako leto $15,000,-bevec in Frank J. Zupcsan. Ne- 000. Natančno še ni bilo dolo-vesta je hčerka splošno poznane ]gen0> koliko bo delavec dobival družine Mr. in Mrs. Anton De-,pokojnjne) najbrže pa od 60% bevec. Mnogo sreče v novem do 50% od tega, kar je zaslu- ameriška gruda 1 ■o- stanu! eni strani tedaj sodelovanje z let. Pastor je bil spoznan krivim, da je hotel zažgati cerkev Milwaukee, Wis. — Dr. John Lewis, star 73 let, pastor pre-bitezijanske cerkve, je bil spoznan krivim, da je hotel zažgati svojo cerkev z namenom, da bi potem postavil novo, moderno zgradbo. Okrajni sodnik Steffes še ni izrekel obsodbe, ki bo lahko od 1 do 10 let zapora. Radi njegove starosti in bolehnosti ga bodo premestili v jetniško bolnišnico. Požar, ki je nastal v cerkvi 25. januarja, je napravil v cerkvi škode za $150,000. Za pastorja je bil na pri tej cerkvi 12 žil, dokler je delal pri Ford Co. Zvišanje mezde je veljavno od 31. maja letos in naprej. Izboljšanje v mezdi za 7 centov na uro in koristi od pokojninskega sklada znese približno toliko, kot bi delavci dobili 15 centov na uro več. S tem bodo dobivali delavci pri Ford Co. Ameriški delegat je direktno obsodil sosede Grčije napadov •New York. — Na seji koncila Zveze narodov je ameriški delegat Austin rabil izredno ostre besede, ko je obdolžil se- verne sosede Grčije (Jugo- slavijo, Bolgarijo in Albanijo),! da uporabljajo silo proti teri-torijalni in poflitičnjl neodvisnosti Grčije. Bolgarija in Albanija ata zanikali, da bi bili odgovorni za izgrede na grški meji. Koncil napeto pričakuje, kaj nekako 3 cente na uro več kot bo stori,a Sovjetaka Rusija, ko dobivajo delavci pri drugih avt-nih družbah. Za prstan se je obrisal pod nosom Salem, Mass. — Sodnik Hurley je razsodil, da Rita Nugent lahko obdrži zaročni prstan, ki ga ji je dal Arthur Freeman, ki je poročil drugega dekleta. Prstan je vreden $2,360 in zato ga je zahteval nazaj. bo prišlo na dnevni red glasovanje, če naj Zveza narodov obdrži za dve leti pažnjo nad Balkanom. Vprašanje je tudi, ali bo Rusija podprla svoje satelite, Jugoslavijo, Bolgarijo in Albanijo, ko bo prišlo na dnevni red vprašanje, če naj se sprejme ali zavrže poročilo poizvedovalne komisije ki je obtožila te tri države, da direktno pomlagajo grškim rebelom. z unijo premogarjev. Ako tega ne dosežejo do 8. julija, se pre-mogarji ne bodo vrnili na delo s počitnic, ki jih imajo do tedaj. Pogajanja se vršijo naprej, toda poročila vedo povedati, da ni v videku nobenega sporazuma med tem, kar zahteva John Lewis za premogarje in kar so pri volji dati premogovne družbe. V deželi je nakopanega mehkega premoga za manj kot 30 dni. V PETEK NE BO USTA, URAD BO ZAPRT Dve najbolj odlični ameriški družini sta se združili s poroko Marte Firestone, katere družina lastuje znano kavčukasto tovarno v Akron, Ohio, in William Fordom, sinom Edsel Forda iz Detroita ali vnukom ustanaovitelja ogromnih Fordovih podjetij. V petek 4. julija praznujemo velik ameriški praznik, dan Neodvisnosti. Ameriška Domovina tisti dan ne bo izšla. Naš urad bo zaprt v petek in soboto tako, da bodo imeli uslužbenci par dni več oddiha. Kdor bo imel kaj posebno važnega sporočiti za pondelj)»**- prinesli s se.boj svoje šege in navade, svoj način življenja štva ste prav prijazno vabljene, __:x1n M alia rlncn o in FaIpCIIP moči SP razvile na. ri'a aa, 11H0I07.H0 slnirmAtrn siv cija se udeležite skupnega siv. obhajila pri 8. sv. maši v nede- Mal Al’ PA NE UVOZI O UV.UWJ O'VJV ....... 7 / • ■ ' ' m mišljenja. Njih dušne in telesne moči so se razvile na njim samim lasten način. Na to drevo stare slovenske kul- oonajua pri». sv. masi v neoe-ture je bila cepljena žlahtna mladika krščanstva. Vse, kar je ij0 6. julija in ob dveh popol-bilo dobrega v slovenskem človeku je krščanski vpliv izpo-polnil, odpadlo je od starega le slabo. Pod vplivom krščanskega sveta je stopil Slovenec zgodaj pod vpliv tako imenovane zapadne kulture. Ta je imela svoj izvor v znanstvu in umetnosti starih Grkov in Rimljanov, krščanstvo pa jo je prekvasilo s svojimi nauki- Ta zapadna kultura je postala tudi bistven del slovenstva. Ti trije činitelji tedaj; staro slovensko jedro, krščanstvo in po krščanstvu prekvašena zapadna kultura, so stvorili slovensko narodno življenje, ki se ga nam ni sramovati pred velikim svetom. Ali naj omenimo, da med Slovencj skoro ni bilo ljudi, ki ne bi znali brati in pisati, da se je pri nas vsaj toliko bralo kot med Nemci in več kot med Francozi in Italija-; nP Slovenstvo je tedaj neločljivo od krščanstva, pa tudi neločljivo od zapadne kulture. Vse kar temu nasprotuje je tuje, odpadniško. Iz tega kulturnega kroga so odšli naši izseljenci v tuji svet. Ponesli so s ‘ • ' ‘ ‘ IllUl 1115a rv 1 ov "—J----- ’ ’ >0 s seboj svoje slovensko mišljenje, ki je prišlo do izraza v njihovih navadah, pesmih in molitvah. Prišli so Slovenci v kraje z zapadno kulturo. Ker so jo poznali, so bili v vsakem kraju kmalu doma, Prišli so med kristjane Mnogi od teh dobri/drugi pogosto našim v padec. Usoda teh izseljencev in njih otrok je, da v tem svetu ostanejo in se v njem udomače. Prišli so v Ameriko in jo bogate z delom svojih rok. Ta velika dežela in njeno bogastvo sta rastta na pridnosti priseljencev, ln kjer kdo vrši svoje delo, postane doma. Toda naš mali slovenski narod bogati Ameriko in pjeno kulturo tudi s svojim duhovnim bogastvom: z vsem svojim življenjem, dejanjem in nehanjem, s svojo mislijo in svojo molitvijo. Kar je bilo v slovenstvu dobrega, je zaneseno tudi v ameriško kulturo. Vsak narod je prisDeval h kulturnemu življenju Amerike. Naj je tudi naš narod majhen, njegov prispevek k ameriški kulturi ni najmanjši. Poglejte slovenske naselbine, primerjajte iih z drugimi in sodite. Kakor se stopi slovenski prispevek ’ -.......................Jugin, bo ta zlitina nosila jih z drugimi in sodite. Kakor se stopi slovenski prispevek k ameriški kulturi s prispevki drugih, bo ta zlitina nosila tudi slovenski sijaj. Tudi mi smo'dodali iz svojega najbolj- ..___:xi._ c ZncKn v ameriški svet še. Ameriško slovenstvo se zlije s častjo v ameriški svet. Svoj doprinos je mogel Slovenec prinesti, ker je za njim 1200 let krščanskega življenja njegovih prednikov. Ko obhajamo 1200 letnico pokristjanjenja Slovencev, gledamo torej s ponosom na svoj sicer mali narod. Gledamo pa danes na našo staro domovino tudi z žalosjo v srcu. To dne pa ure molitve. Pridite velikem številu, da skupno še prav posebno prosimo Boga in Marijo za spreobrnjenje onih, ki tako grdo in zverinsko postopajo s -katoličani, da t«di njih delavci so bili nekdaj polni upa in poguma, med njimi nekateri, ki so nekoč skušali organizirati unijo, toda mnogi se danes boje svoje lastne sence. Prestrašeno se ozirajo okrog, predno se u-pajo govoriti, in neprestano se boje, da bi zvedel delodajalec, da jih je obiskal unijski organizator; bojijo se podpisati izkaznico, “ker bo -mogoče delodajalec zvedel in me odslovil.” Taka je situacija v Chicagu, v Ameriki, v letu 1947! Kaj takega ne moreš verjeti, če sam boljše delo kot drugim, ko nekatere pokliče na delo prej v sezoni kot druge, ko nekatere začasno odslovi, dragim pa da nadurno delo itd. Molčijo zato, ker v neunijsikjh delavnicah moraš biti tiho, ali pa pobrati šila in kopita! Tvoji protesti ne zaležejo, kajti če protestiraš si mloraš poiskati delo drugje. Klobučarska unija se bori za stalno delo in pravičnost, za dostojanstvo posameznika, za svobodo in proti bojazni za eksistenco. To je deloma isti boj al’ pa ne.” Jako zanimivo piše naš urednik. Le tako’naprej. Pozdrav. Joseph Pomath. -0- Prvi krst o« južnem tečaju Ko je Byrdova ekspedicija na južni tečaj prešla polarni krog, je bil na krovu admiralske ladje "Mount Olympus” krščen član ladijskega moštva Beye. Zakrament mu je podeli kaplan polarne odprave pater Menster. Bilo je to prvič, da se je izvršil* taka slovesnost y vodah zemeljskega tečaja. “‘Joj, kako bi se enkrat spet rad napeštal koruznih žgancev,” je vtaknil Mr. Grdina med ocvrta jajca glasno misel, ki je v danih slučajih lahko rodila tudi dejanja, če je priletela v prava ušesa. In tudi je, ker tam od peči v kuhinji je odjeknilo nazaj: “Oh, nič lažjega kot to, Mr. Grdina. Jutri zjutraj vam jih bom skomandirala veliko skledo. Giejte no, tok tudi koruznih žgancev se vam če. Naš Tone jih pa že ni jedel, odkar sva prišla sem v goščo, ko so bili samo trikrat na dan. Od takrat ga hoče pa zlomiti, če jih le vidi.” “Pa jih ni treba mečkati za vse,” sem dodal jaz. “Za naju podar Tone. “In naša mama ga znajo napraviti, da te kar v ušesa reže. Tisto j?a, tisto.” “Lepo smo začeli dan,” nas prime Mr. Grdina v roke, “komaj smo dobro vstali, ničesar koristnega še storili, če sebe ne štejem, ki sem bil že pri maši, pa ki se naj ne vzame za baha-rijo, ampak samo za golo istino, pa nam n# gre drugo po glavi, kot kaj bomo jedli in kaj bomo pili. Le dajmo, da bo tudi kaj hasni od nas.” “Kdo nas je pa speljal na to politiko, a? Kaj niste vi prvi začeli s koruznimi žganci? Pa ki še niti prav rekli niste. Pri nas na Menišiji jim pravimo: fer-mentinovi žganci in koruzna moka, kakor jo ljudje napek kličejo, je pri nas fermentinova moka,” dokazujem jaz našo me-niševsko slovnico. “Pa ti povej, Tone, če lažem.” “Aha, je res, Jack je pravilno se, aciu UUUOi •-‘O. | --J -------’---— J'- C------- „ Jakšičem bi bili pretežki zju- povedal,” me podpre Tone. “Od traj na tešče, ki sva bolj nežne Italijanov smo menda pobrali drugače, kot da mu jih skoman-dirate, kadar si jih je enkrat zaželel. Drugače bi bilo lahko še kaj napek. Saj mora tudi taka ženska, ki je na poti v Rim, dobiti vse, kar si le poželi, drugače je z otrokom kaj narobe,” dokazujem. “Oh, smo že pri otročnicah! Dajmo, začnimo s kakšnim delom, če de bomo res kam zame-štrali, da ne bo za nikamor. Jak-šič, alo, s cigarami se založi, potem jo pa odrineva v Eau Claire po tisti žarnico,” ukazuje Mr. Grdina, ki se mu je na obrazu videlo, da je ves srečen radi obljubljenih koruznih, hočem reči: fermentinovih žgancev. Radi bi videl, kako ga bodo nosili zjutraj,^ jih ni vajen na tešče. “Če bi bilo malo kasneje,” sem posredoval, bi kazalo zdaj eno reči, na primer: ljive besede, katere mi je nekoč ga vas rodila takšne junake, kot sorte. Mr. Grdini jih pa le sku hajte, bo pa pri drugih jedeh manj škode napravil. So reče, z gulažem bi morda tudi meni šli, če bi ne bilo preveč moke v njih." “Sur, zdaj boste pa žc kar gu-laž ukazovali za zjutraj, kakopak,” me dene nazaj v pravi tir Mr. Grdina. “Močnika, bi jim skuhali, močnika, ki samo postavajo tukaj in zjutraj poležavajo, kakor kakšni bogataši.” “Gulaž se pa tudi meni ne upira,” potegne za menoj gos- besedo.” “Saj menda. To bo pa najbr-že tudi vzrok, da meni fermen-tinovi ali če že ravno hočete, koruzni žganci niso nikoli šli.” “Tadlajte jih, kolikor hočete, meni se jih je zahotelo. Kaj vem, kako da so mi prišli na um. Do smrti vam bom hvaležen, mama Debevčeva, če ipi jih zamešate le eno prgišče,” je stal Mr. Grdina trdno pri zahtevi v svoijh kolektivnih pogajanjih. “Veste, mama, zdaj ne gre Oj zdaj gremo, Oj zdaj gremo, nazaj še pridemo. “Kakopak, navsezgodaj bomo krulili,” nas uči Mr. Grdina. “Saj bi ljudstvo misillo, ki bi slišalo, da smo še sinočnji." “Meni gre pa po takem zajtrku, kakor ga nam je servirala Debevčeva mama, vse na registre. Tak sem, da bi še kompavi zdajle segel v roke, pa ki veste, da je od samega hudimana huda. Ampak, da ne bo kake pomote in da bo cenjeno občinstvo vedelo pri čem da je, kadar se v meni odpre štima, naj ponovim pomen- povedal pesnik Ivan Zorman in ki jih je menda izrekel šmarski šolmašter, ki govorijo takole: Jaz ne pojem zato, da b’ kaj šinfajna bTo; jaz pojem zato, da b’ mi dolgčas ne bTo.” “Saj ni napek povedal,” pritegne gospodar Tone. “Ej, koliko sem jaz prepel v - mlajših letih, če sem bil vesel in zadovoljen, sem pel; če mi je šlo pa kaj narobe, pa tudi, da sem pregnal slabo voljo. Mislim, če ima človek glas, naj ga da od sebe, da bo delal kratek čas sebi in drugim. Veselega človeka ima še Bog rad, so nam nekajkrat rekli naša mama.” “Ali še veš, Tone, kakšno navado je imel spodnji malnar na Menišiji, kadar je bil jezen?” ga vprašam. “Aha, vem, žvižgal je. Kadar je hodil po borjaču in žvižgal, takrat ga ni bilo dobro 0-govoriti. Pa se mi vidi, da je bilo to vseeno bolj pripravno, kot pa če bi robantil in pehal iz sebe besede, ki bi močno po žveplu dišale.” “Kakor vidim, ni bila nobena slovenska vas tako zgledna, kot tista vaša Menišija. Za vsako stvar greste ne Menišijo po priče in dokaze,” mi oponese Mr. Grdina, ki je doma izpod žalostne gore v Kamniku is ki misli, da ga lepšega kraja ni na svetu. “Veste,” branim jaz svojo lju-, jih je Menišija! Se reči, zdaj so se nekaj vlili. Ampak takrat, ko je fantoval še Zavrlov Tine, ki mu je bilo manj kot tram v rokah vse prelahko. Ali pa tisti Meniševec, saj je bil morda ravno iz naše hiše, kaj se ve, ki je šel nad Turke, ko so se po pomoti oglasili na Menišiji, s samo zadnjo premo, ki jo je z eno roko vihtel okrog sebe in cepil turške tikve, da so jih nesli-v ruteah zavite z Menišije. Ali pa... ” Koprivo slan’ca pomori, Mmnševca ne more, on dom* pri peš’ sedi, do njega mraz ne more. “Jakšič, zdaj se pa le odpraviva, drugače ne bomo prišli danes z Menišije,” je ukazal Mr. Grdina in vstal od mize. “Saj hova kmalu nazaj. Vi, Tone, pa na tega našega urednika mer-kajte, da se nam ne izpubi na Willardu.” Da bo, je obljubil gospodar Tone, da se ne bi Mr. Grdini zameril. , “Mr. Grdina,” sem vpil za njim, “tisto pa le še niste slišali, ki daje slavo in čaat Meni-ševcem, poslušajte: “Saj sem vedel, da niste za drugam kot v zapeček,” mi vrne vnic Mr, Grdina in teče iz hiše, bo Menišijo, “čez nas ga ni. Pa da bi se že enkrat rešil bahavih mi povejte, če je še kakšna dru- Meniševcev. ________ . i J AMERIŠKA DDHOVnra, JULY 1, 1947 •▼-Till « Jakob K. Heer: Berninski kralj roman s Švicarskega pogorja Ti, dragi Konradin, ki te je po- šepetaj e. ljubila muza, bodi naš pevec, in skupno s teboj hočemo, ko napoči čas, ustanoviti pri zdravilnem vrelcu v St. Mortizu zbirališče, kjer bo našlo mnogo trpečih jljudi veselje, tolaižbo in okrepčilo! Ti pa, preudarni Saratz, ki imaš oko za trdo resničnost, nam zidaj ceste, in ti, pametni Lucij Planta, ki imaš dar (umetelnega govora, se pripravljaj na zborne dvorane, da se boš z odvažno besedo boril za prospeh Engadina! Tako bodi torej sklep: naša Gioventum, Zveza Jnladine je ustanvoljena!" Zgolj veselje in navdušenje je objelo vse in lica mladeničev in deklet so žarela. Ko je pa sedaj Lorsa vprašal, katere mladeniče in dekleta po vaseh, naj bi še povabili v Zvezo engadinske mladine, in ni hotel nihče s pravo besedo na dan, je z mirno odločnostjo pristopila Cilgija in dejala: "Priporočam vam Marka Pal-trama iz Maduleina, puškarja v Pontresini!” Zganili so se, nihče ni pričakoval tega imena,'m Lucij Planta je vprašal oprezno: “Ali je na dovolj dobrem glasu?’’ , Zdaj je zastavil Konradin Flugi za Marka Paltrama svojo besedo in hvalil njegovo junaško neustrašenost, ki jo je pokazal pri reševanju Tirolca, in Lorsa je dejal: “Ali potrebujemo še več ko besedo naše prijateljice Cilgije?” Tako so odločili, da bodo povabili Marka Paltrama v Zvezo engadinske mladine. j so si sledili predlogi in “Lorsa? — Ne!” je odvrnila Cilgija sanjavo. "Pojdiva k počitku, Menja, in moliva, da bi Bog blagoslovil Zvezo engadinske mladine.” 6 Župnik in Cilgija sta stopala čez Fordo Surlej, visoko nad engadinskimi v soncu se kopajočimi jezeri, nad zadnjimi od viharjev razklanimi, od plazov na pol zamorjenimi borovci v brezljudni samoti. “Ali se ne zdi tudi tebi, Cilgija, da je tvoje zviranje po hribih, neka prav čudna muka,” je vprašal dobrodušni gospod, ki je sopihal pod nahrbtnikom in pod težok lastne boil-nosti ter si brisal pot 9 čela. “Tu ni pred teboj hodila goto-vo še nobena ženska!” “Potem me veseli, stric, da sem jaz prva!” je radostno zaklicala. Strumno je stopala, da bi lažje hodila, z nekoliko izpodrecanim krilom po pobočju čez plošče razmetanega ska-loja, med katerim je škrlatno žarel in valovil sleč. “Morje sleča, celo morje!” je zavriskala in izatikala sijajno krasoto za prsi in na klobuk in med cvete sleča jeklenomo-dre, globokoumne čaše enciana. In zopet jo je premoglo vzhičenje: “Planike! Poglej, stric, zvezda pri zvezdi. —Cvetlica pogumnih!” Od veselja prevzeta in željno ko otrok trgala naj lepše cvete, za tolar velike, in jih zatikala k drugim. Radost in napor sta ji bila nadahnila lica z živo rdečico, njene oči so sijale, prsi plale in kakor bitje iz pravljice je bila videti sredi bogastva cvet-kri i je razsul snop zlata po in jezeru v St. Moritzu in prižgal morje iskrečih se luči po gorah. , ki se je bila z DROBNE VESH IZ R0VBUE (Doti* preko Trsta) (Nadaljevanje ■ L strani) za slovenstvo, ampak vse le za — komunizem. BEG IZ ISTRE se še nadaljuje. Nihče ne želi, da bi ostal pod partizanskimi divjaki. Beže Italijani in Hrvatje. Rovinj je bil svoječasno najbolj rdeč. Sedaj od tam vse beži. Za Rovinjčani beže v masah Italijani iz obrežnih mest, beže pa tudi prebivalci iz notranjosti Istre, ki je hrvaška. Kratko: Beži, kdor more. ŠTRAJK V ŠOLAH. — Iz več krajev v Istri poročajo, da starši ne pošiljajo otrok v šolo, kjer so partizani popolnoma ukinili veronauk. Vsi upajo, da pride kaka rešitev, da ne bodo mogli partizanski komunisti pokvariti njih otrok. IZ ŠKOFIJ FRI TRSTU. — Ta vas leži v bližini Trsta, je pa v jugoslovanski coni. 23. maja so tam imeli miting, na katerega so prišli “tovariši” iz Kopra, da poagitirajo za “kmetijsko zadrugo.” Pa se je sprožilo. Ljudje so jim povedali kako strašno so prizadeti, ker ne morejo pro- na ljudi, ki ne znajo ne brati ne pisati, se zamisli na skrinjo v domači hiši, v kateri leži postila in kronike, zamisli se ne očeta, ki jemlje ob dolgih zimskih večerih dečka na kolena in ga uči knjige brati in razumeta, in domovina, kjer je sleherni preponosen, da bi bil nepošten, kjer ni ne beračev ne revežev, mu zasije od lepote, rad bi še enkrat dihal njen zdravi zrak — to je en-gadinsko domotožje, gotovo pa ne hrepenjenje po zimskih gorah.” (Dalje prihodnjič.) dajati svobodno v Trst. Oddajati morajo svoje pridelke državi ali državnim zadrugam, te pa jih potem prodajo v Trst po trikrat višji ceni. Tako imenovana zadruga ima po 200% zaslužka, ljudje pa so ob vse. Morajo pa sprejeti te oderuške cene, ker partizani ne puste, da bi ljudje prodajali v Trst sami. Tako vse trpi radi “nbvega gospodarstva” pod komunističnim režimom. “MI NISMO PROTI VERI,” pravijo partizani ob vsaki priliki. Dejstva govore drugače. Bilo je na Vipavskem 12. maja. Bila je običajpa prošnja prece-sija. Ob poti je stal v službeni obleki politični komisar in delal ves čas opazke, ki so jih vsi slišali. Najprej je hrulil otroke, ki so šli spredaj, pozneje se je spra-bil na moške in vpil nad njimi: “Koliko vam far plača za to?” — Taka je svoboda vere pod partizani. VSE UDARNIŠKO. — Pisal sem že, da so bile na Primorskem na belo nedeljo volitve v OF. Pa so razpisali tekmovanje, katera vas bo prej vsa volila. Bili sta dve vasi deset minut ena od druge. Pa zvedo pozno zvečer v vasi A, da bo vas B volila že ob petih in jih tako prehitela. In kaj pogruntajo? Brž, ko je odbila polnoč, gredo od hiše do hiše in vsak je moral vstati in iti volit. Potem je lahko spet šel spat. Ko so drugo jutro v vasi B vsi bili zbrani ob petih, da "svobodno” volijo, so prišli iz A povedati, da so tam že vsi volili. — Tako imajo v teh težkih časih pod komunisti judje le nekaj zabave. Koliko pa je pri takih volitvah “po udarniško” svobode, pa Amerikanci sami presodite. TITO IN NEBESA.-Kadar je hudo, se ljudje zabavajo tudi s takimi zgodbami: Tito umrje in pride pred svetega Petra. Ta pa ga sprejme slovesno kot se spodobi za maršala. Ko to vidijo drugi nebeščani gredo k svetemu Petru protestirat. Naštejejo mu, koliko hudobij je napravil ta razbojnik. Peter pa jim odvrne: “Je že res, kar pravite. Toda poglejte tudi, koliko ljudi je Tito spreobrnil. Taki, ki že leta in leta niso hodili v cerkev so spet začeli moliti. Kateri misijonar je imel take uspehe?” Zgodba je zgodba. Resnica, ki jo vsi spričujejo je, da ljudje v teh stiskah več molijo kot »o. Toda tisti, ki so pokvarjeni, so pa tudi do konca. Vsi resni ljudje se boje zlasti, da komunizem skvari mladino. ivor- osit Srečko Selivec: Nesreča Pod večer poletnega dne se je oglasil pri nas gost. Pa ni bil to navaden potni človek, ki je primoran prositi za hrano ali prenočišče, to je bil obisk iz Ribnice, katerega smo bili vedno veseli. Oče in mati sta nakupila suhe robe za gospodarstvo in gospodinjstvo, kolikor je bilo treba, da je bilo vse potrebno pri hiši, kadar je bilo treba vzeti to ali ono v roke. Ko je bila kupčija končana, je možakar prosil za prenočišče. Ker smo pri nas vsakega popotnega človeka radi sprejeli, tudi Ribničanu nismo odrekli svoje gostoljubnosti. Toda naš oče so bili sila nezaupljiv mož. V vsej vasi niso nikjer zaklepali hleva, naš oče pa zahtevali, da smo morali hlev vsak večer zakleniti. Poleg tega je moral tudi vsak popotnik, ki je pri nas prenočil, jtrta?” sem jo vprašal. -Y.J__ Kirnih /Inl/nrviftn+n 11 1 1 1. • ki m običaje imajo. Medtem je luna izginila in daleč tam za obzorjem se je že rdečila jutranja zarja. Ribničan je'vstal, zbral svojo robo, se zahvalil za prenočišče in odšel. ‘Tudi jaz nisem šel spat, ampak sem zaklenil hlev, odnesel ključ na običajno mesto, vzel koso in odšel kositi Kosil sem in mislil, kako sem prejšnji večer vasoval, na Ribničjana pa sem kmalu pozabil. Z očetom sva bila doj jena, da pojdeva zarana in sem zato pričakoval, da bodo oče vsak čas prišli. Sonce je stalo že visoko na nebu, toda očeta še ni bilo. Po soncu sem skušal presoditi, koliko bi že utegnila biti ura. Tudi od ostalih domačih ni bilo nikogar. Saj bi morali že prinesti zajtrk. Menda se ni zgodila kaka nesreča. Postal sem, gledal okoli sebe in si brisal pot, ki mi je lil s potnega čela preko lic in vratu za srajco. Bil je krasen junijski dan. Vsa božja narava, ki jo je v vsej lepoti ustvaril Bog, mu je prepevala hvalo. Vsak je pel po svoje: murenčejc v gosti travi svojo, škrjanček na nebu svojo, senička v gozdu svojo, črni kos v bližnji meji budi svojo. Postal sem in prisluhnil. Po stezi za mejami je nekdo prihajal. Nepal sem oči, da bi videl, kdo je. Ženska, sem najprej ugotovil. Mlado dekle. Postava se je bližala. Srce mi je začelo biti močneje, ko sem spoznal svojo Marjanco, ki je prihajala naravnost proti meni. Začudi] sem se, da se ni nasmejala, ali mi pomahala, kot pbičajno. Bila je bleda in zaskrbljena. “Kaj pa ti je, da si tako po- gotovo škodoval. Marjanca si je pa obrisala oči in me gledala vsa začudena. Gotovo je mislila, da se mi je zmešalo. Zgrabil sem jo za roko in zavriskal, ona Pa se mi je iztrgala iz rok in jo ubrala po novo pokošenih redek. Ubral sem fo za njo in jo kmalu ujel. "Kaj si mi pa sedaj ušla? — Počakaj no, da ti povem, kako je s to nesrečo. Upam, da bi bom uganko lažje razjasnil kakor oni doma.” Vsedla sva se na moj suknjič v travi in povedal sem ji od začetka do kraja, kako se je nesreča zgodila. Ko sem končal, sva se oba na glas zasmejala. Gotovo bi se z nama smejal tudi Ribničan, če bi vedel, kakšne skrbi je napravil naši hiši. Ko je Marjanca odhajala, sem ji naročil, naj mi domači že skoraj pošljejo kaj toplega, ker sicer bom umrl od lakote. Vse jutro sem kosil, pa še nisem imel grižljaja v ustih. Ko je odšla, sem premešal redovje, nato se pa vlegel v senco in sladko zaspal. Ko je zvonilo poldne, me je zbudila sestra — ki je prinesla kosilo. Tole zgodbico sem pa napisal v spomin na mojega dragega očeta. Dve leti stara krava Dunajčan v koroški vasi nekemu kmetu: “Koliko je stara ta krava?” “Dve leti.” Dunajčan: “Na čem pa to poznate?” Kmet: “Na rogeh.” Dunajčan: “Ah, seveda, dva roga ima.” DEU DOBIJO Prijazen večgr, potem sta stali obe prijateljici pri oknu svoje skupne spalnice in gledali v spokojno visokogorno noč in na jezero, v katerem so so zrcalile zvezde. “Oče,” je pripovedovala Menja, “bi ne bil nič ugovarjal, ako bi bil Lovrenc Gruber izbral mene namesto vas za svojega sina. Toliko da na svojega trgovskega prijatelja — hvala Bogu, Sa se Gruber zame ni nič zmenil.” Tedaj je Cilgija malo prijateljico smejoč se poljubila. ‘INe, ljuba Menja, ti ostani zvesta le svojemu Konradinu!” “6aj ne morem drugače!" je odvrnila Menje in se smehljaje in zaupljivo ozrla navzgor k Cilgiji. “In vprašati sem te mislila že večkrat, ali imaš ti kakega mladeniča rada?” “Tiho, tiho, Menja!" je odvrnila Cilgija burno, in “bega še sama ne vem!” je dodala med smehom. “Lorsa?” je vprašala Menja DO YOU «ST vitamins? jm harfi*' sisn&sa HSsSSgS ™ Ov. vrtoml« <*#«• *•> =j5ssflBs gen. MMDVIDOWJOJJ**' “Bakantinja’ življeja!” je privrelo občudovanje iz župnikovih ust. Ona je pa stopila na vzvišeno z mahom preraslo skalo in se ozrla okoli sebe. “Stric, štiri jezera kakor čaše luči, kakor pomlad vsa dolina. Po njej razsejane kakor kupci belega kremenca vasi in iz spokojnih streh se suklja dim in se razblinja v čistem zraku! Nedostopne gore tam onkraj dyigajo blaženo svoje bele krone, sanja lepote se razpenja nad pokrajino, stric, srtic, in midva sva edina, ki jo uživava in pijeva! In mnogo stotisočkrat že je izšla ogromna roža žarela po ves dolgi dan in človeka ni bilo, ki bi jo gledal! Ali ni to strašno, stric?” “O, ti ženski Rousseau!” se je ponorčeval župnik. “Pojdi in reci, da so gore lepe. Tod in ondi ti ne nihče bo verjel razen nekaj sanjarjev. Mar meniš, da hitijo ljudje zaman z bledimi obrazi in z molitvijo na ustnicah čez prelaze?” “Pozimi že,” je odvrnila Cilgija, “res pa je le, da prižene veliko domotožje Engadince iz najbolj oddaljenih krajev, iz Londona, Petrograda ali Egipta nazadnje zopet v njihove gore.” “Engadinec,” je odgovoril župnik hladno, “se udeležuje z mladih nog javnega življenja svoje vasi, svojega okolja, in njegovo srce se navadi, da hoče pri upravi domovine svetovati in pomagati. Kadar stopi potem prvikrat v svoje visoke svetle doline v globino mest, mu pač nedostajajo go re in grozljivo čustvo se mu ukrade v dušo, zdi se mu, ka-: kor bi se mora! nebesni svod brez mogočhih soipov zrušiti. Vendar se brž navadi na široko nebo, na mestnj trušč, samo nikoli na to, da je njegov glas v javnih zadevah mrtev, nikoli ne zvito prevaro, na podobe revščine, ki jo najde tam doli, in kadar naleti v tujini I očetu izročiti svoje dokumente in pa predvsem vžigalice in ci- robec in z njim zakrila solze, Na glavni ulici v Los Angeles se je pojavih bela raca. Poklicana je bik policija, ki je misleč, da je res kaj nujnega, prihitela pripravljena z orožjem. Mesto kakih roparjev pa sta došh stražnika, videla na cesti belo raco, H sta jo ujela, privezala na vrvico in eden policistov jo vodi drugi pa spremlja s puško m policijsko postajo. požarom. Sev četovim zahtevam podvržen tudi naš gost iz Ribnice. Morda se mu je vse zdelo nekoliko pretirano, toda dejal ni ničesar in je izročil vse kar so oče zahtevali. Poleg tega tudi ni ugovarjal dejstvu, da bo hlev čez noč zaklenjen. Ko so se domači spravili k počitku, sem se zmazal iz hiše malo vasovati. Mesec je sijal in prijetni poletni hlad in mir sta vladala nad vasjo. Ko sem se okoli polnoči vrnil, je nekdo tolkel po hlevskih durih. Spomnil sem se, da i-mamo gosta na prenočišču in sem zato vprašal, kaj želi. Ribničan mi je potožil, da bi rad kadil. Kot kadilec sem vedel, kaj se pravi biti brez tobaka in ognja. Stopil sem v hišo po hlevski ključ in dal Ribničanu tobak in vžigalice. Vsedla sva se na klopico pred hišo in kadila. Sedela sva, kadila in se razgovarjala o vsem, kar nama je prišlo na misel. Mož, ki je obhodil vso našo ožjo in širšo domovino, je vedel veliko povedati, kako ljudje po svetu žive, s čim se bavijo in kakšne “Ah,” je vzdihnila, segla Mesarja se sprejme Slovenski mesar dobi službo. Zglasi naj se na 16903 Grove- bodi otročja in povej!” “Imaš prav, Jani! Zgodila se je velika nesreča!” je ihtela,- “Kakšna nesreča? Povej in ne muči me dalje!” sem postajal že nestrpen. “Ribničana so vaše krave požrle,” je izjavila iz sebe med ihtenjem. “Ribničana? Kakšnega Ribničana?” sem se začudil. “Ribničana! No, tistega, ki je včeraj zvečer pri vas prenočil. In sedaj smo vsi v velikih skrbeh, kaj bo.” “Kdo pravi, da so ga krave požrle?” sem vprašal 'začuden. “Nihče ne pravi, toda stvar je jasna kot beli dan. Vaš oče so ,ga včeraj zaprli v hlev in zjutraj, ko so hlev odprli, moža ni bilo nikjer. Vse so pregle-' dali, vse preiskali in ga klicali, pa vse zastonj. Iz zaprtega hleva ni mogel nikamor, torej so ga 'požrle krave. Niti enega samega gumba niso pustile za njim, vse so požrle. Oče so takoj odšli k orožnikom in nesrečo naznanili. Prišla sta dva orožnika in naredila dolg zapisnik in zahtevala, da pošljemo po veterinarja, da bo ugotovil, katera krava je bila udeležena pri umoru. Morda so bile u-deležene vse krave. Oče so takoj napregli in odšli v Tržič po Vodopivca. Ta je perišel in vse krave pregledal in končno dejal, da ne more ugotoviti, kate-krava je moža požrla, niti Priporočam vam. da si Uberete in naročite vačo fino 1SU7-48 zimsko STERtNG suknjo, SUIT ali PUR COAT sedaj direktno iz tovarne po najnižjih cenah v Clevelandu na WILL-CAUj. Vse po dvoje. — Rojena isti dan in v is H hiši, njiju materi sta sestri, njiju očeta brata, potem ni čudno, da sta si tako podobni Gary Lynn Roberts (levi) in Cleo Ann Roberte iz Grand Island, Neb. Mrs. Roy Roberts ((leva) in Mrs. Paul Roberts sta sestri in sta poročili Roberts brata v dvojni svatbi lansko leto. Ne Odlašajte, ker sedaj je najboljia izbira. Prosim, pokličite me. da ras peljem v tovarno. kollkoafcrav je bilo pri umoru udeleženih. Trdil pa je, da ozirom na to, da je bil mož že doraščen človek, more trditi, da teliček, ki je star tri dni, moža ni požrl in orožnikom dodal, da ga na njegovo odgovornost lahko izključita iz vsakega preiskovalnega in sodnega postop- ka. . Furnezi Novi furnezi za premog, olje ali plin gorko vodo ali paro. Resetting (15 - (Učenje (5 premenjamo stare na olje Chester Heating; Co. 1193 Addison RA — EN 0487 Govorimo siovenesko Dekleta in fene! BEHNOB.IfllSTIG 1034 ADDISON ROAD ENdkott.3426 all JOHN ZULKI INSURANCE AGENCY PRANCES ZUUOH, agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVanho* 4221 MUS NEFF ROAD KADAR KUPUJETE ali prodajate, se obrnite za pošteno postrežbo na Georg« Kaanie 7510 Lockyepr Av«. HE 6056 Real Estete Broker Claes. X) Marjanca je končala in znova planila v jok. Jaz pa nasprotno v tak smeh, da sem mislil, da me bo od smeha zadela kap. Oči, vrat, srce in še v trebuhu je tako bolelo od smeha, da sem mislil, da mi bo ta smeh Z« 4 4ruŽMe Naprodaj je zidana hiša za 4 družine, po 4 sobe in kopalnica vsaka is še drupe ugodnosti. Parna gorkota s stokerjem, 2 zidani garaži; dolg let. Vprašajte pri lastniku na 10D1 Addison Rd. spodaj. (Tu*. FrL-X). A XmaiSKA DOMOVINA, \ JULY 1, 1947 O 4 O o o o o BELI MENIHI <► <► <► o <► <; o o Povest iz prve polovice XII. stoletja < ► <► o o spisal IVAN ZOREC O o i> S > o A Marijane ni bilo za statvami, treščil je v kuhinjo. "Kaj delaš?” jo je mirno vprašal. “Za južino pripravljam,” je odvrnila in se ni ozrla. “In kaj ti je gospodinja velela skuhati?” “E ,kaj bi tiščala vanjo, če sama ven?” se je poudarila in ga čez ramo prijazno pogledala. Nobene ni več rekel, le vrata v sobo je odprl in poklical Nežo. "Marijana pojde še danes od hiše,” je dejal zardevajoči Neži. Pojdi, vprašaj gospodinjo, kaj ti je skuhati za južino! In hitra bodi, kuhe se precej loti.” Potlej se je obrnil in trdo velel Marijani, ki ga je strahoma gledala zdaj bleda, zdaj rdeča: “Južinaj, pospravi svoje cunje in se mi precej poberi!” Domišljava dekla, ki je težko čakala, da gospodinja stegne pelte, in ki se je v mislih že videla na njenem mestu, je zatulila od jeze in sramu. Ali on je ni več pogledal, k Posebno naznanilo . onau uiDTEuvr Sledeči trgovci z železnino bodo imeli svoje trgovine odprte ves dan v sredo 2. julija 1947 in bodo zaprli ves dan v petek in soboto 4. in 5. julija Ako kaj potrebujete za praznike, kupite poprej AURBACH HARDWARE 5512 St. Clair Ave. GRDINA HARDWARE 6127 St. Clair Ave. SMREKAR HARDWARE 6112 St. Clair Ave. ZAVASKY HARDWARE 6011 St. Clair Ave. materi je stopil in ji povedal, kaj je storil in zakaj. “Škoda Marijane,” je mati momljala z zapečka. “Močna, pridna je bila in zmerom prijazna; take ne boš dobil več.” Kar nenadoma se mu je posvetilo. O, res, prijazna je bila, še preveč. Zdaj je vedel, da se mu je nastavljala, odkar je Katarina morala iz rok dati kuhalnico. “O ti mrha!” ga je grelo. “In jaz sem mislil, da je le nerodna, nesramežljiva!” — Vešča je naposled le prišla. Bila je stara, vsa guzasta in tenka kakor kol iz plota, vendar živa in urna. Rumen-kljati, bradavičasti in kakor suha drobnica na peči sfrknjeni obraz se ji je sklonil nad Katarino in ni trenil z nobenim živcem. Opazovala, otipavala jo je vešče in izpraševala dolgo, potlej se je zravnala in zasukala kakor vrtavka, se spet sklonila in jo zagovorila; “Otok, pojdi na kost, s kosti na meso, z mesa na dlako, z dlake na trato in pojdi devet komolcev pod trato — tam ostani, nikoli več se ne gani!” Katarina jo je poslušala vsa odrevenela od strahu in skrivnosti; mož ji je stal ob zglavju in jo božal po znojnem čelu. Potlej je vešča iz torbe vzela ščepec črne, dva ščepca zelene in tri ščepce rumene štu-pe in vse skupaj dala v piskrc. “Na tole živega kropa, za tiri očenaše dolgo naj pokrito sto- pij!” je velela in sela ob nožje. Trlep je poklical Nežo, vešča se je zguizila vase in zamsili-la. “Kaj meniš?” jo je Katarina boječe vprašala. "Ali jo boš ugpala, boš?” Starka je z brezzobimi usti nekaj tiho skomljala; čez čas je počasi dejala: “Hm, poskusila bom.” Katarina je vzdihnila in se ozrla po možu. A njemu so se ustnice zatresle, oči pobesile— bledcia, kakršna trene po bukovju, če mu piš vetra obrne listje, ga je oblila. Neža je v leseni skledici prinesla tiste zavrelice, vešča je bolnici z levico privzdignila glavo in ji z desnico nudila priskutne pijače; potlej ji je na čelo položila obe roki, se ji sre- -AND THE WORST IS YET TO COME —in najh&jše šele pride po zagledala v oči in ji čez čas rekla počasi in veleče: “In zdaj . . zaspi . . trdno . . spi . . do jutri osorej!” Nepremično jo držeč z očmi, je ritenski odšla iz sobice. Za njo je šel THep, potrt in preplašen, a vešča je pred vežo postala in se zagledala po nebu. Pooblačilo se je, piš je ponehoval. “Zdaj pa bo,” je dejala kakor sama sčbi, “odjuga bo.” Vaščani so stopicali okoli vogalov lesenih, nizkih, s slamo kritih koč in plaho pod streho podili bosopeto otročad, ki je tiščala na piano; vešča je tu, bali so se, da otrokom ne bi nakanila urokov. Tudi Trlep jo je gledal po strani in izpod klobuka, ni se je upal kar naravnost vprašati kaj misli o ženini bolezni. “Do jutri osorej bo spala,” je baba dejala sama, “nobenih bolečin ne bo čutila.” “In bo potlej zdrava?” “Zlo je, Trlep, zlo; ne vem ti še reči prave.” “Pomagaj, umetelna si, vse te hvali, — kolikor hočeš, ti dam, vse življenje ti bom hvaležen!” je s preklanim in drhtečim glasom moledoval ponosni mož, ki sicer nikoli ni brusil nobenega praga, da bi koga kaj prosil. Vešči je zaupanje bilo všeč, važno se je zagledala v tla. “Moči zemlje so velike,” je skrivnostno šepetala, “posebno pa blagoslovljene •r'T'.Vi “Kaj misliš — zares M jo je čez dolgo razumel in se zgrozil vraže. "Bog ne bo zameril . . saj ve, da pojde za dober namen . . Ce ni že perkesno, ji bo z njo odleglo precej.” Premolknila sta v isti skrivnostni misli in grozi pobesila oči. “Drevi skrbi, da bo družin-čad vsa s poti, ko se vrnem po polnoči,” je spet šepetala in gledala proč. ‘“In ne z menoj in z nikomer nikoli ne govori o tem!” “Ne hodi, baba nesrečna, bojim se, greh je!” Zdaj ga je pogledala in se mu podsmešno namrdnila, češ, kaj se delaš! Umeknil je oči in si z rokami pokril obraz. Vera in prazna vera sta se podili — misel je bžoala Katarino in se bala. Ko je iz rok dvignil obraz, je bil že sam, vešče ni bilo več. Pogled mu je šel čez dolino ob Temenici in po drugi strani Čez polje do Kuščarjeka, pa ni videl ne doline in ne polja— gledal je vase, strašno mu je bilo hudo. “O ljubi Jezus, kdaj sem se pregrešil grdo, da me pokoriš tako?” Spomin je gledal rajnke o-tročičke, jih ljubil, kakor skopuh ljubi svoj zaklad, in za njimi žaloval v nedopovedni bini, boter ji je, sem jo hotel zdravo polni život, pasal jo je bridkosti ... In zdaj vene, hira — ..nemara Jže umira tudj Katarina. “Kaj sem ti storil, p sveti Bog?” se je pravdal z Bogom. “Prizanašaj vsaj njej, ki je nedolžna . . , !" Misli so nenadoma srečale grd spomin. Tlačanka, ki ji je pred leti pohabil moža, da je sam laže mogel do rije, da divje gleda in nanj roti kazen božjo; za njo ob berglah zuza izkolčeni mož in se bliža bolj in bolj . . . Pogled njunih oči ga zdaj peče prav v srce. “O Marija, pomagaj!” je ječal v spoznanju, da ga pokori tisti greh. Vse življenje vsak dan moli na čast Matere božje, prosi je skoraj nikoli nič ne. Ampak zdaj, ko mu velika nadloga budi vest, jo kliče na pomoč, kakor po ntateri vpije otrok, če se zgubi: ‘“Pomagaj Katarini, o sveta Mati . . .!” Vrnil se je v hišo. Žena res trdno spi in pokojno diha. “Umna je ta vešča!” se je ...............................nommgmanmaaai Za najboljše delo in zmerne cene pokličite MALZ za vaš radio, pralnik in druge pripomočke za točno popravilo. Vse delo garantirano. Pokličite ENdicott 4608 pridemo zastonj iskat in pripeljemo na dom i MALZ ELECTRIC 6902 St Clair Ave. EN 4808 TLaruiTLa o- A L VLLŽ PLUMBING & HEATING (0. > JjBt r. > Kopalne banje, closets, sesalke za globoke in plitke vodnjake, za kleti ter circular sesalke, boiler ji, avtomatični plinski grelci. 15601 Waterloo Rd. KE7248 Vse potrebščine za grelne in monterske naprave. inrmjmruTnnjTnjTTum rLTiruTjmnJtrLriri irijman.rmjmruumnjmiTri^^ K. S. K. JEDNOTA ★ ★ ★ ★ ★ POSOJUJE DENAR {lanom in nečlanom na zemljišča in posestva po 4% obresti brez kake provizije ali bonusa ★ ★ ★ ★ ★ Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila In informacije pišite na: GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOIE 3S1S3 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS EmrLrmrmjxriJiiirL^^ čudil. “Otela jo bo!” je že upal. pokimal. pustiti.” “Česnaj bolj umno, da bom vedel, kaj bi rad!” mu je presekal besedo. “Zakaj se je hočeš znebiti?” “Turki so ji predlansko leto odgnali očeta, ob mater j^bila že prej. Zdaj je pri meni, prijatelja sva bila z njenim očetom. Ali grajski valpet vozi za njo, jehata, ves je neumen nanjo in nič prida ga ni, dedca. In tudi grajsko gbspo je že preslepil, da je uk< dekle po praznikih pride v službo na grad. Zdaj veste, kaj jo čaka ... Jehata, moram mu je umekniti izpred smrčka, sicer ji bo joj.” “Zakaj pripoveduješ to meni?” se je Trlep obregnil. Krajinčan se ni dal zmotiti, dalje je pravil: “Smole bi jo vzel k sebi, če bi smel. Pravi, da bi ga’stiški menihi trdo prijeli, če bi jih spravil v zamero in sitnost pri Šumbrežanu, saj bi grad precej roke stegnil za svojo tlača-no." “Hm—,” je Trlep malomarno Pokleknil je bo postelj in odmolil sedem zdravih Marij. Stiški opat ga je tako učil, češ, da se Marija razveseli ob vsaki zdravi Mariji, čeprav jo moli velik grešnik. Uho mu je ujelo prhet konj. “Kaj je? Kdo je?” ga je dregnilo. Bušil je venkaj . Na dvorišču se je motala četica tovornikov. “O Krajinčani, kaj pa vi?” jih je spoznaval. Bili so tlačani s Sel pod Šumbergom. Prileten Krajinčan v irhastih hlačah in visokih škornjih, v kratkem kožuhu in s polhovko na glavi je brž stopil predenj in ga ponižno pozdravil. S_Pjrhnskovega tovori vino za grad na Sumbregu; gora" ti” see ne daje vina, da bi ga grajski marali, posebno gospa je huda na tisti kisli vrisk; konji so se- upehali, tudi ljudje bi se radi oddehnili; naj ne zameri, da so se ustavili na Trle-povini. Trlep je kimal in velel hlapcu, naj iz senice napeha pred konjiče sena. “Gospodar, veste kaj?” se je Kranjinčan odhrkaval, da bi našel pravo besedo. “Jehata, še nekaj me tišči.” Trlep ga je vedečno pogledal. “Jehata, velika sitnost, saj pravim,” je oni mencal. “S seboj imam dekle, Smoletu v žu- “Pa sem dejal, da bi se posvetoval z vami. Vaša beseda dosti zaleže v samostanu. Jehata, pomagajte siroti, otmite jo!” Trlep je sprevidel silo, vendar je pogledal v tla in se zamislil. štiri prste širok, čedno pleten pas, a čez temno volneno krilo, segajoče nad členke, jo je po-bešeno vezal sklepanec iz svetle medi. “Čvrsta je ... Kaj se ji mara!” je Trlep vzdihnil in se spomnil bolne Katarine. Cez čas se je Krajinčan zge-nil, kakor bi se domislil česa važnega, mignil Trlepu in šel ne. “Jehata, gospodar, še nekaj azala, naj me tišči,” je Krajinčan hitel, venkaj; ta za njim, pa nič rad “pa vpričo vseh nisem hotel praviti.” “Kaj takega?” ga je Trlep ustavil nekoliko nejevoljen; — zgovorni mož se mu je zdel pre-V8iljiv. "Gospod Ambrož —1 “Potepivni brat grofa s Sum-brega?” "Aha!” je oni pokimal. “Na Primskovem me je prestregel in velel, naj vam povem, da bi za kakov čas rad prišel pod va-!šo streho. K tlačanom, pravi, ne pojde, preslabo letino so i-meli lani.” “Nik, ne bom se ogibal te gosposke sneti, naj le ostane, kjer je.” “Zdaj se obeša pri vikarju na Primskovem. Nemara mu je že usušil vse sode, pa bi se rad vgnezdil drugje.” “Kar precej mu koga pošlji dna?” “Liza mi pravijo.” “No, Liza, pusti tisto, za mizo sedi!” Sramežljivo se je branila po šegi, iziza statev je vstala, ko ji je tudi stari Krajinčan velel: “Semkaj pridi, kruha se ne brani!” Komlaj dvajset let je bila stara, pa velika, močna in zdrava, v obraz bela in rdeča, lilija in nagelj, s svetlimi lasmi ki so se ji izpod čiste peče kodrali po vratu; oči so ji bile velike in modre trepalnice dolge in goste, glas zveneč in sladak. Pisan životnik ji je objemal Hm, samostan ne bo šel povedat, da se mi ne bo pri-dražit graščaka in ne bo nje^ mu, Trlepu, ki mu je žena bolna, dovajal mladega dekleta. “Njaprej v hišo, tu ne bomo stali!” se je spomnil gostinj-ske navade. Premrli tovorniki so radi šli pod streho in so, kjer je že bilo, poseli med delavce in vasovavce; mlada Kra-jinčanka se je spravila za statve, da ne bi bila brez dela. Trlep je Neži velel, naj prinese kruha in hruškovke. “Založite .pij^e, dolga vam bo še pot!” jih je povabil irftle smilil semkaj! Za lenuha pri mieiji ni kruha!” j(}ospdo Ambrož, brat grofa na Šitmbregu, je bil spotika rodbini in v^ej gospodi na deželi. Rajnki oče mu je na gradu izgovoril kot, pa sinu Ambrožu je bil menda pretesan in prepust, nikoli ga ni grel dol« go. Misli so mu iskale nepo-kojno življenje, srce je hrepenelo po čudoviti prigodah med svetom, na jezo in sramoto brata graščaka je begal do vasi do _______________ _ vasi. Ob dobroti svobodnjakov ozrl po Krajinčanki: “Glej jo, in tlačanov,'ki se jim je'ade-' kako je ime tebi; ki si tako pri- lo imenitno, gostiti iplemiča, je živel brez skrbi in veselo pil domače vino, za zahvalo pel sta? re pesmi in pravil čudne povesti, polne grozovitih strahot in zamotanih prigod. “Ali ti'jih ve!” so ga občudovali. "Pred njim se lahko skrije tudi sam šentvidski vikar, čeprav mu beseda teče, da bi ga človek lačen in žejen, poslušal tri dni vkup.” Pa streha vaške koče ga nikjer ni imela za dolgo: kar nenadoma ti je utihnil sredi pesmi ali povesti in poniglavo odšel, ne beseda ne vino, nič ga ni zadržalo. • (Dalje prihodnjič) THE QUICK AND1THE DEAD! • O