Poitni urad 9021 Celovec — Vetlagsposiaml 9021 Itkigcr.lur* Izhaja v Celovcu — Erscheinungiort Khigeotarl Posamezni izvod 1,30 lih, mesečno naročnina 5 Šilingov P. b. b. n Kdrnten ganz besonders auch fiir die Stimmen der Kdrntner Slovtenen. Da hrdlnnt man sich abvrechselnd verschiedcner Argumente. Da s eine mal vili man die Stimmen derer ha-ben. die die Kdrntner Slotvenen mog-lich't rasrh zur Linuidierung bringen tvollen; da gibt es dan,n die bekann-ten Tone. die sie ja alle kennen. Und dann tvieder oeht man in die Schulc, um ein biflckcn Serbo-kroatisrh zu temen, um dann die Ansprache in Belgrad serbokroatisch hahen zu kon-nen. Damit kann ich ihncn nicht dienen, das kann ich nicht und ich babe auch brine 7. cit dazu gehabt. Aber vielleicht kann man auch dann, tverm man zwei vrrschiedcne Spra-chen spricht, ein and er manchmal brs-ser verstehen, als wenn man glaubt, dalj man durch das rasche Erlernen von ein paar Vokabeln — damit man in Belgrad einen besseren Ein-druck macht — sich auf diese Art, tvienerisch gesagt, billig abschmalzen kann.' Tudi mi smo mnenja, da se dobri ljudje — kakor je ob svojem obisku v železni Kapli dejal predsednik Socialistične stranke Avstrije vicekanc-ler dr. Pittermann — tudi v različnih jezikih lahko dobro razumejo. Končno pa nas to uči tudi največji slovenski pesnik France Prešeren, ki je v svoji nesmrtni 7 dr avl ji ci nazdravil vsem narodom, ki hrepene po mirnem sožitju in prijateljskem sosedstvu. Torej ne jezik marveč Iskrenost besed je tista, v katero verujemo. Tukaj Pa koroški Slovenci vemo, da se od časa, ko je kancler Klaus podal svoje lepe izjave in obljube ter prevzel manjšinsko problematiko v svojo pristojnost, v našem vprašanju še ničesar ni spremenilo na boljše. Tudi tega se bomo spomnili 6. marca, ko se bomo odločali na volišču — ne po besedah, temveč po dejanjih! ZVEZA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ K DRŽAVNOZBORSKIM VOLITVAM: Glasovali bomo za demokratično sodelovanje, za mir in varnost vseh državljanov! V smislu sklepa skupne seje Nadzornega in Upravnega odbora Zveze slovenskih organizacij na Koroškem naslavlja na koroške Slovence v zvezi z letošnjimi državnozborskimi volitvami naslednji proglas, ki ga je odobrilo nad sto zastopnikov iz vseh krojev naših dolin na zborovanju dne 5. februarja v Celovcu. Koroški Slovenci, volivke in volivci! Pri letošnjih državnozborskih volitvah gre za zelo važno odločitev o nadaljnji usodi naše domovine. Koroški Slovenci zato ne smemo stati ob strani, marveč moramo kot avstrijski državljani sodelovati pri oblikovanju politične volje ter splošnega družbenega dogajanja In državnega življenja. Svoj glas bomo tudi tokrat dali Socialistični stranki Avstrije, ki po svojem programu in po svojem dosedanjem prizadevanju jamči resnično demokratično reševanje vseh državnopolitičnih, družbenih, kulturnih, socialnih in gospodarskih problemov. Avstrijski socialisti niso le v povojni dobi, ampak tudi že v prvi republiki dokazali, da nikdar niso stremeli za samovlado in so vedno bili pobomiki demokratičnega sodelovanja in socialnega sporazumevanja. V skupnem prizadevanju vseh noprednih sil za preprečitev nevarnosti absolutne nadvlade združene desnice vidimo Jamstvo za splošni družbeni napredek ter mir in varnost vseh državljanov. £ Koroški Slovenci pa se za podporo Socialistične stranke Avstrije odločamo tudi iz spoznanja, da je naše narodno vprašanje najtesneje povezano z razvojem demokratizacije celotnega družbenega življenja v državi. Prepričani smo, da bomo ob doslednem podpiranju demokratičnih in socialnih teženj avstrijskega delovnega človeka našli tudi v njem razumnega pobornlka za naše pravice, ki se bo z nami vred zoperstavil nevarnim pojavom še vedno žive nesodobne šovinistične miselnosti. Pri tem nas utrjuje dejstvo, da so socialisti že doslej pokazali največ razumevanja za naše narodnostne težnje ter se dosledno prizadevali za mirno sožitje v deželi ter za prijateljsko sodelovanje med narodi. Ta načela in stremljenja vsebuje socialistični ..Program za Avstrijo", ki zato odgovarja tudi našim težnjam po zagotovitvi vsestranske enakopravnosti, humanizaciji medčloveških odnosov in sporazumnega reševanja narodnostnih vprašanj v okviru splošne borbe za mir In zbližanje med narodi v integracijskem stremljenju sodobnega sveta. Zato bomo koroški Slovenci 6. marca glasovali za listo 2 Socialistično stranko Avstrije! Prizadevanja za mirno rešitev v Vietnamu Mnogi vodilni državniki se trenutno prizadevajo, da bi prišlo do miroljubne rešitve vietnamskega vprašanja. Posebno vlogo igrajo v teh prizadevanjih nevtralne države, o katerih so ugledni politični opazovalci, mnenja, da so edine poklicane in predvsem zmožne, ustvariti tako ozračje, ki bo omogočilo pogajanja o bodoči uvodi Vietnama. V tej zvezi zlasti omenjajo bližnji obisk ganskega predsednika Nkrumaha v Kairu, kjer bo s prea- Tudi bivši vojaki proti zastaranju vojnih zločinov Odkar je zahodnonemška vlada iani sprejela sklep, da ne bo več zasledovala nacističnih vojnih zločincev, je vol protestov proti temu sklepu zojel ves svet. Nojnovejše stališče k vprašanju zastaranja vojnih zločinov je poziv, ki ga je na svojem zasedanju v Strassburgu sprejela mednarodna zveza bivših vojakov. V imenu 10 milijonov bivših vojakov, od tega 2 milijona samo iz Zahodne Nemčije, je imenovana zveza naslovila na vse evropske države, predvsem pa na Zahodno Nemčijo poziv, naj sprejmejo ustrezne zakonite ukrepe, da se prepreči vsako zastaranje nacističnih vojnih zločinov in drugih zločinov zoper človeštvo. Ta poziv jasno dokazuje, da se tudi pretežni del bivših vojakov, čeprav so nekdaj siužlH v Hitlerjevi vojski, odločno distancira od strašnih zločinov nacizma. Hkrati pa je to najboljši odgovor tistim, ki še danes skušajo — tudi pri nas v Avstriji — poveličevati »junaštvo' nemških vojakov v zadnji vojni. sednikam Združene arabske republike Naserjem razgovarjal o ukrepih, ki naj bi jih nevtralne države pod-vzele za pripravo mirovne konference med vladama Amerike in Severnega Vietnama. Pozneje namera/a Nkrumah potovati tudi v Hanoi (glavno mesto Severnega Vietnama op. ured.), Peking, Moskvo in Ran-gun, kjer prav tako hoče pruočiti možnosti za miroljubno rešitev vietnamskega vprašanja. Velik pomen pa pripisujejo tudi bližnjemu obisku predsednika britanske vlade Haralda Wilsona v Moskvi, ki bo prihodnji teden razgovar-jal s sovjetskimi voditelji. Eno glavnih vprašanj teh razgovorov bo nedvomno Vietnam, saj sta si Velika Britanija in Sovjetska zveza delili predsedestvo na ženevski konferenci leta 1954, kjer so bili sprejeti sklepi o bodoči ureditvi držav, nastalih iz nekdanje Indokine. Takratni odbor je več ali manj še danes edini pristojni forum tudi za reševanje vietnamskega vprašanja in je torej velike važnosti, kakšno stališče bosta zavzeli obe predsedujoči državi. Predsednik Wilson se vsekakor trudi, da bi v Vietnamu dosegel premirje vsaj za čas svojih moskovskih razgovorov. Končno pa namerava v vprašanju Vietnama odigrati svojo vlogo tudi Francija, ki se očitno ne more znebiti slaJbe vesti, saj so današnje razmere v tem delu sveta pravzaprav posledica njene bivše kolonialne politike. Predsednik de Gaulle je v svoji poslanici sevemoviecnamske-mu predsedniku Ho Ši Minhu vsekakor sporočil, da bi bil pripravljen »aktivno sodelovati« pri reševanju vietnamske vojne. Pri tem se je francoski predsednik spet enkrat postavil proti Ameriki, ko je izrazil mnenje, da vietnamskega vprašanja ni mogoče reševati z vojno, marveč je možna le politična rešitev, ki hi privedla do nevtralnosti Vietnama. Še bolj pa se je de Gaulle zameril Was- hingtonu s svojo izjavo, češ da je za politično rešitev nujno potrebno, da južno vietnamsko ljudstvo brez tujega vmešavanja — torej brez Amerike — izvoli svojo reprezentativno vlado, ki bo uživala zaupanje in podporo ljudstva ter se ne bo držala na oblasti le s pomočjo ameriških tankov in letal, kot je to primer pri sedanjem sajgonskem režimu. Vse kaže, da bo Amerika pri svoji neodgovorni pustolovščini v Vietnamu zgubila še svoje zadnje zagovornike. Predvsem pa je značilno, da odpor proti nadaljevanju vojne čedalje bolj narašča tudi v Ameriki sami, kjer se množijo ostre kritike na račun vladne politike in se iz dneva v dan veča število uglednih političnih funkcionarjev, ki zahtevajo pogajanja namesto vojaških akcij. 2 5-letnica OF Letos 27. aprila bomo obhajali 25-letnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki je kot široko ljudsko gibanje združevala in vodila Slovence v večletnem boju proti fašističnim okupatorjem. Izvršni odbor glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije je pred nedavnim sprejel okvirni program za letošnje proslave. Na predvečer 25-letnice bo slovesna seja Glavnega odbora SZDL Slovenije, 27. aprila pa se bo začel znanstveni simpozij o vlogi in pomenu Osvobodilne fronte, ki ga bodo skupno s Socialistično zvezo pripravili Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za proučevanje delavskega gibanja in Društvo zgodovinarjev. Poleg tega bodo ob obletnici tudi številne druge proslave in prireditve širom po Sloveniji, jubilej vstaje slovenskega naroda pa bodo proslavili tudi po šolah. Italija še vedno nima vlade Zadnji predsednik italijanske vlo-de Aldo Moro je dobil od predsednika republike Saragata ponovno pooblastilo, da prouči možnosti za sestavo nove vlade. Kakor znano, je njegov prvi poskus izpodletel, pa tudi zdoj vse kaže, da so vzroki vladne krize mnogo globlji, kot so mnogi mislili pred tedni, ko je prejšnja vtoda utrpela poraz v parlamentu. Za trenutno politično ozračje v Italiji je vsekakor značilno dejstvo, da so sicer vse štiri stranke, ki so doslej sodelovale v vladni koaliciji levega centra (krščanski demokrati, socialisti, socialni demokrati in republikanci), pripravljene tudi na nadaljnje sodelovanje, vendar jim doslej ni uspelo, da bi dosegle sporazum o načelih tega sodelovanja. Glavno oviro predstavlja desničarska struja v krščansko-de-mokratski stranki, ki bi hotela za vsako ceno na oblast; ravno tega pa ostale stranke nočejo sprejeti pod nobenim pogojem. Zaradi tega se je Moro znašel v dokaj čudnem položaju: medtem ko so mu ostale tri stranke izrekle zaupanje, mu tega v lastni stranki še ni uspelo doseči, ker se desničarskemu krilu očitno zdi preveč »napreden*. Štiri stranke bodo kandidirale v vseh volilnih okrožjih Avstrije Glavna volilna komisija pri notranjem ministrstvu je v ponedeljek tega tedna razpravljala o raznih organizacijskih vprašanjih v zvezi z letošnjimi državnozborskimi volitvami 6. marca. Ob tej priložnosti je bilo tudi sporočeno, da bodo po dosedanjih prijavah v vseh 25 volilnih okrožjih Avstrije tokrat kandidirale štiri stranke, in sicer: Avstrijska ljudska stranka {CiVPJ, Socialistična stranka Avstrije (SPO), Svobodnjaška stranka Avstrije {FPOj in Demokratična napredna stranka — lista Franz Olah (DFP). Poleg teh so v nekaterih volilnih okrožjih prijavile kandidaturo še: Liberalna stranka Avstrije (LPO’j, ki se bo za glasove potegovala na Dunaju, Štajerskem, Salzburgu, Tkolu, Linzu in še dveh okrožjih. Komunisti in levi socialisti (KLS) v četrtem volilnem okrožju na Dunaju ter Marksisti In Leninisti Avstrije (MLd) v petem voHInem okrožju na Dunaju. Ker pa bo končno stanje prijav objavljeno šele nekaj dni pred volitvami, bo šele najkasneje 27. februarja dokončno znano, koliko 'm katere stranke se bodo udeležile volitev. Važno vprašanje, s katerim se je bo vita glavna volilna komisija, je tudi problem volilnih kart, ki omogočajo oddojo glasov izven volišča, kjer Je posamezni volHnI upravičenec vpisan v seznam volivcev. Na podlagi zakonskih določil je komisija sklenila, da volilnim upravičencem, ki bodo na dan volitev na dopustu, ne bodo izstavili voiinih kori, marveč Jih bodo dobile le osebe, ki se bodo službeno nahajole izven domačega votHnega okoliša. Gospodarski razvoj Slovenije Pred kratkim je Zavod Socialistične republike Slovenije za statistiko izdal pregled razvoja Slovenije v desetletju 1954—1964. Pregled kaže tako gibanje prebivalstva in zaposlenih v tem razdobju, kakor tudi razvoj njihovih osebnih dohodkov v tem času. Podrobneje tudi obravnava razvoj materialnih baz slovenskega gospodarstva, poleg tega pa še razvoj stanovanjske in komunalne dejavnosti ter razvoj šolstva in kulturno-prosvetnih ustanov in organizacij. V letu 1964 je Slovenija štela 1,630.553 prebivalcev, kar je za 109.493 več, kot deset let poprej. Odstotek zaposlenih je znašal 58°/o ali 519.173 prebivalcev. S tem je število zaposlenih od leta 1954 močno naraslo, saj je takrat znašalo le 308.068 ali 37,4 °/o takratnega prebivalstva. Leta 1964 je bilo v družbenem sektorju zaposlenih 508.180 prebivalcev, od tega 85,5 °/o v gospodarstvu. Število zaposlenih v družbenem sektorju se je v desetih letih zvišalo za 213.305. Kakor število zaposlenega prebivalstva, so v teh desetih letih naraščali tudi osebni dohodki. Osebni dohodki so leta 1954 znašali v povrečju zaposlenih 10.848 dinarjev mesečno, pri čemer je bila velika razlika med osebnimi dohodki v gospodarstvu in med osebnimi dohodki v negospodarstvu. Medtem ko so povprečni mesečni osebni dohodki v gospodarstvu znašali le 10.030 dinarjev, so v negospodarstvu znašali 15.830. Takrat je 71 "/o zaposlenih imelo osebne dohodke do 30.000 dinarjev, 28,6 °/o med 30.000 in 100.000 dinarjev in le 0,4 °/o nad 100.000 dinarjev. V desetih letih jc povprečje osebnih dohodkov naraslo na 47.195 dinarjev. Povprečje osebnih dohodkov v gospodarstvu je znašalo 45.733 dinarjev, v negospodarstvu pa 56.395, kar kaže, da so osebni dohodki v gospodarstvu močneje naraščali kakor pa v negospodarstvu. Odstotek zaposlenih, hi so 1964 imeli osebne dohodke pod 30.000 dinarjev, je padel na 19,6 °lo, odstotek zaposlenih, ki so imeli osebne dohodke med 30.000 in 100.000 dinarjev, pa je narasel na 77°/o. Osebne dohodke nad 100.000 dinarjev jc imelo 3,4 °/o zaposlenih. Skladno s tem je naraščala tudi življenjska raven prebivalstva. Od povprečnih izdatkov štiričlanske delavsko-mlužbenske družine je 1954 odpadlo še 52,8 °/o na prehrano, leta 1964 pa so ti izdatki znašali le še 44,9 °/o. V desetih letih so nazadovali tudi izdatki za obleko in obutev ter za pijače, povečali pa so se izdatki za stanovanje, kurjavo in razsvetljavo in sicer od 8,3 na 11,4 u/o, izdatki za stanovanjsko opremo od 3,2 na 7,1 °/o, ostali izdatki pa od 12,4 na 19,1 °lo. Materialna baza gospodarstva Slovenije se je — kar se tiče razpoložljivih površin — razvijala tako, da se je obseg kmetijske površine zmanjšal od 48,2 na 45 °/o skupne površine, da pa se je obdelovalna površina povečala od 28 na 31,4 °lo, površina pod gozdovi pa od 45,2 na 48,7 °h>. Lesna zaloga Slovenije je leta 1964 znašala 155,8 milijona m3, letni prirastek pa 3,5 milijona m3. Izraba energetskih rezerv se je pri vodni energiji dvignila od 10,8 na 17,5 °/o, pri premogu od 0,4 na 0,8 °/o, pri nafti pa se je znižala od 12 na 4,6 o/o. Vrednost družbenega proizvoda se je po cenah leta 1960 med letom 1954 in 1964 zvišala od 287 na 600,9 milijarde dinarjev. Pri tem se je delež industrije povečal od 50,4 na 56,3 °/o, delež kmetijstva pa je nazadoval od 16,8 na 10,8 °lo in gozdarstva od 2,4 na 1,7 odstotka. Medtem ko je ostal delež gradbeništva nespremenjen, se je delež prometa dvignil od 5 na 6,4 °/o, udeležba trgovine in gostinstva pa od 9,2 na 12,2 °t'o. Skladno s tem je narasel tudi narodni dohodek od 267,2 na 559,8 milijarde dinarjev, preračunano na prebivalca pa od 176.000 na 347.000 dinarjev. V tem času se je spremenila tudi njegova struktura v prid osebnih dohodkov. Leta 1954 je bilo za investicije porabljenih 28,6 °/o narodnega dohodka, za osebno potrošnjo pa 43,6 °!o. V letu 1964 je šlo za investicijsko potrošnjo 32,7, za osebno pa 52,2 odstotka narodnega dohodka. Skupno gledano gospodarski razvoj Slovenije v obdobju 1954—1964 kaže, da so se v tem času gospodarski pogoji Slovenije vidno zboljšali in da so se s tem zboljšali tudi življenjski pogoji prebivalstva. To potrjuje tudi razvoj strukture investicij, kjer v Sloveniji zadnja leta vedno bolj naraščajo negospodarske investicije. Leta 1954 je delež negospodarskih investicij znašal 20, leta 1964 pa 32,9 odstotka. Od teh jih je bilo 30,2 °/o namenjenih za družbeni standard, leta 1954 pa le 18,5 "/o. Podržavljena industrija se vedno bolj uveljavlja Podjetja podržavljene industrije postajajo v našem gospodarstvu in v naši zunanji trgovini vse pomembnejši faktor. Zadnja leta vedno spet slišimo, da se zlasti države v razvoju in naše sosedne države na vzhodu zelo zanimajo za produkte naše podržavljene industrije in za sodelovanje z njenimi podjetji. Vedno spet je slišali domača in inozemska poročila o novih kupnih pogodbah, ki jih podjetja podržavljene industrije sklepajo s podjetji teh držav, o novih naročilih, ki jih iz inozemstva prejemajo in o novih oblikah sodelovanja in nastopanja na tretjih tržiščih, ki jih dobijo ponujene. S tem postaja podržavljena industrija motor ne le celotnega našega gospodarstva, marveč tudi motor celotne naše zunanje trgovine. Njena aktivnost in iniciativnost na zunanjih tržiščih prihaja v korist vsej državi, ker zagotavlja polno zaposlitev prebivalstva in ker odpira avstrijskemu blagu pot v širni svet, kjer bi se drugače le težko uveljavilo. Zadnje čase so podjetja podržavljene Industrije dobila spet nekaj zelo pomembnih naročil. Tako je Simmering-Graz-Pauiker AG dobila iz Irana naročilo za gradnjo kompletne termoelektrarne z dvema agregatoma po 12,5 megavatov. Naročilo predstavlja vrednost 135 milijonov šilingov. Podjetje Wagner & Biro, ki sedaj montira ogromen tank za veliki vodovodni sistem v Bagdadu, pa je dobilo od bagdadskih oblasti drugo naročilo za tri nadaljnje podobne tanke, od katerih naj bo vsak imel obseg 4,5 milijona litrov vode. Podjetje Bohler & Co. je spet dobilo večja naročila iz jugovzhodne Azije, kamor že nekaj let dobavljajo vedra za bagerje, s katerimi tamkajšnja podjetja pridobivajo kositer ali cin iz dna rek in plitvin morja otokov Indonezije in Malajziije. Tu gre stalno za velika naročila, ker je za pridobivanje kositra po tej poti potrebno, da se verige bagerskih veder prikopljejo tudi po 40 metrov globoko v mivko in blato in ker morajo za pridobitev 1,2 kg kositra 'izkopali in naložiti na ustrezne ladje okoli 50 kubični metrov mivke in blata. Med produkti podjetij podržavljene industrije se v svetu najbolj uveljavljajo produkti Avstrijskih tovarn dušika. Gnojila teh tovarn pozna iakorekoč ves svet. Zadnje čase se zanje zlasti zanima Kitajska, ki je z njimi v svojem kmetijstvu dosegla zelo lepe uspehe. Januarska pogajanja med njeno delegacijo in predstavniki Avstrijskih tovarn dušika so pokazala, da bo Kitajska verjetno še letos močno povečala svoja letna naročila gnojil iz teh tovarn. Podržavljena industrija pa ne donaša le v sedanjosti državi velike koristi, marveč jih je donašala tudi že v preteklosti. Ko je 1946 avstrijski parlament podržavil ključno industrijo, ker se noben privatnik ni hotel ali mogel lotiti njene obnove, je država podržavljenim podjetjem dala 2126 milijonov šilingov osnovnega kapitala. Za to naložitev je v desetih letih od podjetij podržavljene industrije prejela 1754 milijonov šilingov na dividendah, poleg tega pa so ji do-nesle še nadaljnjih 11.049,000.000 šilingov. S tem je podržavljena industrija državi veliko koristila, predvsem pa je razbremenila davkoplačevalce, do katerih bi se morala država obrniti z zahtevo po višjih davkih, če bi hotela opraviti naloge, ki jih je v tem času opravila, in izvesti investicije, ki jih je izvedla. Kljub vsemu pa je podržavljena industrija DVP trn v peti. Vzrok je zelo prozoren, če upoštevamo, da je v DVP gonilna sila domači privatni industrijski in bančni kapital ter z njima vedno tesneje povezani inozemski kapital. Ti krogi vedno spet in povsod dokazujejo, da so nasprotniki gospodarske trdnosti države in njenega uveljavljanja na domačem in na mednarodnih tržiščih, ker gre to uveljavljanje na njihov račun. Na njihov račun po treh poteh: • kar gospodarsko pridobi država, pri njih na dohodkih in dobičkih odpade, ® država in skupnost kontrolirata tudi njihovo gospodarstvo, © kar napravijo podržavljena podjetja v korist delojemalcev, morajo napraviti tudi podjetja privatnega kapitala. Ti trije momenti so glavni vzrok, da se OVP zavzema za reprivatizacijo podržavljene industrije. DVP hoče, da podržavljena industrija ne bo več motor celotnega našega gospodarstva in tudi naše zunanje trgovine, njej ne paše, da bi koristila celokupnemu gospodarstvu. OVP hoče, da postane sedanja podržavljena industrija le še molzna krava ozkega kroga njenih industrialcev in bančnikov. Sodelovanje sindikatov Slovenije in Avstrije NA PODROČJU VPRAŠANJ ZAPOSLOVANJA SEZONSIH DELAVCEV Prejšnji teden so se v Grczu sestali predstavniki sindikatov Slovenije in deželnih vodstev Zveze avstrijskih sindikatov Štajerske, Koroške in Nižje Avstrijske. Na tem sestanku so načeli vrsto vprašanj sodelovanja v zvezi z zaposlovanjem sezonskih delavcev iz Jugoslavije v Avstriji. Predstavniki avstrijskih sindikatov so ob tej priložnosti predlagali, naj bi slovenski sindikati imenovali svojega predstavnika, ki bi vzdrževal stalne stike z avstrijskimi sindikati na obmejnih področjih. Istočasno so avstrijski sindikati izrazili željo, naj bi slovenski sindikati pomagati pri kulturno-prosvetnem In informativnem delu med sezonskimi delavci, ki so zaposleni v Avstriji, ker so ugotovili, da ti delavci niso dovolj obveščeni o pravicah, dolžnostih in delovnih pogojih v Avstriji. Sestanek v Grazu sodi med prve konkretne korake na poti organizirane povezave med sindikati obeh dežel v zvezi z vprašanji jugoslovanskih sezonskih delavcev v Avstriji. Že v Grazu so se namreč zbrani predstavniki dogovorili, da bodo vsa težja vprašanja, ki zaradi tega nastanejo, v bodoče reševali sporazumno. Nadaljnji lak sestanek bo letos maja v Ljubljani. Industrijska kooperacija s Poljsko Začetkom februarja se je v Varšavi avstrij-sko-poljska mešana komisija sporazumela za povečano gospodarsko sodelovanje obeh držav. Istočasno je bilo sklenjeno, da bosta obe državi proučili 'neposredne predloge za izmenjavo licenc in sodelovanja na tretjih tržiščih. Obe državi bosta pospešili kontakte svojih industrij glede 'konicretnih možnosti medsebojne kooperacije. Sodelovanje med AUA in JAT Zadnje čase se je pričelo sodelovanje med avstrijsko letalsko družlbo AUA in jugoslovansko letalsko družbo JAT lepo razvijati. To sodelovanje je prišlo že do take stopnje, da je v letošnji sezoni zagotovljen ta'korekoč dnevni letalski promet med Dunajem in Beogradom. Tudi na liniji Dunaj—Dubrovnik bo tedensko Obratovalo več letal. Poleg tega pričakujejo letos ugoden razvoj prometa šarter-skiih letal. Velika pridobitev za čarterska letala bo novo letališče Split, ki bo julija predano svojemu namenu in ki bo omogočilo promet ipo vsej srednji Dalmaciji. S tem namenom je že v ponedeljek minulega tedna odpotovala na Poljsko delegacija direktorjev avstrijske podržavljene industrije, ki je do sobote proučevala predvsem možnosti kooperacije na (področju kemične industrije in gradnje naprav za kemično industrijo, istočasno pa je tudi s poljsko 'delegacijo pregledala možnosti za tehnično in znanstveno kooperacijo med obema deželama. Delegacija avstrijske podržavljene industrije si ije ogledala predvsem glavne centre poljske kemične industrije. Mudila se je v Pulawy, pri katere gradnji Avstrija sodeluje, v rafineriji Plock in v tovarnah dušika Blaohowina in Oswiecim. Istočasno tečejo tudi podrobna pogajanja o avstrijdko-poljski kooperaciji na politični ravni. Kakor izgleda, bodo ta pogajanja zaključena s posebno pogodbo o kooperaciji, ki bo izpopolnila obstoječo in nadaljnje dolgoročne trgovinske pogodbe med obema državama. Za temi pogajanji je pričakovati tudi pričetek pogajanj za novo trgovinsko pogodbo med Avstrijo in 'Poljsko, ker sedanja dolgoročna pogodba poteče s 30. junijem. OSIROKeODSVeai SAIGON. — AmeriSko letalstvo v Južnem Vietnamu je dobilo spet nove okrepitve, ko je iz letalskega oporiSča v Louisiani prispela nova skupina lovskih bombnikov »F-100". V enem samem tedno so Američani poslali v Vietnam tri nove skupine vojnih letal. Hkrati pa dobivajo okrepitve tudi ameriSke mornariške enote, ki so prav tako na vietnamskem ozemlju borijo za »svobodo in neodvisnost”. Kako v resnici izgleda ameriška »mirovna ofenziva”, kaže že dejstvo, da izvedejo ameriška in južno vietnamska letala dan za dnem okoli 500 bombnih napadov. MOSKVA. — IzvrSni komite SEY (organizacije za gospodarsko sodelovanje vzhodnih držav — op. urea.) je imel Štiridnevno zasedanje, na katerem so obravnavali vpraSanja sodelovanja, socializacije in kooperacije v raznih industrijskih panogah včlanjenih držav. Zasedanja so se udeležili podpredsedniki vlad držav-članic te organizacije. RIM. — Predsednik italijanske republike Saragat je pozval italijansko ljudtsvo, naj pomaga tistim Indijskim pokrajinam, ki jim grozi lakota. V poslanici italijanskemu narodu je Saragat poudaril, da je to ena najhujSih nadlog, kar jih je doživela Indija. Su-Sa je uničila velik del posevkov in gre zdaj za življenje 150 milijonov ljudi. REKA. — Po daljšem obdobju toplega, pravega pomladanskega vremena se je ob jadranski obali in na otokih razcvetelo mnogo drevja. Cvetejo nešteti mandljevci, poleg oljk najbolj gojena kultura na Jadranu, s cvetjem pa so pohitele Številne čeS-nje, višnje in drugo sadno drevje. Najlepšo sliko nudijo v teh dneh sadovnjaki v okolici Splita, med Šibenikom in Zadrom, pod Velebitom in na obalnih področjih Istre. KAIRO. — Ekonomska komisija OZN za Afriko je v Kairu organizirala prvo vseafriSko konferenco o industrijskem razvoju Afrike. Na konferenci so se zbrali predstavniki in strokovnjaki iz 31 afriških držav, poleg tega pa tudi zastopniki raznih specializiranih agencij OZN in drugih mednarodnih ustanov. Razpravljali so o možnostih, potrebah tol težavah industrijskega razvoja Afrike, ki je življenjskega pomena za prihodnost te celine. Sprejeli so več poročil, priporočil in resolucij, predvsem pa je bila poudarjena potreba po sodelovanju med afriškimi državami. SKOPJE. — Sovjetska zveza bo v Sko-pju zgradila palačo tehnike in tako pomagala pri obnovi glavnega mesta Makedonije, ki ga je pred leti porušil potres. Z gradnjo objekta, ki bo veljal 4 milijone novih dinarjev, bodo začeli prihodnje leto. Pred nedavnim je Skopje obiskala delegacija sovjetskih strokovnjakov, ki so z jugoslovanskimi predstavniki razpravljali o izvajanju sovjetske pomoči Skopju in konkretno o izgradnji bodoče palače tehnike. NEV/ DELHI. — Novi indijski minister za plan Asok Mehfa je v svojem prvem govoru naglasil, da pojmuje preprečevonje monopola in širjenja državnega vpliva na bančništvo kot krepiiev socialistične kontrole v gospodarstvu. Socializem pa jc in ostane — je poudaril Mehta — vodilna ideologija Indije in osnovna vrednota našega čase. LA PAZ. — Čedalje večje izgube Američanov v Vietnamu so privedle ameriške kroge celo tako daleč, da nabirajo vojake za svojo umazano vojno na vietnamskem ozemlju tudi po drugih državah. Tako so ameriški vojaški predstovnikl odprli center za rekrutiranje najemniških vojakov iz latinskoameriških dežel tudi v glavnem mestu Bolivije, proti čemur pa je bolivijsko nacionalno revolucionarno gibanje objaviio oster prostest. RABAT. — Maroška generalna unija delavcev (UGTM), ki je po številu članstva druga največja sindikalna centrala Maroka, je zahtvala široka nacionalizacijo in »marokanizacijo” industrije in trgovine, zlasti zunanje trgovine, transporta, zavarovonja, bančništva, rudnikov ter industrije sladkorja In drugih živil. HANOI. — Podpredsednik in številni člani laoške vlade so ostro protestirali proti ameriškim pripravam za vdor tujih čet na laoško ozemlje. V svoji deklaracija poudarjajo, da bi Američani radi okupirali spodnji in srednji Laos, pri čemer bi izkoristili Tajsko kot oporišče za napad. Namen teh manevrov je, spremeniti Laos v bojišče, v skladu s strategijo, po kateri naj bi se razširila vojna na vse območje bivše Indokine, da bi zatrli osvobodilna gibanja v Jugovzhodni Aziji. Do provokacij ameriških, južno-vietnamskih in tajskih oboroženih sil pa je prišlo tudi na meji Kambodže. LONDON. — V ponedeljek so se v Londonu začela pogajanja o bodoči usodi Bečuane, britanske kolonije na jugu Afrike. Predsednik samoupravne bečuanske vlade Serece Kama je pred odhodom na pogajanja dejal, da bo od Velike Britanije zahteval, naj 30. septembra proglasi neodvisnost njegove države. Ozemlje Bečuane je nekoliko manjše od Jugoslavije in ima 540.000 prebivalcev, od katerih pa jih samo 6000 ni Afričanov. PALOMARES. — Kljub obsežnemu iskonju. pri katerem je sodelovalo na tisoče ljudi, doslej ni uspelo najti atomsko bombo, ki jo je letos januarja nad španskim ozemljem zgubilo ameriško vojno letalo. Med prebivalstvom prizadetega ozemlja razumljivo vlada velika zaskrbljenost, da ne bi prišlo do kvarnih posledic vsled radioaktivnega iarčenja. VVASHINGTON. — Ker z oboroženo silo ne doseže zaželjenega uspeha, se hoče Amerika v boju proti vietnamskemu ljudstvu poslužiti tudi gospodarske »vojne”. Kakor svoječasno proti Kubi, namerava ameriška vlada zdaj uvesti gospodarsko blokada proti Severnemu Vietnamu in grozi s sanke i jami vsem plovnim družbam, katerih ladje bi prevažale blago v Severni Vietnam. BONN. — Predsednik odbora za poprava škode pri zahodnonemškem parlamentu, socialdemokratski poslanec Martin Hlrsch, ki je bil tudi sam žrtev nacizma, je te dni povedal, da so bile žrtve nacističnega nasilja vsled »računske napake” oškodovane za 100 milijonov mark pri izplačilu odškodnine. PRAGA. — Znani vodja dokumentacijskega centra za nacistične zločine na Dunaju Simon W1esenthal |e povedal, da so neonacisti za njegovo ugrabitev razpisali nagrado v višini 60.000 švicarskih frankov. Narod in njegova kultura V zadnji številki našega lista smo poročali o slovesni podelitvi letošnjih Prešernovih nograd. Tokrat pa objavljamo nekaj odlomkov iz slavnostnega govora, ki ga je ob tej priložnosti imel Prešernov nagrajenec in predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar, kateri je uvodoma dejal: Ob našem kulturnem prazniku, glede katerega bi želel, da bi se vsi Slovenci resnično in globoko zavedeli njegovega smisla, moram spregovoriti o usodi naše kulture, zakaj časi so taki, da naše razpoloženje, več, vse naše življenje terja od nas jasnega in či* sfega pogleda na položaj, v katerem smo kot kulturen narod, kot narod, ki je dosegel neko stopnjo razvoja, s katere mora najti zavesti in življenja. Kajti kakor za vse živo napredovati in se razvijati ali usahniti. Kaj je pravzaprav kultura? Kdj je smisel te tolikokrat uporabljane in tako redko jasno pojmovanje besede, pri čemer govorim o kulturi v .človeškem" obsegu tega posebnega sveta, polnega čudovitih del vsake vrste od poezije do slikarskih in kiparskih umotvorov in še do najočarljivejših med vsemi, do muzikalnih stvaritev. In kakor koli se umišljam v ta pravljični svet, zmeraj se na kraju prekopljem do zavesti, da je kultura vse tisto in samo tisto, kar človeka osvešča o njem samem in kar mu brzda in plemeniti ali pomaga obvladati in plemenititi oli kar ga poziva, naj sufoiimira in obrzda svoje naravne nagone, v katerih še vedno žive in rujejo predzgodovinske in preddruž-bene živalske moči. In če naj samo za primer označim funkcije dveh delov te kulture, je treba reči, da na primer morala uči in kliče k temu človeškemu poklicu, umetnost pa ustvarja očarljive in v plemenitem smislu zapeljive primere osveščenega obvladanja in sublimiranja, za katero gre. Ta opis se bo zdel temu ali onemu preprost. Priznam, da je skrajno skop in vendar menim, da mu je težko ugovarjati, kajti v njem je vendarle obsežen končni smisel vsega duhovnega prizadevanja v človeštvu. Temu ali onemu se bo zdel nemara poveli-čevalen, patetičen. Toda vprašam se, kako naj sicer razumemo, na kakšne predstave naj oslonimo na primer pričevanja velikih poetov o njihovem poklicu, o katerem vsi po vrsti govore z zavzetostjo in visoko zavestjo, ki je na primer Prešernu narekovala stihe: .Stanu se svojega spomni, trpi brez miru!” in ki je dvema tako različnima pesnikoma kakor sta lahkokrili in preprosti Puškin in svečani ter vzneseni Župančič dala povod, da se prvi prispodablja s prerokom in da se drugi imenuje preroka božjega? To je mogoče razumeti samo spričo veličine naloge. In samo vpliv v zvezi s tem dejstvom nam more biti razumljiv osrečujoči in očarljivi vpliv, ki ga ima na nas lepa pesem, slika ali melodija. Ob njih se zgane v nas tisto, kar je najžlahtnejše ali kar je samo slutnja najžlahtnejšega v nas in česar se sicer komaj komaj zavedamo. Ali je tedaj mogoče, ali je dopustno, ali je razumljivo, če stvar te kulture podcenjujemo, če smo brezbrižni do nje, če imame do nje površen in lahkomiseln odnos, ka- pot v dostojno prihodnost ter v višje oblike velja tudi za narode zokon, da morajo aii kršnega srečujemo tako pogosto! Moč, ki živi in snuje v kulturi, je prevažna, pa jo ocenjujmo s kakršnega koli stališča in v zvezi s katerimi koli težnjami našega življenja. OOO Nadaljnja eminentno važna stvar našega Oklfuht dovolj ! Med OVP-jevsikimi veljaki, ki hodijo zdaj »brez odmora* po deželi in »poučujejo« ljudi, kakšna naj bo njihova odločitev na volitvah, je Koroško obiskal tudi prosvetni minister dr. Piffl-Percevic. Kot pristojni minister je ob tej priložnosti razumljivo govoril tudi o problemih solstva in med drugim ugotovil, da Avstrija na področju srednješolske izobrazbe daleč zaostaja za drugimi državami. S tem je nedvomno povedal resnico, samo je »pozabil* omeniti dejstvo, da prosvetnega ministra že vsa povojna leta stavi OVP, na katero zaradi tega pade tudi glavna krivda za sedanji položaj. Ne, o tej krivdi minister ni nič govoril, marveč je skušal krivce odkriti med socialisti, ki da za šolstvo nimajo razumevanja, ker jim je železnica bolj važna kot kultura. Vsekakor malo prepričljiva logika za predstavnika stranke, ki si že desetletja lasti monopol v vseh vprašanjih izobrazbe, kulture, umetnosti in znanosti! Ker je pred volitvami vloga dobrega strička splošno priljubljena, je minister Korošcem obljubil tudi nekaj novih srednjih šol. Niti z besedo pa ni omenil gradnje že več let obljubljenega poslopja za slovensko gimnazijo, kakor se sploh ni spomnil, da živita v deželi dva naroda. Nasprotno: ob obisku v pliber-škem »Grenzlandheimu* se je odgovornim funkcionarjem izrecno zahvalil za njihovo delo »v interesu obmejne dežele in kulture«, kar v bistvu pomeni priznanje tudi za to, da za Slovence v tem domu ni prostora. Pri odločitvi 6. marca bomo koroški Slovenci mislili tudi na to! življenja je stvar slovenstva. Usoda nam ne da, da bi se naše narodno čustvo lahko preprosto in naravno zadoščeno umirilo. Ne sodim sicer med tiste, ki govore o razkroju slovenskega naroda zaradi tega, ker se redči sloj našega kmečkega prebivalstva, in ki so mnenja, da je samo ta sloj zanesljivo jamstvo za obstoj naroda. Glede tega sem trdno prepričan, da je kmefištvo v svoji zaostalosti slaba garancija. Ta pasivna in interna gmola je samo počasna, ni pa resnično odporna. Zgodovina naših potujčenih obrobnih pokrajin na severu nam zgovorno priča o tem. Poseljene pa so bile izključno s kmečkim življem. Ne, zaostalost je slabo jamstvo za zvestobo naroda, ki zagotovo intenzivno in polno smisla živi samo v kulturno visoko razvitih posameznikih in družbah. Toda čeprav se ne strinjam s temi preroki, si ne morem tajiti, da ima njihov strah za naš obstoj vendarle neke realne razloge. Gotovo je, da presiojevanje, ki ga je s spremembo vse naše gospodarske strukture sprožila revolucija, vnaša v naše življenje nekak nemir in občutek nestalnosti. Toda važnejši in nevarnejši povzročitelj tega nemira je burni gospodarski razvoj sveta, ki sledi silovitemu razmahu znanosti in tehnike. Ta razvoj gre čez svet kakor tornado in pri vsej svoji ustvarjalnosti tudi veliko uničuje, saj sesa vase življenjske moči vsega, s čimer se sreča na svoji poti. Zlasti pa življenjske moči majhnih narodov, ki jih skuša povsem vključiti v svoj mehanizem in ki jih preplavlja s svojo grobo in brezokusno civilizacijo. Posledica pa je uniformiranje sveta in pogin svega individualnega in izvirnega. Majhen narod, ki se hoče ohraniti v tem kipečem procesu, ima na razpolago samo eno pot. Ustvariti sam v sebi neko svetlo središče, polno izredne privlačnosti, ki bo sposobno nenehoma vabiti k sebi nove in nove rodove in jih držati v oblasti z navdihom, ki ga bodo prejemali od njega. Pri velikih narodih ije tak osrednji magnet lahko veličina sama, moč, slava, in kar je takih gromkih gesel. Pri majhnem more to biti samo njegova kultura, se pravi prežetost in pre-svetljenost vsega njegovega življenja z duhom in plemenitim stremljenjem. Te besede niso fraze, čeprav zvene patetično, in niso utvara, temveč skušajo opisati dosegljivo stanje, ki ga moremo doseči samo, če to hočemo, če se zavemo te potrebe in če ji posvetimo veliko več pozornosti kot doslej. Ker mi je rod, v katerem živim, pri srcu, mu želim, kakor želim sebi, lepo, smiselno, polno življenje, vredno imena pravega človeškega življenja. Ne more nam ga ustvariti nobeno bogastvo. Ne, samo kultura nam ga more nuditi. V zelo mladih letih me je za vse življenje porazilo poročilo o neki de- -♦K KULIUR06 DROBCinC O Podpredsednica slovenskega centra PEN [mednarodne organizacije književnikov — op. ured.j, slovenska pisateljica Mira Mihelič je pred nedavnim obiskala Dunaj, kjer je utrdila zveze z avstrijskim centrom PEN kluba, v katerem vlada veliko zanimonje za slovensko književnost* DonaSnje stanje slovenske književnosti je Mira Mihelič prikazala v dalji e m predavanju v dunajskem radiu, v pogovorih s predstavniki avstrijskega PEN kluba, druZbe za avstrijsko literoturo in posameznimi književniki pa je bila naglaiena možnost, da bi v bližnji bodočnosti Izdali skupno izdajo slovenskega oziroma nemikega prevoda avstrijske in slovenske poezije. Q Pri italijanski založbi Confalonieri v Milanu je po skrbnih pripravah izžel .Leksikon evropskih narodov*, pri katerem so sodelovali ugledni znanstveniki. O Kakor je v Julah Mežižke doline že več let uvedeno tekmovanje za Prežihovo značko, tako so ob letoi-njem slovenskem kulturnem prazniku učenci osnovnih lol iz občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin tekmovali za bralno značko Simona Gregorčiča. Poleg Gregorčičevega življenja In dela so v tekmovanje vključena fud4 dela drugih znanih slovenskih pisateljev in pesnikov. 0 V Bolgariji bodo do leta 1970 dogradili vrsto pomembnih kulturnih ustanov. Tako bo Sofija dobila osrednji kulturni dom z 20 nadstropji, novo dramsko gledališče, poslopje Nacionalne opere, državni konservatorij ter veliko koncertno dvorano In posebno poslopje za baletno umetnost. Nova gledališča in knjižnice gradijo tudi v drugih bolgarskih mestih, medtem ko v Sofiji pripravljajo veličasten spomenik brotoma Cirilu in Metodu. Mednarodno znani folklorni ansambel .Taneč* it Skopja bo v začetku marca odpotoval na dvomesečno turnejo po Zahodni Nemčiji, Nizozemski »n Franciji. Skopski pevci in plesalci bodo imeli v 14 mestih več kot SO nastopov. V zadnjih 14 letih je imel .Taneč" v tujini 40t prireditev, ki jih je obiskalo okoli 600.000 ljudi. C* Na Madžarskem je bilo v minulem letu kakih 12.000 gledaliških predstav, pri katerih so nažleli skupno 5,2 milijona obiskovalcev. Na sporedu je bilo 126 premier »n 3i krstnih uprizoritev domačih odrskih del. želici, v kaieri baje vsak krnel prebira Platona in Shakespeara. To je dežela mojih sanj. Želel bi, da bi dosegli stopnjo, ko bh ne rečem vsak Slovenec, temveč čim več Slovencev poleg Prešerna in Župančiča bralo Shakespeara in Platona in njima enake ali podobne fer spričo današnjih čudovitih možnosti poznalo in poslušalo in sprejemalo Beethovena in Bacha in Mozarta in Chopina, ki bi jim vsi bili dobri in ljubljeni vsakdanji gostje. Kakšen preprost in visok okus bi ti gostje vnašali v naše življenje, ki je danes še tako neotesano in polno ne-dobrega čustvovanja. Dežela sanj? Ne vem. Toda verjeti moramo vanjo in storiti zanjo vse, kar je mogoče, če hočemo res ustvariti družbo višje vrste, če hočemo živeti in obstati kot narod in če hočemo živeti kot vredni člani človeškega občestva. Zgodovina in problemi našega gospodarstva Pomena podržavljene industrije za gospodarski in politični razvoj druge republike sploh ni mogče precenjevati. Vsekakor pa ni bilo lahko obdržati ,to največjo pridobitev povojne dobe. Kako velika je, razvidimo iz naslednjega Auschovega opisa: ® Danes ob pogledu nazaj lahko ugotovimo, da gospodarski in morebiti tudi politični razvoj druge republike ne bi potekal tako ugodno, če ne bi 1946 prišlo do podržavljena. Avstrijski privatni kapital ne bi bil sposoben, da bi vzel obnovo večinoma razdejanih podjetij v svoje roke. S tem bi bila tujemu kapitalu odprta vsa vrata. Kapital, in to ne le z Zahoda, marveč tudi z Vzhoda bi pritakal skozi nje. Da so taki nameni obstojali, dokazujejo predlogi Sovjetske zveze o ustanavljanju rusko-av-strijskih družb, zaplemba nemške imovine in ustanovitev Usia, nadalje pa tudi v prve osnutke za državno pogodbo sprejeta ruska zahteva po dokončnem prenosu polj mineralnega olja in Donavske plovne družbe v rusko imovino. Teh zahtev se ne hi bilo mogoče obraniti, če bi se onstran reke Enns, recimo v zgornjeavstrij-skem industrijskem centru naselil zahodni inozemski kapital. Da bi tak gospodarski razvoj privedel tudi do političnih posledic, skoraj ni mogoče osporavati. Zakon o podržavlje-nju iz leta 1946 je vse to preprečil. Z načrtno izgradnjo podržavljene osnovne industrije po vojni je v pravem pomenu besede uspelo obvarovati avstrijsko gospodarstvo in ga postaviti na trden temelj, na katerem je bilo nato zgrajeno in na katerem si je zagotovilo važne surovinske baze, ki jih prej ni imelo. To vendar DVP ni oviralo, da ni napravila vsega, da bi kolikor le mogoče preprečila razvoj in konsolidacijo podržavljene industrije. Od začetka naprej je OVP, kaikor ugotavlja Ausch, podržavljanje gledala le kot .prehodno zadevo. Zato niso smeli biti priznani in javnosti pravilno prikazani v resnici veliki uspehi podržavljenih podjetij. V resnici ni zasluga velike meščanske stranske naše dežele in tiska, ki jo podpira, če je postal v svetu poznan dosežek, kakor je LD-postopelk pridobivanja jekla. Manj znano pa je, kakšnega pomena je, da je Avstrija v ustvarjanju cene za železo postala neodvisna od nemškega kartela za jeklo. Ausch pravi: • Nizke cene za železo so zelo izboljšale konkurenčno sposobnost predelovalnih industrij, pomagale so k pridobitvi tržišč, ki bi ostala drugače zaprta, in so jim nudila prekomerno visoke dobičke v tistih primerih, kjer nizka cena železa ni bila prenešena na gotovi izdelek, kakor bi to moralo biti. Vendar to koristnikov te politike cen ne ovira, da se ne bi borile proti podržavljenju. Ausch vendar meni, da je nizka cena železa omejevala dobičke plavžev, da je ovirala ustvarjanje lastnega kapitala in da je privedla do težav pri financiranju potrebnih investicij. To pomeni, da so jeklarne v korist industrije, ki predeluje železo, prevzele breme, za katero pa niso dobile priznanja in zahvale. Ker 'se pogledi obeh koalicijskih partnerjev na podržavljenje močno razlikujejo, ni čudno, da ni bilo mogoče rešiti njegove glavne probleme. Aiusdh imenuje naslednje tri: financiranje, organizacija in personalna vprašanja. Opominja tudi na predloge, ki jih je k tem vprašanjem stavil vicekancler dr. Pittermann. Znano je, da je nasprotna stran te predloge obravnavala zelo hladno. Pri tem pa je izvrstno razumela, da je od sebe odvalila odgovornost za po- sledice. Ausch pove zelo jasno, kakšna nevarnost je iz .tega nastala: ® Podržavljena podjetja so od 1959 spet podrejena socialističnemu članu vlade. Toda ta minister — tačas vicekancler dr. Pittermann — ima, kakor je bilo tukaj večkrat prikazano, v nasprotju z drugimi ministri zelo omejeno kompetenco, kar je dejstvo, ki bo v javnosti premalo znano. V tem pa leži neka nevarnost. OVP je doslej rešitev nekaterih problemov, ki so za podržavljeno industrijo življenjske važnosti, blokirala. Če ostane pri tem stališču, potem bodo prišla nekatera od podržavljenih podjetij v težave. Kdo bo potem pred javnostjo nosil odgovornost? Poseben položaj v podržavljenem gospodarstvu zavzema energetsko gospodarstvo. Javnost se je posebno veliko bavtla z gospodarstvom mineralnih olj. Najprej je DVP hotela popustiti pred zahtevo Sovjetske zveze po odločilnem vplivu na to važno gospodarsko področje. Ker je pri pogajanjih za državno pogodbo takratni vicekancler dr. Scharf to preprečil in ker je postalo mineralno olje izrecna avstrijska last, je prišlo >do neštetih napadov na gospodarstvo mineralnih olj. Ausch pravi, »da obstojajo tehtne indicije zato, da hočejo gotovi krogi v okviru DVP go- spodarstvo mineralnih olj odtrgati iz podržavljenega območja«. Reprivatizacijo gospodarstva mineralnih olj je bilo mogoče preprečiti. DVP je vendar našla druge metode, da je DMV škodovala. Pomemben del nižjeavstrijskega mineralnega olja je spravila v roke Niogas. Deset let je preprečevala, da bi dobila DMV svojo razdelilno organizacijo. Spričo tega je naravnost čudež, da gospodarstvo mineralnih olj ob takem ravnanju ni postalo otrok velikih skrbi. Za to je vendar ta od razvoja podpirana gospodarska panoga prerobust-na, kar o premogovništvu — proti 'kateremu dela razvoj — ni mogoče trditi. Avstrijec, ki je z gospodarskimi vprašanji manj seznanjen, je mnenja, da je na področju oskrbe z elektriko vse v najlepšem redu. Brezhibna oskrba in relativno nizke cene utrjujejo ta vtis. Vendar so tudi na tem področju problemi, ki koreninijo v federalistični strukturi tega področja našega energetskega gospodarstva. Prav gotovo je vrsta argumentov za federalizem, vendar naj bi bil ta prinoip omenjen na področja, kjer ustvarja resnično korist. Tudi navaden človek bo verjetno vedel, da v tako mali deželi, kakor je Avstrija, ni ravno gospodarsko, če je elektrogospodarstvo federalistično organizirano. (Nadaljevanje sledi) | Odklanjamo DUH NESTRPNOSTI IN ZLAGANOSTI... OVP hoče privabiti vse tiste, ki koroškim Slovencem ničesar nočejo privoščiti in bi jih radi likvidirali. To resnico znova lahko spoznamo v dneh volilne borbe, čim pride v naše kraje eden vodilnih veljakov te stranke, da sc »predstavi• in se ob stiskanju rok fotografira. Spričo te resnice se lepe besede kanclerja Klausa, ki nam jih je ob lanskem obisku povedal, razblinjajo v puhle fraze tudi med tistimi, ki so jim morebiti še verjeli. Saj kancler Klaus za temi lepimi besedami doslej še ni postavil nobenega dejanja v naš prid, razen da je v Grebinju dopustil, da je njegov strankin prijatelj in drugi predsednik koroškega deželnega zbora Mayrhofer v svojem govoru ob njegovi navzočnosti po svoji stari navadi spet napadel koroške Slovence. Ko je zadnjo nedeljo predsednik koroške OVP minister Schleinzer po Bilčovsu, Št. Janžu, Svečah, Št. liju in Škofičah posira! svojim fotografom in vsakomur pridno stiskal roko, ni imel na ustih lepih besedi svojega šefa Klausa, marveč je vsebino svojih govorov napolnil z besednim zakladom Mayrhoferja. Koroških Slovencev in neizpolnjenih določil državne pogodbe ni poznal, mir in sožitje v dežel’ in na meji zanj ni potrebno, prijateljsko sodelovanje med Koroško in Slovenijo pa je menda celo »Škodljivo*, ker smo »obdani s komunističnimi deželami*. Namesto duha pomiritve je sejal duha nestrpnosti in s tem sam razgaljal zlaganost OVP. Sicer res ne moremo ministrom predpisovati, kaj naj govorijo, vendar se nam zdi, da bi moral minister Schleinzer kot za kmetijstvo odgovorni član vlade po naših krajih le zavzeti stališče h gospodarski zaostalosti in zapostavljenosti Južne Koroške, ki je sad predvsetn dosedanje politike njegove stranke, in povedati, kako hoče vsaj našemu kmetijstvu pomagati naprej do »integracijske zrelosti*. Tega kot minister in prvi kandidat koroške OVP za državnozborske volitve ni napravil. Tega tudi ni napravil njegov ministrski kolega, prosvetni minister Piffl-Percevic, ki je bil v Pliberku in Velikovcu 'm ki je govoril o vsem drugem, samo ne o vprašanjih njegovega resorja, ki nas najbolj zanimajo. Tudi finančni minister Schmitz ni našel za naša vprašanja časa, ker bi mora! povedati, da tudi sam zapostavlja nase ljudstvo m ozemlje, kakor ga je v prid drugih pokrajin zapostavljalo njegovih šest predhodnikov, ki so bili vsi iz vrst OVP. ■ . . TER PRAZNE OBLJUBI:... . Lepe lanske besede kanclerja Klausa so torej postale docela prazne in neresne obljube. Koroški Slovenci kot avstrijski državljani in demokrati, ki za svoj duh strpnosti, sožitja, enakopravnosti in prijateljstva z vsakomur, ki je sam tudi tega duha, vedno spet postavljamo svoje dokaze, zaradi tega OVP odklanjamo. 6. marca OVP ne moremo zaupali svojega glasu. Kdor tako odklanja roko, ki jo prožimo, tudi našega glasu ni vreden. Mi bomo 6. marca z glasovnico v roki potrdili in nadialj&vcili PREIZKUŠENO POT S SOCIALISTI ker ‘že leta z dejanji postavljajo primere duha strpnosti in sožitja, miru in prijateljstva na meji in ker se že leta trudijo da bi omogočili zboljšanje gospodarskih in socialnih pogojev prebivalstva Južne Koroške, katerega sestavni del smo. Podoba občin Južne Koroške prepričljivo dokazuje: kjer imajo socialisti večino, stopajo občine na pot gospodarskega napredka in trdnosti, v teh občinah se razvija duh sožitja in strpnosti, kjer pa vlada OVP, vladata še vedno gospodarska zaostalost ter narodna in socialna mržnja. Zato smo tudi koroški Slovenci za to, da OVP v parlamentu in v vladi ne pride do premoči, ki jo zahteva, zato smo Za to, da dobi večino SPO, ker vemo, da nam bo potem vsem bolje. Pestra dejavnost naših študentov na Dunaju V zimskem semestru 1965-66 je nja svojega ljudstva in dokazali, visokošolske mladine Raimund Neu-Klub slovenskih študentov na Du- da nikakor niso tako nezainteresi- vvirther, prof. Marijan Rus, lektor naju spet razvil živahno dejavnost, rani, kot mnogi mislijo o današnji slovenščine na dunajski univerzi dr. Vsak petek zvečer so bili klubski mladini. Karel Piuk ter dunajski odvelnik in sestanki z raznimi predavanji, ne- Poseben dogodek v okviru delo- naš rojak iz Podjune dr. Tone Je-kaj večerov pa je bilo posvečenih vanja Kluba v minulem semestru len. Ples je otvoril predsednik av-družabnosti in razvedrilu. pa je bil nedvomno večer sloven- sfrijske visokošolske mladine. Vla- Sredi oktobra je imela svoj na- ske pesmi, ki so ga priredili na du- dalo je izredno dobro razpolože-slopni govor Marija Erlach, ki je bi- najski univerzi in o katerem smo v nje in je zato tudi razumljivo, da la na zadnjem občnem zboru iz- našem listu že poročali. je prireditev trajala do zgodnjih ju- voljena za novega predsednika Ker študent ne more vselej sedeli franjih ur. Kluba. Prof. Lojze Ude iz Ljubljana pri knjigah ali poslušati predava- Vsak petek se torej člani Kluba je v svojem predavanju zavzel sta- nja, je Klub slovenskih študentov slovenskih študentov, v katerem je lišče do članov dr. Theodorja Vei- priredil novembra lanskega leta pr- vpisana pretežna večina slovenskih Die vi družabni večer v menzi. Namen študentov na Dunaju, v klubskem tega večera je bil, da se novi člani prostoru »Korotana", kjer skupno Avstriji. O seminarju Avstrijske ii- Kluba seznanijo s starejšimi tova- obravnavajo pereča vprašanja in ge za človekove pravice v Skoči- riši. Razumljivo pa je, da ob taki si izpopolnjujejo splošno izobraz-janu je poročal Pavel Zdovc. priložnosti pride do veljave tudi bo. Za mnoge pa so petkovi ve- Kakor vsako leto je tudi v tem ples. Velik uspeh je bil tudi tradi- čeri tudi priložnost, da se srečajo s semestru predaval v Klubu višji cionalni Miklavžev večer, ki ga je kolegicami in kolegi, ki sicer sla-študijski svetnik dr. J. Gorlich, ki je še posebej obogatil s svojimi po- nujejo v različnih okrajih Dunaja, tokrat govoril o nastanku avstrijske srečenimi verzi »klubski satirik”. Tako izpolnjuje Klub slovenskih štu- Konec januarja je priredil Klub denfov na Dunaju zelo važno vlo-v menzi novega inštituta »Klubski go ter je v minulem semestru po-bivšega učitelja Pavla Kerta, ki je ples", katerega so se kot gosije novno dokazal, da se te naloge na podlagi svoje večletne prakse udeležili tudi predsednik avstrijske zaveda v polni meri. prikazal problematiko dvojezičnega šolstva na Koroškem. O dr. Janezu Ev. Kreku je govoril Feliks Bister, medtem ko je konec januarja predaval v Klubu generalni sekretar Avstrijske lige za čiove- Grozno družinsko tragedijo jo Preiskava na licu mesta, ki so jo kove pravice dr. Erich Korner, ki je odkril kmet Stefan Kraut, pd. izvedli orožništvo, preiskovalni sod-klubaše seznanil z manjšinsko pro- Krln na Bistrici pri Pliberku, ko je nik in državni tožilec, je pokazala, v ponedeljek zjutraj našel svojo da je Apolonija Kraut umorila svo-ženo Apolonijo obešeno na stop- jo hčerko, nato pa si sama vzela skala tudi predsednika obeh osrea- nicah na podstrešje, navrh pa svo- življenje ob živčnem napadu, na njih slovenskih organizacij — pred- jo 16 lemo hčerko Olgo obglav- katerem je že leta trpela in zaradi sednik Zveze slovenskih organizacij Ijeno v družinski spalnici. Trage- česar je bila tudi že v bolnišnici, na Koroškem dr. Franci Zvvifter in dija je tem večja in tem bolj ža- Ki|nova drufina je iive!a v naj. predsednik Narodnega sveta koro- lostna, ker jo je povzročila njego- !epšem sogjasjU( mož in žena pa ških Slovencev dr. Valentin Inzko va žena in mat, Olge, ko sta se y ,jubezn| do svoje hčerke-edinke. — ki sta govorila o lanskoletnem mož in mesar, k, je prišel k hiši, Hčerka 0|ga je v Celovcu obisko-obisku predstavnikov koroških Slo- pripravljala na koline. Ko je oče ya,a naj j s|oven5ko gimnazijo, vencev v Sloveniji ter o problemih skočil na podstrešje po škripec, je na)o pQ y|-je učilišče za ženske po_ narodnega dela na Koroškem. Stu- najprej naletel na svojo mrtvo ze- kiice Toko jQ -e -esf )et žive|a v dentje so pokazali veliko zanima- no, v spalnici pa nato na svojo c;ijaškarn domu Mohorjeve družbe terja v avstrijskem tedniku Furche" o narodnih manjšinah v nevtralnosti. Veliko zanimanje med člani Kluba je vzbudilo predavanje Bistrica nad Pliberkom: Grozna družinska tragedija blemat3ko na Finskem. V minulem semestru sta Klub obi nja za politična in kulturna vpraša- umorjeno hčerko. Prijeten prosvetno družabni večer v Selah V vrsto slovenskih prosvetnih iu tem večeru, velja prisrčna zahvala, družaibnih prireditev se je zadnja posebej pa liričnemu tenorju Tomiju nedeljo vključilo tudi prosvetno dru Ogrisu ter Šimeju O 1 i p u , ki je ’ere ,.manom? štvo »Košuta« v Selah, ki je v go- z duhovitim šminkanjem priporno- /va9' °' . nad ,a ero stilno Pri žagi v Kotu povabilo čla- gel, da je kmalu zavladalo dobro scen' VSI sorodniki in sosedje dru- ne in prijatelje društva in jim za uvod- razpoloženje in da je bilo v resnic; žine in ki je hudo prizadela celot- m -i , fletno«. ~~ L- --.i-i-.- j in se je !e od časa do časa vračala domov, kjer sta se oče in mat: vsakega njenega obiska veselila. Tako je bilo tudi v soboto, ko je prišla domov z prav lepim semestrskim spričevalom. To sožitje in veselje pa se je zaradi živčnega napada in groznega dejanja matere mahoma spremenilo v grozno so zaprepa- m nastop pripravilo prikupen spored, ki so ga izvajali Fantje iz Sel pod vodstvom učitelja Ericha U ž n i k a in trio Tonija Maka. Zvišanje dinarskih zneskov no prebivalstvo občine, ker gre pri njej že za četrto družinsko tragedijo in usodno nezgodo tekom zadnjih tednov. Prva je bila pobeg Uvodoma je predsednik društva PRI POTOVANJIH V JUGOSLAVIJO m|ade Jrudije Malej od doma, na- J uri j Mak pozdravil številne goste, ki so na družabni večer prišli tudi --a—--------------- • ------ , iz Borovelj in od Cerkve ter do zad- nila določila o uvozu dinarskih zne- us re * zivms 1 Pre uPceva -c e njega kotička napolnili prostore pri- skov v Jugoslavijo in o njihovem iz- ,a^' na cestl v Šmihelu pa je srena jetne indomače Matijeve gostilne. VOIU \z Jugoslavije. Po novih do- Jugoslovanska vlada je spretne- to ‘°JV.'°v*ko fušk° p° "“T*1 kap zadela pliberškega občinske - Med udeleženci je posebej pozdravit |o{ili|, $mej0 jnozemcj j„ jugoslo- ga sve,nika Josefa Pika. šolskega upravitelja iz Sel, direktorja Jakliča. vanski državljani pri prestopu me* a, , , je v Jugoslavijo imeti pri sebi 10*00 >«orlh .11 100 Mri, i**,. govoril o poštenih namenih društva, ki hoče mod nami utrjevati zavest ko pa zapustijo Jugoslavijo, smejo skupnosti in nam nuditi dostojno nositi seboj 5000 starih ali 50 novih Vzhodnonemška delegacija v Celovcu razvedrilo in zabavo, je predsednik dinarjev, v imamu društva čestital društvenemu tajniku Hermanu V e 1 i k u k izvotlitvi za župana občine Sele. S čestitkami pa je izrazil tudi skrb, V 89. letu starosti je v Borovljah teri je bil fudi direktor velesejma v da novi župan sedaj za društvo ne nenadoma umrl trgovec Josip Ren- Leipzigu, dipl. ekon. Gerhard Reu- Borovlje v Danes teden se je mudila v Celovcu vzhodnonemška gospodarska delegacija, ki jo je vodil trgovski ataše ing. Dietrich in v ka- bo imel več toliko časa. Župan se je za čestitke zahvalil in obljubil, da bo tudi v bodoče društvu na ko. V dolgih desetletjih svojega bi- sche. Delegacija je obiskala pred- vanja v Borovljah med Rožani ni stavnike avstrijskega lesnega sej- ... . ... . našel le. dolge vrste odjemalcev, mar- mQ in se z a)imi razg0varjala o razpolago m da se bo potrudil, da več se je tudi stalno večal krog nje- , , . », , . ... bo na novem položaju delal v kori it govih osebnih znancev in prijateljev, sodelovanju Nemške demokra icne vseh občanov, kolikor bo le v nje kar je pokazala tudi njegova zadnja republike na prihodnjem 16. avsbij- govih močeh. pot na pokopališče v Borovljah. skem lesnem sejmu. Kot najvišji iz- Pokojni Josip Renko je bil vse voznik pohištva ima Nemška depoje življenje zvest svojemu narodu mokratična republika velik inferes, da bi sodelovala s svojim pohi- Zatem so prišli na vrsto pevci in godci. Domača pesem, zapeta od domačih fantov za preproste domače in ljudstvu, iz katerega je izšel ljudi, je poslušalce vedno spet na- kateremu je tudi po svoje služil. Za vdušila. Vsem, ki so sodelovali KOLEDAR Petek, Sobota, Nedelja, Ponedeljek, Torek, Sreda, Četrtek, 18. februar: Srmeon 19. februar: Konrad 20. februar: Sodol 21. februar: F etiki 22. februar: Puvt 23. februar: Pepelnico 24. februar: Mafija to je v letih, ko je po naših krajih vladal še duh nestrpnosti, doživljal vedno spet primere zapostavljanj in zato je moral s svojo družino od le štvom tudi na celovškem sejmu. Gostje iz Vzhodne Nemčije so si ob tej priložnosti pod vodstvom ta 1942 do poletja 1945 deliti usodo direktorja Gufschmarja ogledali tu- stotine naših irpinov, ki jih je na- dj razstavišče avstrijskega lesnega cizem pregnal z rodne zemlje, jih . , , , oropal njihovega premoženja in izse seJma ,n s‘ °9ledali predstavo du-lil v mrzlo tujino. najske Revije na ledu. Posebno ve- Naj mu bo lahka boroveljska zoni- |jko Zanimanje pa je pokazala za lja, kjer je pred desetletji našel svo? , , , , jo drugo domovino, Žalujočim svoj- novo hal° lesne konstrukcije, k, je ccm pa naše' iskreno sožalje. sedaj v gradnji. SPD .Bilka” v Bilčovsu Vabilo na zabavno prireditev ki jo priredi Slovensko prosvetno društvo »Bilka" v nedeljo 27. februarja 1966 ob 14.30 uni popoldne in ob 19.30 uri zvečer v dvorani pri Miklavžu v Bilčovsu. Na sporedu petje in veseloigre. Vsi prisrčno vabljeni! Odbor Slovensko prosvetno društvo »Zarja” v Železni Kopti Vabilo na igro KAKRŠEN GOSPOD, TAKŠEN SLUGA v soboto 19. februarja ob 7. uri zvečer pri Rastočniku v Lepeni v nedeljo 20. februarja ob 3. uri popoldne pri Kovaču na Obirskem Libuče Minulo nedeljo je na lbuškem pokopališču ogromna množica žalnih gostov prisostvovala pogrebnim svečanostim. V domačo zemljo smo k trajnemu počitku položili telesne ostanke v 72. letu starosti umrlega vaščana Antona P r i m o s c h i t z a, ki si je v življenja dneh zaradi svoje vsestranske dejavnosti osvojil pri vseh, ki so ga poznali, posebno med prebivalstvom bivše libuške občine, ugled, spoštovanje in ljubezen. Po poklicu je bil sodar ter najprej zaposlen v pivovarni Sorgendorf, pozneje pa do svoje upokojitve v pivovarni Schleppe. Pokojni Anton pa ni bil le marljiv in sposoben strokovni delavec in ne samo dober mož svoji ženi in skrben oče družini, ne, po svojem značaju je bil človek, ki se je z nesebično požrtvovalnostjo trudil za splošno blaginjo soljudi. To dejavnost je izpričeval posebno v funkciji sposobnega in za pravice vseh vnetega občinskega odbornika. Mlad se je Vključil v borbo in gibanje za socialne in gospodarske pravice delovnega človeka ter vstopil v takratno socialno demokratsko stranko. Primoschitz je ostal zvest socialist vse življenje in je kot tak bil desetletja odbornik bivše libuške občine. Kot občinski mož je storil veliko dobrega za vse občane brez razlike mišljenja in jezika, predvsem zaradi tega, ker je bil socialist v pravem pomenu besede. Ogromno dobrega je storil za občane ne le v občinski posvetovalnici, temveč poleg tega v stalnem stiku z ljudmi, ki jim je bil vedno pripravljen pomagati z dejanji ter koristnimi in pametnimi nasveti. Nekaj let je bil rudi podžupan in kot tak županova desna roka. Razen tega je bil aktiven v konzumni zadrugi in pri plrberški požarni Ibrambi. Za svojo požrtvovalno in nesebično ljudsko dejavnost je dobil od socialistične stranke več odlikovanj. Med množico drugih ljudi je bil.na pogrebu zastopan tudi občinski od« bor pliberške občine z županom Kristanom in podžupanom Kumrom na čelu. Zvezo občin velikovškega okraja je zastopal velikovški župan Hosp. Ob odprtem grobu je blagemu pokojniku v slovo in v tolažbo žalujočih svojcev govoril domači župnik ter v izbranih besedah predočil njegov plemeniti značaj. Zahvalo za pokojnikove zasluge je v izklesanem govoru izrekel tudi velikovški župan Hosp in se končno od njega poslovil tudi v imenu socialistične stranke. Godba libuške požarne hrambe Je zaigrala žalostinke, nato pa je svežo gomilo pokrilo mnogo vencev Ln cvetja. .Ji, Pokojnega Antona Primoschitza bomo ohranili v častnem spominu, žalujočim svojcem pa-izrekamo naše iskreno sožalje. Ljudska zvezdama in njene naloge Spet kurentovanje v Ptuju Na Križni gori (Kreuzbergl) v Celovcu je že nekaj časa urejena ‘ljudska zvezdama, k'i vsakomur nudi možnost, da si nekoliko »bliže« ogleda nebo in zvezde. Ing. Wilhelm Stox-reker nam .je o tej zvezdami poslal daljši članek, iz katerega povzemamo naslednje mislii: Ljudska zvezdama ima to ime iz dveh vzrokov — enkrat zaradi tega, ker vsakomur omogoča, da si skozi daljnogled bliže ogleda čarobni svet zvezd, drugič pa zato, ker celotna dela v njej opravljajo ljudje »iz ljudstva*.; v njej ne delujejo poklicni astronomi, marveč ljubitelji zvezd, katerim je astronomija — poleg njihovega poklicnega dela — le konjiček. V krogu sodelavcev ljudske zvezdarne so torej zastopane vse vrste poklicev: pravnici, profesorji, tehniki, študentje, rokodelci, šolarji. Vse povezuje eno — veselje z ozvezdjem. Pač pa morajo vodilne osebnosti imeti dobro strokovno znanje, da lahko odgovorijo na vsa vprašanja obiskovalcev, posebno radovedne pa opozorijo na ustrezno literaturo. Glavna naloga vsake ljudske zvezdarne je v tem, da posreduje zvezdoslovna spoznanja m pomaga ustvariti objektivno sliko sveta. Določena mera astronomskega znanja je nujno potrebna vsakomur, ki se hoče v današnjemu svetu znajti ne le praktično, marveč v smislu splošne duhovne orientacije. Le človek, ki ima osnovno fizikalno in astronomsko zna-aJe, bo spoznal, da do osvojitve vesolja v pranem pomenu besede nikdar ne bo prišlo. Naša mladina dorašča v dobo, v kateri bodo astronomija >in vesoljski poleti igrali vedno večjo viogo na mnogih področjih [javnega živ-‘jenja; ne bo več trajalo niti deset let, ko bo dovede prvič stopil na drugo nebesno telo. •čato je nujno potrebno, da si na tem pod-na enako služiti vzgoji odraslih in mladine. V okvir nalog ljudske zvezdarne naj bi spadala čudu manjša znanstvena raziskovalna de-noyZnanje. V tem smislu hoče ljudska zvezdar-toeju pravočasno osvojimo potrebno osnov-*a. Za začetek je predvideno sodelovanje pri taziskovanju žarčenja Meseca ter bodo uspehi opazovanj služili za izmenjavo misli z dru-gimi podobnimi instituti. Pozneje, če bodo dopuščala skromna denarna sredstva, pa naj bi prišlo do rednega opazovanja Sonca in razčle-a jevanja svetlobe. Ljudska zvezdama na Križni gori v Celov-cu je javnosti na razpolago vsak torek, sredo, Petek >n soboto zvečer, v ponedeljkih in če- Drobne zanimivosti ® V Avstraliji delajo natrle za zgraditev velikih ob-^rtkrb elektrarn, ki bi izkeriičale dviganje oz. padanje Gorske vode pri plimi in oseki za pridobivanje elekfrii- ©nergije. S pomočjo novega energijskega izvora bi »eselHi visoko planoto Kimberle/ v Zahodni Avstraliji. Strokovnjaki trde, da bi zadostno Jtevilo takih električnih central na zahodni obali Avstralije, kjer dosega 'eilika a>ed plimo in oseko IZ m, dalo SO-krat več električne energije, kot jo sedaj dajejo vse avstralske centrale. Skečr,o proizvajajo centrale danes okrog 26,5 mlli-mrde kW. ® Ameriški astrofiziki so ugotovili s pomočjo razisVo-'rohe rakete močan izvor rentgenskih valov, ki priha-■injo iz vesolja Iz smeri ozvezdja Škorpijona. S to ugofo-’l'v»jo so znanstveniki ponovno sprožili predlog o izstrelitvi letečega observatorija, ki bi krožil v določeni raz-tittlli okrog zemlje in na katerem bi bilo mogoče opazo-*ntl vse te in podobne pajove. Observatoriji na zemlji pojavov ne morejo registrirati, ker zemeljska almo-ti*zc cdrsorbtra večino žarkov. trtkih zvečer pa so predvideni obiski šolske mladine. Poleg tega je predvideno, da bo zainteresiranim obiskovalcem dostopna od časa do časa rudi v sobotah popoldne in v nedeljah dopoldne ter bodo v ta namen na ploščadi urejeni manjši daljnogledi za čudovit razgled na Karavanke in Vrbsko jezero. Tako bi ljudska zvezdama lahko postala tudi prava ruj--------------atrakcija. Polagoma bo novo središče astronomske ljudske izobrazbe, ki ga vodi Društvo prijateljev zvezd na Koroškem, tako izpopolnjeno, da se bo obisk v ljudski zvezdami vedno izplačal. Pri oblačnem vremenu, ko opazovanja z daljnogledi niso možna, bodo na razpolago filmi, predavanja in podobno. Ljudske visoke šole, sindikati in razna društva so posebej vabljeni, da se udeležijo prireditve ljudske zvezdarne. Zovod za folklorne prireditve v Ptuju je tudi letos pripravil tradicionalno kurentovanje, ki bo v soboto in nedeljo na stadionu .Drava" v Ptuju. V zadnjih letih so bila v Ptuju že tri večja kurentovanja, ki so vsakokrat privabila 10.000 do 30.000 obiskovalcev iz vseh krajev Slovenije, veliko število pa tudi Iz zamejstva. S temi prireditvami utrjuje severovzhodna Slovenija staro trodlcijo, poleg tega pa v svojem zgodovinskem središču Ptuju zbira v Pokrajinskem muzeju najzanimivejše pustne maske. Ob vsakoletnem kurentovanju se zberejo v Ptuju folklorne skupine s pustnimi liki iz okolice ter iz vseh drugih slovenskih krajev, kjer so ostale žive razne oblike kurentovanja in drugih pustnih prireditev. Na letošnjo prireditev je bila poleg dosedanjih skupin kurentov, oračev, picekov, rus, borovih gostivancev, cerklanskih lauierjev in kostanjevih škoromatov povabljeno tudi folklorna skupina madžarske manjšine iz Lendave. Prav tako pa bodo sodelovala tudi vsa podjetja, društva in organizacije, ki so že prejšnja leta organizirala karnevalske skupine. Odprta meja med Avstrijo in Jugoslavijo nudi seveda ugodne možnosti tudi za obisk iz Koroške in drugih avstrijskih pokrajin. Ptuj je bil s svojo okolico že doslej priljubljena izletniška točka za mnoge Avstrijce, ki so pogosto prihajali na izlete in obiske k znancem. Prireditev kurentovanja pa je še prav posebna priložnost, ki jo bodo gotovo izkoristili številni ljubitelji folklore in pustnega veselja, da napravijo kratek „skok" čez mejo. V prvi vrsti tem oddaljenejšim obiskovalcem je namenjena sobotna prireditev, tako da bodo v nedeljo imeli še časa za ogled raznih drugih zanimivosti v Ptuju in okolici, oziroma za obisk pri znancih. V soboto zvečer se bodo lahko udeležili pustnega veseljačenja po ptujskih dvoranah in gostiščih, v nedeljo dopoldne pa bo v stadionu velika „pustna parada" vseh skupin, ki bodo sodelovale pri kurentovanju. Ptuj se je vsekokor dobro pripravil za sprejem gostov, katerih letos pričakujejo okoli 30.000. V. J. Strašna bilanca cestnega prometa: Vsako leto 100.000 mrtvih Na mednarodni konferenci o prometnih nesrečah, ki je bila v Aleksandriji pod pokroviteljstvom svetovne zdravstvene organizacije WHO, so strokovnjaki iz vsega svete ugotovili, da zgubi življenje v prometnih nesrečah vsako leto okoli 100.000 ljudi, število poškodovanih pa je še mnogo večje. Če ne bomo razbili usodne strasti za hitrost, ki jo gojijo tako proizvajalci kot lastniki avtomobilov, če ne bomo šofiranje imeli tudi za poklic, potem ni nobenih izgledov, da bi se .klavnica na cestah" ublažila — se glasijo nekateri izmed sklepov omenjene konference. V močno industrializiranih deželah zahtevajo prometne nesreče mnogo več človeških življenj kot pa infekcijske in kužne bolezni skupaj. Lep primer je Amerika, kjer je leta 1957 umrlo zaradi infekcij in okužb 24.256 ljudi, število človeških žrtev v prometu pa je znašalo 38.702. Še mnogo višje pa je število pohabljencev. Primer Velika Britanija, kjer je leta 1960 spremljalo vsak smrtni primer na cestah po 15 huje in 30 do 40 lažje ranjenih. Na podlagi številnih podatkov so udeleženci konference zahtevali, da morajo planerji in graditelji cest bolj misliti na človeška življenja in da bi morala biti tudi merila za izstavitev vozniških dovoljenj ostrejša. Ceste, avtomobili in njihovi uporabniki — to so trije glavni vrroki za nesreče. Dobre ceste skoraj avtomatično zmanjšujejo število smrlnih primerov. Za vse tiste, ki hočejo dobiti vozniško dovoljenje, so udeleženci konference priporočili standardne teste, ki bi morali zajeti prometna načela v mestu, na vasi in na odprti cesti. Sploh so strokovnjaki mnenja, da se vsiljujejo ostrejši administrativni ukrepi proti tistim, ki so že znani po svoji agresivnosti v vožnji. Vendar naj takim voznikom ne bi vozniških dovoljenj odvzeli za vselej, marveč bi jih bilo treba prisiliti na ponoven uk. Učenju šoferjev — foda ne samo poklicnih, marveč tudi amaterjev — bi bilo treba pc-svefifi mnogo več pozornosti, osnovne pojme pa naj bi posredovala že šola. Eno izmed priporočil konference se nanaša na motoriste, o katerih so bili strokovnjaki mnenja, da bi jim bilo uporabo avtomobilskih cest treba tako dolgo prepovedati, dokler ne bodo znali obvladati svojih strojev. Načelno pa so prišli udeleženci mednarodne konference o prometnih nesrečah do ugotovitve: Ne samo gradnja dobrih cest in izpopolnjevanje avtomobilov (zaradi zavarovanja človeških življenj) ampak tudi prilagoditev mentalitete voznikov (in pešcev) naj služi vedno hitrejšemu tehničnemu napredku v svetu. Rak in cigarete Svetovna zdravstvena organizacija je v Ženevi objavila alarmantno poročilo, po katerem je vse večje obolevanje za rakom posledica potrošnje cigaret. V poročilu primerjajo statistične podatke iz leta 1962 in 1952, ki kažejo, da se je v nekaterih evropskih državah umrljivost za rakom v desetih letih podvojila. V Ameriki je še slabše. V večini držav zboli z.a rakom več moških kakor žensk, kar je vsaj en dokaz, da kajenje škoduje in utegne biti povzročitelj raka, kajti ženske kadijo manj od moških. V Zapadnem Berlinu beležijo 556 smrtnih primerov raka na milijon prebivalcev. Sledi Škotska s 533, Anglija in \Va!es s 510 in Avstrija s 411. Če bi upoštevali samo moške, umre v Berlinu 1110 ljudi na milijon moških prebivalcev, v Škotski 950, v Angliji in Wa-lesu 895, v Avstriji pa 755. V pogledu raka je v najboljšem položaju Portugalska s 64 smrtnimi primeri. Norveška s 103, Španija in Poljska 109 ter Švedska s 149. Ne glede na te podatke pa velikih razlik vendarle ni mogoče pojasniti. Zakaj na primer umre v Avstriji 411 ljudi na milijon prebivalcev in v Zapadni Nemčiji samo 283, v Zapadnem Berlinu pa celo 556? In kako to, da beležijo v ZDA, kjer kadijo bolj kot drugje in imajo tudi več slabega zraka kot drugje, 231 smrtnih primerov na milijon prebivalcev, skoraj toliko kot v Švici, na Škotskem pa celo 533? Kaže, da bo vzroke raka še vedno iskati tudi v drugih činiteljih in da vendarle ni s kajenjem vse razjasnjeno. ,,'>miiiiiiMitiiuiiiiiui!iiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHimnimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>!iiiti!iiiiiHiiiniiiiiiiiiiniiii:iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiii!iiiiniiiiiiiiciiiitiHiiiHiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiimmiiiimiimiimiiiiiiitimimimi ? R E 2 I H O V V O R A N C : Zmagovalec Kakor vsako jutro tako je Cokiarjev Šiman tudi to jutro 4Sodaj vstal in se lotil dela. Bilo je poletje in za delo je bi! .pri hiši, kajti mati je bila stara ze čez sedemdeset let in *e komaj zmagovala hišna dela. Na Štajerskem se je že ,'Vetii dan, vsak hip se bo pokazala rdeča sončna krogla izza hnbov in zagorela nad pokrajino. Pri Coklarju pa je bilo >e somračno, zadnji ostanki mraka so se topili v svetu in ju-:ranji rosi. Šiman je pogledal okrog hiše. »Mati še ležijo,« je pomislil. »Naj počijejo, saj so reva,« je potem zamrmral in stopil proti hlevu s počašnimi koraki. i y Pri hiši je bilo dovolj hudo za oba, za sina in za mater. Dežela je bila že tri leta zasedena od Nemcev in pritisk oku-Pacije je bisl vedno hujši. Ko bi ne bilo matere pri hiši, bi Ši-jfian že davno zapustil dom in odšel v goro. Tako pa je od-'agal zaradi matere. Ko je prišel do hleva, pa je nenadoma zagledal pred J&boj postavo esesovca, ki je prišel okoli vogla. Samo za hip ’e je Šiman zastrmel v nemškega vojaka pred seboj,^ potem e odločno pogledal na desno. Toda tam je zagledal že dru-??§a esesovca, ki se je bdižal izza stoga drv. Nato je Šiman aitro pogleda! na levo, srce mu je skočilo, ali tudi od leve >trani je brla pot zaprta, ker sta nenadoma stala tam dva aenrška fašista. Šimanu je srce padlo težko navzdol in roki sta ,>e mu pobesili z rameni vred; bil je obkoljen in .nobenega izhoda ni bilo več. Nikdar ni mislil, da ga bodo dobili, sedaj Pa so ga presenetili. Njegova zadrega ije trajala le za hip, toda nemški vo- jaki so jo opazili in tisti, ki je prišel izza hleva, je zavpil j grozeče: »Roke kvišku, svinja!« Šiman, ki je imel na sebi le hlače in srajco, še ni utegnil izpolniti povelja, ko so vojaki že pristopili tesno k nje- j mu in ga prijeli za roke ter mu jih zvezali. Ko je bil že zve- zan, se je prikazal izza vogla sam komandant esesovdke po- I licije. Pristopil je čisto tesno pred Šim n a Coklarja, mu po- j molil stisnjeno pest pred nos in zasikal s sovražnim glasom: j »Je pa le prišla tudi tvoja ura, svinjar!« Šiman je molčal in strmel, nenadoma je bilo dvorišče 1 V zadnji številki smo zaključili ponatis romana »Uskoška nevesta«, o katerem vemo, da so ga bralci našega lista sprejeli z velikim zanimanjem. Prihodnji teden pa bomo na tem mestu začeli objavljati povest ze(L na maji sodobnega slovenskega pisatelja Janeza Švajncerja, ki nam je ponatis radevolje dovolil, za kar se mn tudi tem potom iskreno zahvaljujemo. V tej povesti bomo spoznali težko življenje kmečkih ljudi, kočarjev, viničarjev in hlapcev, ki si v letih, ko je nacizem zasedel Avstrijo in se pripravljal za napad na Jugoslavijo, s težkim garanjem za svojega gospodarja služijo svoj majhni košček vsakdanjega kruha. Prepričani smo, da se bo bralcem dopadel tudi ta podlistek. Uredniitvo polno policije, zunaj na cesti je videl konje, ki so bili vpre-ženi v vozove, na katerih so sedeli vojaki kakor hlapci, ki gredo na polje. Takoj je razumel, kaj to pomeni: prišli so, da ga bodo izropali, kakor so to storili že drugod. Straža je ravnala z njim zelo surovo in neprizanesljivo. Komandant je še vedno režal vanj: »Dolgo si igral, svinja banditska, zdaj si odigral!« Ndki drugi policaj se je zadrl vanj: »Kje imaš ključe od mesa?« Zdaj se je začelo. Šiman je vedel, da je policija predvsem divja na svinjetino in slanino. Gruča policajev se je zagnala v hišo, od koder se je kmalu začulo pokanje in resketanje omar in skrinj. Potem se je slišal krrk matere, ki je medtem že vstala. »Drži gobec, kurba stara!« je odgovoril nato surov glas iz hiše. Šiman se je zganil in se zvezan hotel zagnati proti hiši. »Stoj, ali pa te ustrelim!« Policaj mu je pomolil pištolo pod nos. , »To je moja mati,« je zavpil šiman in se skušal izviti iz pesti, ki so ga držale. Seveda je bil njegov trud zaman, ker je bil Vklnejen. Pritisnili so ga nazaj k hlevski steni in trije možje so ga tesno obstopili. V hiši so sedaj gospodarili vojaki kakor se jim je zdelo. Kmalu se je na pragu pojavil vojak, ki je z nožem obrezoval veliko suho gnjat, drugi vojak .pa se je pokazal z zelenim vrčem, iz katerega so zapovrstjo pili. Ropanje je bilo v polnem razmahu. Komandant se je izgubil v hišo, od koder se je začul njegov zapovedujoči glas: »Ne uničevati, na vozove, na vozove!« Ko so vojaki utešili svoj glad, so začeli nalagati živež na vozove. Dva sta privlekla iz hiše najprej veliko dežo, polno zabela, in jo kotalila na voz. Drugi vojaki so nosili vreče in jih nalagali rja. Ko je bil ta voz poln, so začeli nalagati drugega. Na tega je šla pijača. V kleti je bilo še pet polovnjakov sadjevca, ki je bil pri Coklarju znano imeniten. Sedaj so trije sodi drug za drugim romali iz kleti. Nekateri vojaki so začeli nakladati seno. Na policiji so imeli konje in so potrebo- e _ Sfev. 7 (1238) 'm: vt »i «1 ji i*jti ičffB a») i!iWyj' 18. februar 1966 Vremenoslovje v službi študij podnebja Je obsežno in težavno delo. Kdor misli, da bo podnebje svojega kroja ugotovil v nekaj letih brez posebnega stalnega opazovanja in zapisovanja, se moti. Če hočemo podnebje kolikor toliko zanesljivo ugotoviti, moramo vsaj 30 let stalno zapisovati vremenske podatke, nakar žele bomo izluščili osnovne poteze podnebja svojega kraja. Pri vsem tem pa še vedno ne bomo prišli mimo tega, da obstojajo med podnebjem nekega kraja in med podnebjem parcele, kjer gojimo določene rastline, lahko velike razlike. V naslednjem bomo omenili le nekatere. Usmerjenost in nagnjenost terena nam v precejšnji meri spremenita količino sončne energije, ki pade na enoto površine, v primerjavi z vodoravno površino. S tem se nam posredno spremene tudi toplotne in vlažnostne razmere. Ta pojav se lepo vidi v naravi, kjer negojene rastline same izbirajo rastišča. Severna in južna pobočja hribov, pa tudi samo manjših vzpetin imajo različno rastlinsko odejo. VPLIV BARVE IN SVETLOBE Nemški znanstveniki so delali poskuse s paradižniki, ki so jih sadili ob črnih in belih stenah. Rezultat je bil presenetljiv! Pred belimi zidovi so paradižniki hitreje rodili in pridelek je bil za 30 % večji kot pred črnimi stenami. Pred črnimi stenami pa so paradižniki hitreje rastli. Temperatura pred obema različno pobarvanima stenama je bila približno enaka, znatno večja pa je bila pred belimi stenami količina energije kratkovalovnega sončnega sevanja. Podobne rezultate so dobili tudi s poskusi pri različno obarvanih zemeljskih (površinah in drugimi rastlinami. Za obarvanje zemeljske površine so uporabljali razne krednate peske, pepel in podobno robo. Zelo uporabne so tudi kovinske folije, ki odbijajo zelo mnogo svetlobe. Poskusi z aluminijastimi folijami so pokazali, da je bila količina svetlobe pod paradižniki kljub senci dva- do trikrat večja. Folije so bile uporabne za dve sezoni in je bila njihova uporaba tudi gospodarna. VPLIV VODE Eden zelo važnih činifeljev okolja je preskrba rastlin z vodo. Kjer ni dovolj padavin oziroma ne padajo ob pravem času, moramo rastline umetno oskrbovati z vodo. To delo, ki je v svetu zelo razširjeno že tisočletja (spomnimo se Mezopotanije in doline reke Nila ter Inkov v Ameriki) je zvezano s precejšnjimi stroški. Zato je treba namakati tako, da bo gospodarski učinek čim večji. Pri načrtovanju namakalnih naprav uporabljamo podatke o podnebju, to je podatke o povprečnem vremenu in o povprečnih potrebah po vodi. Navodila za določeno namakanje pa dajemo na osnovi meteoroloških pogojev v dotični rastni dobi. Pri tem delu so v veliko pomoč vremenske napovedi. Posebno važne so srednjeročne in sezonske vremenske napovedi. Zadnje so na žalost več ali manj še na stopnji posku- sov, saj verjetnost, da se bodo uresničile, ni dosti velika. BORBA S ŠKODLJIVIMI VREMENSKIMI POJAVI 2e dolgo je poznan škodljiv vpliv vetrov na rastlinstvo in živino. Zato so v mnogih državah Evrope in Amerike proučevali in proučujejo načine, da bi se ubranili pred njim. Kot zelo uspešni so se pokazali drevesni pasovi, posajeni pravokotno na smer močnih vetrov. Z nepregostimi nasadi zmanjšujemo hitrost na tretjino hitrosti vetra na kmetijstva prostem. Efekt pa se pozna še v 15- do 30-kratni oddaljenosti višine dreves. Gostejši drevesni pas zmanjša hitrost še bolj, vendar se njegov vpliv ne pozna tako daleč. Taki gostejši drevesni pasovi so zlasti po-rabni kot zatočišče za živino. Zaščitni drevesni pasovi pa poleg hitrosti vetra vplivajo tudi na razporeditev drugih meteoroloških elementov, kot so rosa in slana, in s tem tudi na drugačen razvoj raznih rastlinskih bolezni. Ta vpliv ni vedno koristen, vendar moramo z njim računati. Znatno škodo povzroča pri nas slana in z njo povezane pozebe. Te so posebno škodljive, če nastopajo v času cvetenja, ko pomore cvetove in letina povsem izostane. Vzrokov za nastop slane je več. V naših krajih pada slana največkrat na naslednji način: Z dotokom hladnega in suhega zraka s severnih širin s temperaturami še nad 0 stopinj Celzija se ustvari prvi pogoj za nastop slane. Ta hladna in suha gmota zraka se v jasnih in mirnh nočeh s sevanjem močno ohladi in nastane slana, ki jo označuje neposreden prehod vodne pare v ledene kristale. Borba proti slani v kmetijstvu je najbolj uspešna, če jo začenjamo že pri izbiri parcel za vzgojo novih nasadov. Čudno pa je, da tega večina kmetovalcev še vedno ne upošteva. (Konec prihodnjič) Okrogli ali položni silos O potrebi siliranja krme in o pripravnosti silosov je pri nas že večina kmetov prepričana. Končno imajo silosi pri nas že dovolj dolgo tradicijo. V občini Škocijan ob Klopinjskem jezeru, na tako imenovanih »vrheh« je prvi silos postavil pd. Hariž in to že pred drugo svetovno vojno. Postavil ga je po lastni zamisli štirioglatega. Takrat zanj ni dobil nobene podpore ali subvencije. Tudi jeklenih opažev zanj se ni bilo. Pozneje sta temu silosu sledila še dva nadaljnja, ki sta jih postavila Omoč v Zgornjih Vinarah in Ravc v Rikarji vasi. Oba sta jih postavila med vojno in sicer sta se od-ločila za okroglo obliko, ki je tudi še sedaj v navadi. Stroške njihove gradnje je nosila država, katere osnovni namen pospeševanja kmetijstva je bila zagotovitev prehrane za svoj vojni stroj. Kmetje so morali takrat zagotoviti le izkop jame in dovoz peska. Medtem so se okrogli silosi pri nas že močno razširili. Z njimi pa je pričelo prodirati tudi spoznanje naraščajočega pomena siliranja krme, brez katerega ne more biti intenzivne govedoreje in proizvodnje mleka. Ker se je medtem po kmetijah povečalo tudi število goveje živine, so postali obstoječi silosi premajhni. Na večini kmetij je bilo treba misliti na gradnjo novih dodatnih silosov. Ker je pričelo primanjkovati ljudi za tlačanje sila-že v okroglih silosih, so nekateri pričeli razmišljati o gradnji položnih, v katerih tlačenje lahko prevzame trakta/ ki vrhu vsega tlači bolj temeljito kot človek ali žival. Dva silosa poleg tega omogočata, da v večji meri kot doslej lahko siliramo travo in deteljno-travno mešanico, ki jo drugače ob prvi košnji j brez dežja ne moremo posušiti in spraviti na skedenj. Prvemu poskusu s položnim silosom j so zaradi tega kmalu sledili tudi drugi kmetje. Kakor pa izgleda, se bo njihovo število v pri hodnje še povečalo. Položni silos lahko napravimo sami, tako- \ rekoč brez vsakega strokovnega delavca, ker \ je večinoma v zemlji in nam oboda ni treba okrepiti z želez jem. Tak silos je spričo tega zelo poceni, če ne upoštevamo stroškov za večjo streho, ki jo zahteva. Za prvo silo pa imamo položni silos lahko tudi brez strehe-Ko smo ga napolnili, ga moramo še nekaj dni tlačiti, najbolje s traktorjem, nakar ga pokrijemo s plastično folijo. Glavno je, da s pokrovom zadržimo vlago, da se ne preceja proti dnu silosa in s tem kvari silažo. Bistveno pri vsem je, da določimo za položni silos pravo mesto, da ga bomo lahko polnili in praznili in da bo pot transporta silaže iz njega do jasli najkrajša. Preden pa se odločimo za njegovo mesto, se posvetujmo s kmetovalci, ki jih že imajo in se poslužimo njihovih izkušenj. Ing. Marko Polzer Sodobno pridelovanje in spravilo zrnate koruze {1. nadaljevanje) V zadnji številki smo uvodoma v to našo razpravo pregledali vzroke, ki nas napotujejo, da se z vprašanji pridelovanja in spravila koruze podrobneje bavirno. Ko bomo sedaj po vrstnem redu obravnavali vprašanja, ki pri tem nastanejo, bomo najprej pogledali na SEME in si pri tem ogledali tudi sorte hibridne koruze, ki so v Avstriji na razpolago in za naše podnebje priporočljive. Preden vendar pristopimo k temu, hočemo tudi v tej zvezi opozoriti na določila zakona o prometu s semenjem kmetijskih kulturnih rastlin iz leta 1937. Ta zakon določa, da sme pod pojmom »Seme« priti v promet le semenje kmetijskih kulturnih rastlin, katerega kaljivost in čistoča odgovarjata normam zveznega zavoda za rastlinstvo in preskušanje semen. To določilo je bilo važno, kajti od kakovosti semenja je v veliki meri odvisen obseg pridelka. Vsaka vreča s semenom je plombirana in mora imeti tudi etiketo, i:z katere je razvidno, da je blago v vreči res »priznano seme«, ki odgovarja pogojem zakona. 'Najmanj tako važno kot to je dejstvo, da v naši državi seme koruze ni sortirano na enako velikost, kakor je drugače po vseh evropskih državah, ki semensko koruzo pridelujejo. Nevšečnosti, ki iz tega nastajajo, pozna vsak kmet, ki pri setvi uporablja 'koruzno sejalnico. Zaradi tega so koruzne sejalnice ameriškega izvora za avstrijsko seme koruze v naprej neuporabne. Bolje odgovarjajo koruzne sejalnice francoskega izvora, katerih sejalna zvezda ima šest različnih vdolbin za sprejemanje semenja, čeprav nastanejo tudi pri njihovi uporabi težave. K vprašanju, če naj sejemo po dve ali samo po eno zrno na isto mesto, je treba opozoriti, da ima v krajih, ki so podvrženi suši, setev po enega zrna na eno mesto prednost pred setvijo po dva zrna. V takih krajih zaloga vlage v zemlji v dobi suše navadno ne zadostuje za dve rastlini na istem mestu, vsled česar nobena od njih ne more stvoriti ustrezno velikih storžev. Posledica tega je, da so konice storžev posušene in brez zrnja, da so storži tanki in upognjeni, da sc da perje od storžev le težko odstraniti in da ostanejo pri strojnem spravilu storžev z njive mali storži navadno na njivi. Skratka: setev po dve semeni na eno mesto povzroča v sušnatih krajih velike zgube na pridelku. Seme mora biti oprašeno (bajcano), ker ga v zemlji ogrožajo razni škodljivci. Prašila — skoraj brezizjemno se uporabljajo TMTD-preparati — vsebujejo tudi še snovi, ki pospešujejo rast koruze v dobi kaljenja, kar je zelo koristno. Ko kupujemo koruzno seme, je dobro, da sami preverimo njegovo kakovost Leto preverimo na ta način, da vzamemo v roko večje število zrn, ki jih seštejemo. Ko smo ugotovili njihovo število, izberemo iz njih vsa drobna zrna in vsa zrna, ki so znotraj razpokana ali ki imajo zunanje poškodbe. Če bomo držali roko proti soncu, bomo te poškodbe zrn brez nadaljnjega lahko ugotovili. Če bomo med 20 zrni našli 1 drobno m 1 poškodovano zrno, je seme slabe kakovosti. Pri kupovanju koruznega semena moramo dati absolutno prednost originalni hibridni koruzi. Ta je navadno boljša kot vsako drugo priznano seme. (Te nadaljuje) vali krmo. Med delom so vojaki ves čas črepali iz velikega vrča, ki je krožil od rok do rok. Šiman je gledal vse to in se držal mrko. Uničevali so blago, ki je bilo pridelano z žulji in zdaj so ga žrli ljudje, ki jih je sovražil. Njegova usoda je bila zapečatena. Gotovo ga je kdo izdal. Pri njem je bila že dolgo časa partizanska baza. V naglici bi se rad domislil kakega dejanja, ki bi ga posebno obteževalo. Ali misli so se mu začele mešati, ko je videl razdejanje pred seboj. Matere niso pustili na spregled iz hiše, ker je komandant zapovedal, da se mati in sin ne smeta videti. Kdo ve, kakšne namene ima policija? V tej duševni tesnobi si je nenadoma zaželel videti mater in zato je na ves glas zaklical proti hiši: »Mati!« Iz hiše se je takoj slišal materin klic: »Šiman!« Nič drugega kakor samo ta klic, pritisnjen ob hlevski zid, in je bil pomirjen. Materin glas je bil močan, veder, čisto nič obupan. Ali je bil tudi njegov glas tak? Šiman si je začel izpraševati vest. Starka je takrat sedela med dvema policajema ob peči in se ni smela ganiti. Njuni klici so povzročili velikansko razburjenje med roparsko patruljo. Kakor bi se bila podrla streha nad glavami. Komandant je skakal in začel vpiti nad vojaki, ki pa so se začeli znašati nad materjo in sinom, jima groziti in mašiti usta, kakor bi znoreli. Šele čez dolgo so se spet toliko pomirili, da so mogli nadaljevati svoje zločinsko delo. Naloženi vozovi so že stali v vrsti pred hišo in sedaj se je nekaj vojakov zakadilo v hlev po živino. In ko da bi žival slutila, da se je nad hišo zrušila nesreča, je začela žalostno mukati. Ko so jo gonili iz hleva, se je nekaj živali vojakom iztrgalo iz rok in potem begalo po sadovnjaku. Naposled je cela kolona že stala pripravljena na pohod, spredaj nekaj naloženih vozov, zadaj tista živina, ki so jo vojaki morali poloviti. Ob straneh so stali vojaki z nasajenimi bajoneti, 'ko da bi bilo kolono treba varovati. Tedaj je napravil komandant kazenske kolone veliko napako, 'ker je ukazal privesti mater iz hiše, ne da bi prej dal odstraniti sina v dvorišča. Bil je že pijan, ker so v shram- bi našli nekaj steklenic črničevca, ki ga je mož nadvse ljubil. Mati in sin sta se videla. Materi se je zdelo, da vidi v sinovih očeh polno solz, ko gleda za njo, drugače pa ji je bilo zelo prav, ker je pogumno stal pokonci 'kakor junak. Sinu se je zdelo, da stopa mati zelo težko, a se mu je vzlic temu zdela lepa, ta njegova stara, zgarana mati, ko je šla čez dvorišče. Šele, ko je mati zaklicala sinu: In šele, ko je sin odgovoril: »Mati!« Šele takrat je komandant spoznal svojo napako in je ukazal odpeljati sina za hlev. Toda bilo je že prepozno, mati in sin sta se videla. Videla sta se prav v hipu, ko je obema bila potrebna njuna medsebojna ljubezen, da sta postala močna v najtežjem trenutku življenja, ki je stoletja teklo na Coklar-jevem domu. Mati je šla s trdimi 'koraki h koloni, a sin se je oddahnil, ko so ga prislonili na drugi strani za hlevski zid. Tam izza dvorišča so doneli še nekateri kriki, nato se je pojavil komandant za hlevom. Zabodel je v Šimna svoje krvave oči in hripavo rekel: »Ali veš, izdajalec, da boš crknil?« Šiman je ostal nepremičen. Takoj je spoznal po izgovorjenem glasu, da govori komandant resnico, ker je bil glas skrajno mrzel in sovražen. Tudi je dobro vedel, da velja ta komandant za najokruitnejšo zverino v vsem okraju in da je že veliko ljudi 'lastnoročno poslal na oni svet. Na hitro je še pomislil, ali ne bo dal življenja prepoceni in ali se izplača taka smrt. In ko je pretehtal ceno, si je z zadoščenjem priznal, da ne bo umrl zastonj. Nato je mnogo odločneje zadihal. Komandant se je še enkrat zadrl: »Ali veš, izdajalec, da boš crknil?« »Vem!« je tedaj spregovoril Coklarjev Šiman, ki se je domislil nekaj zagonetnega. »Izpolnite mi še eno željo, preden umrem.« »Kaj bi še rad?« ga je vprašal komandant nekoliko osupel. »Eno cigareto bi še rad pokadil pred smrtjo,« je dejal Šiman z vdanim glasom. »Ho-ho, to pa lahko dobiš,« se je zakrohotal komandant s surovim glasom in mu pomolil cigareto, ki jo je prej že pri-žgal. Čez nekaj časa je še dejal: »Napravite hitro, ker se nam mudi.« Šiman je z zvezanimi rokami prijel za cigareto m ju dvignil k ustom. Počasi in mirno je vlekel dim vase. Gledal je po sadovnjaku, ki se je s svojimi stoterimi drevesi razprostiral za hlevom. Vejam se je že poznalo, da so bogato obložene s sadom. Če bi v tem trenutku tudi mislil na to, kar se gledale njegove oči, bi imu 'kot kmetu gotovo postalo hudo pr> srcu, toda njegova bit je bila že vsa odsotna od tega lepega pogleda. Njegove misli so vrtale nekje drugje... Tik na njegovi desni strani je bil zložen kup suhe praproti, ki je bila tam že od lanske jeseni. Ta suhi stog je segal gori do parne, ki je bila na koncu še natlačena s slamo skoraj doli do praproti. Proti hlevu je prihajal oster jutranji vetrič in zibal s posameznimi stebli. Šimanovi možgani so se bolestno zapičil' v to podobo . . . Kako ga je že poklicala malo prej mati . • • In 'kake so bile pri tem njene oči? Medtem se je naredil na koncu njegove cigarete velik, žareč ogelj. Komandant je bil s hrbtom obrnjen od njega Tista dva, ki sta ga stražila, sta zijala nekam proti sadovnjaku. Brez premisleka je tedaj Šiman puhnil tlečo cigareto V stog praproti. Nato se je topo naslonil na zid in čakal. Straža ni opazila njegovega dejanja. Mladi gospodar na Coklarjevini je nekaj trenutkov srepe strmel v stog s praprotjo, toda samo z enim očesom. Preče) časa ogenj ni hotel prijeti, potem pa se je najprej nekaj pokadilo in koj nato je že siknil plamen iz stoga. Ogenj je zapra-sketal. Ta tenki glas je komandanta vzdramil. Ko se je obrnil je videl, da stog gori. »Svinjar banditski!« je zaklel strupeno, ker prvi hip «’ vedel, ali bi se zakadil v Šimna ali pa v ogenj. Toda ogenj je medtem že zajel vso stran stoga in je segal že visoko pe« slamnati svod. Tedaj je zagrabil pištolo in ustrelil proti kmetu. Ko se je Šiman Coklar zgrudil zadet v srce, je komanda«1 zarjul še zadnjo kletev: »Pes...« FRAN MILČINSKI: Butale in Butalci hoda za pustno nedeljo pa ji pravijo mesto. Sredi JTri ure leži vas, \ vasi se cedi rjava mlakuža, ji pravijo potok. Ob obeh krajih mlakuže stoje koče, jim pravijo hiše. Dve, tri hiše imajo nadstropja, takim hišam pravilo graščine. Ime je vasi Butale. Butalci so gadje: tisto leto, ko sta bili dve kravi za en par, so se Butalci skregali s pametjo, pa so zmagali Butalci, — kaj mislite! — in ne pamet: takšni so. Bili so imenitnega rodu. Imeli so stara pisma in če se jim ne bi bila izgubila in če bi jih znal kdo brati, tako bi ostrmel, da bi sedel kar vznak, kajti pravijo, da je stala v teh pismih beseda, da sega rod Butal-, cev noter do Adama v paradižu. Prvi, ki se je preselil v sedanje kralji je Ibil neki Kozmijan Buta. Tam, kjer je živel poprej, mu mi ustrezalo podnebje, prevroče je bilo. Mož je bil bolj slab v računstvu in se je rad motiti v številu svojih ovac. In je Ža dcBrc vol/o Mala Mojca je stopicala ob mamiti- Nenadoma ji spodrsne in pade. »Da, zakaj se me pa ne držiš za krilo? jo okrega mamica. »Saj še ne morem držati za tvoje krilo, ko pa je tako kratko!« °rusi nazaj mala jezičnica. ]i za- »Zakaj pa tenorist tako robanti v garderobi. Kaj mu ni zadosti devet ■ov or jev ib vencev, ki jih je pravkar dobil na oder?« »Kaže, da ne, ker si jih je naročil deset.« •»Oče.- »Spoštovani Marko, povejte mi vendar, seveda čisto zaupno, katera izmed naših deklet vam je nai-"olj všeč?« Snubec: »Če sem čisto odkrit — gospodinjska pomočnica.« Dva kolega se srečata. »Kje si preživel zimske počitnice?« »Prvo polovico v gorah.« »In drugo?« »V mavčevi obvezi. »■■■ a tole, glejte,« razlaga vodič m pokaže na piramide, »tole so zidali tisoč let.« »Da, da,« prikima eden izmed številnih turistov, »pri nas imamo med zidarji prav take lenobe!« Amdrejček stoka in vzdihuje pri nalogi: »Nobene pravice ni več na svetu!« »Zakaj ne?« vpraša mama. »Ker moramo mi otroci delati, učitelji pa dobe plačo!« * Sin: »Saj si mi obljubil kolo, če izdelam razred, kajne?« Oče: »Seveda sem ti obljubil! In?« . Sin: *Lahko si vesel, prihranil sem 'l izdatek!« »Ali učiteljica kaj sluti, da ti po-'pagarn pri domačih nalogah?« vpra-’a očka nadobudnega sinka. »Bojim se da,« odgovori sinko. ' Pekla je da ni mogoče, da bi toliko napak napravil popolnoma sam.« ■ »Ne razumem, kako so mogli naši Predniki živeti brez radia, telejo- »Saj niso mogli — vsi so umrli!« Očka je moral svoji mali hčerki Pakazati, kakšen okus ima leskovka. Vsa v solzah priteče k mamici: . *Mamica, očka je tako grd, ali msi mogla dobiti nobenega drugega '»Ota?« , ysa okna v razredu so odprta. Te-*a) reče učiteljica: *Janezek, če te zebe, lahko okno Pri sebi za preš.« Janezek: »O, ne, saj tudi doma pri oprtem oknu spim.« imel to slabo navado, kadar ga je kdo prijel, naj vrne ukradeno ovco, da je z glavo butal kakor kozel in je marsikomu nalomil rebra. Sosedje so ga zavidali, pa se jim je ponoči umaknil izipred oči in si je za spomin in pleme s seboj vzel nekaj parkljev iz vsakega hleva in kar k parkljem spada. Pa niso sosedje iskali ne njega ne parkljev, nego so bili zadovoljni, da so se tako poceni odkupili. Privadil se je Buta novemu kraju, imel je obilo družino in so bili vsi tistega talenta, da so jim grablje bolje služile kakor vile. Ohranjena so nam imena prvorojencev iz Butovega rodu in je vsak imel svoj prijazni priimek: Kozmijan Buta je imel sina prvorojenca Fido Kljukca. Fido Kljukec je imel sina Francota Turka vi del. Francot Turkavidel je rodil Gregorja Brezhlačnice. Gregor Brezhlačnice je rodil Lav-dona Štimanega. Ob času Lavdona Štimanega so štele Butale že trideset koč in je Lavdon štimani imel najdaljšo in najbolj košato brado izmed vseh občinskih mož. In se ni Šprinca Marogla prav nič premišljevala, nego je naravnost zlezla vanjo in je bil Lavdon Štimani izvoljen za župana. Če jc namreč res, kar pripovedujejo Te-panjčani. Tepanjčani pripovedujejo, da rede v Butalah občinsko uš, in kadar volijo župana, sedijo bradači okoli irmize, nanjo deno občinsko ži-vinče in v čigar brado zleze, ta jc župan. Uši pa da je ime šprinca Ma-rogla, ima v pisarni svoj hlevček in prihajajo mestne device, vsak dan druga, in si jo deno za dve uri v glavo. Seveda Tepanjčanom mi vsega verjeti. Tepanjčani niso dosti manj nego hribovci in jedo ovseni kruh, zato jih zmerjajo za »ovsenarje«. Ob nedeljah prihajajo v Butale po beli kruh in se vračajo potem vsak s hlebcem pod pazduho v svoje klance. Zato jim pravijo tudi »hlebčarji«. Stiskači so, sold jim ne gre izpod palca, še v krčmi bi radi odtrgavali, ko plačujejo vino. Butalci jih zaničujejo in imajo zunaj vasi mlin, v mlinu so stope, pa so naučili še stope, da od daleč že oznanjajo: »Tapanj-čan gre — pahni ga! Tepanj-čan gre — pah-nii ga!« Če je pa dosti vode, hite stope: »Pahni Tepanjčana, pahni Te-panjčana!« Tepanjčani pa tudi ne molče in so spravili v svet prečudne vse historije o Butalcih, kakršne bomo še slišali. Imenitni Lavdon Štiman je rodil še imemitnejšega Gregorja Copatko, čigar kravo je doletela stava, da so jo poklicali na samega carja presvetli dvor. To se je zgodilo tako, da sta one dni živela dva zvezdogleda, pa sta bila že tako učena, da sta vedela štiri in dvajset ur prej, kakšno bo vreme, in sta bila tako dbrajtana, da so sc France Bevk Pust Pojdimo, v!oyimo pusta, da nam dece ne pohrusta! Jopič rdeč, zelene hlače, v rokah raglje, ropoteče, a na glavi dva roga, hu, pa kakšen nos ima! Brke take kot ščetine; bojmo se ga, kadar zine, bojmo se ga, kadar stopi in nas z dolgo šibo lopi, če se kdo mu zakrohoče. Ali če se kdo zajoče, brž ga čez koleno zvije, živo uro mu navije, nič ne vpraša, nič ne reče; kdor ne uide, kdor ne uteče tega ujame in pohrusta. Le pustimo v miru pusta! carji in vladarji zanju kar tožili, v čigavi deželi da bosta delala pratike. Pa ju je pot pripeljala skozi Butale in ker se je mračilo, sta se ustavila in prosila Gregorja Copatko prenočišča. Gregor Copatka ju je žugal za popotne bukvice in žveplenke in jima potem dovolil na seno in preden sta šla spat, sta še pogledala na vreme. Rekla sta: »Nocoj vreme ne bo ostalo, vihar bo in dež!« Gregor Copatka je odgovoril: »Pa ne bo. Nocoj bo pohlevna noč.« Res je bila, zvezdogleda sta se čudila in sta drugo jutro vprašala gospodarja, od kod da je vedel, kakšno bo vreme. In je Gregor Copatka odgovoril in dejal: »Mene moja krava ni še nikoli opeharila, odkar jo imam. Kadar se obeta vihar ali dež, vsakikrat s paše pride domov. Sinoči je ni bilo; pa 'sem koj vedel, da bo pohlevna noč, kakor je res bila.« Zvezdogleda sta se spogledala, potem sta rekla: »Carji in vladarji se za naju tožijo, 'kateri bo naju dobil, pa naju je ugnala krava!« In se je prvi kar pri (tisti priči zaklal s peharjem; drugi je obupal in rekel: »Tudi ene ure ne bom več zvezdogled!« Glas o Copatkovi kravi pa se ie raznesel po svetu in ko je car izvede o njej, je morala predenj in je dobila službo dvorne pratkarice in so se vse Butale grele v žaru njene milosti. Gregor Copatka je rodil Bendo Cigana. Benda Cigan je rodil Jureža Pismouka. Za njegovih dni je po Butalah razsajala kuga krive vere in je Jurež Pismouk bil njen mežnar. Žena ga je rotila in spreobračala, z lepo in z grdo — ne beseda ni zalegla, ne palica! Pa ji je neko (jutro drobna ptička sedla na okno in prelepo zapela in žena je razumela njeno petje in se je glasilo petje tako: »Paternoster daj dedcu v klobaso!« Zapomnila si je ptičkin nauk in ko so klali, je v krvavo klobaso zamešala jagode paternoštra. In je narezala vmes debele kose slanine, da je gladlko šla možu klobasa po goltu. Pa ko 'je snedel klobaso s pater-noštrom ga je vest silno pričela črvički, bridko se je kesal in se spreobrnil. Spreobrnil se je Jurež »Pisouk in W. KIAULEHN: Predpustne šale Domnevam, da se v trgovini, kjer prodajajo šaljive predmete za predpustne zabave, zbirajo samo pesimisti. S polic se režijo mrtvaške lobanje in krinke z votlimi očmi ter binglja fakirsko vože. Ko sem vstopil so rožljale verige in neka krava je mukala tako zamolklo, kot bi hotela zdaj zdaj teliti. Za prodajno mizo je stala priletna gospa. Neki možakar blagega videza je stal v prodajalni in želel kopiti brado. „Brade,” je rekla stara gospa, „so, žal, pošle." „To je neizrečno žalostno," je rekel mož in se napotil proti vratom. „Toda vzemite to škatlico," je rekla gospa s tožečim glasom. „Če jo daste komu v roke in jo odpre, mu skoči pločevinasta žabica na nos." On: „ln to vi odobravate?" Ona: „No, če ste ravno razigrani.” On: „Ste morda vi razigrani?" Ona: „Ti moj ljubi bog! Toda če vzamete ta nož in ga položite h krožniku pa nekdo sede za mizo in si hoče zrezati biftek, se rezilo sklopi." On: „Nad tem se ne morem smejati. Nimate čarobnih artiklov, ki nas pripravijo do smeha?" Ona: „Morda bi hoteli čarati?" On: „Ne, morda pa bi hoteli vi?" Ona: „Nikakor ne." OOO V tej prodajalni sem kupil kartonsko škatlo, ki je bila polna šaljivih predmetov. Na njej je bila slika človeka, ki se je smejal na vse grlo; imel je karirast telovnik in črn cilinder na glavi. Pod to sliko sem bral: „S temi šalami postanete ljubljenec vsake družbe." Ko sem odhajal iz trgovine, je nevidna krava zope) mukala, verige so rožljale, mrtvaške lobanje pa so se režale ... Bil sem povabljen na neko družinsko predpustno zabavo. Pri rabi svojih šaljivih predmetov sem se točno ravnal po navodilu, ki sem ga našel v škatli. Uspeh je presegel vsako pričakovanje. Za začetek sem vzel iz škatle pripravo za topovski strel, ki sem jo obesil na kronski lestenec v salonu. Točno ob dvanajsti uri sem tlečo cigareto pritaknil k vžigalni vrvici. Nihče se ni smejal. Ko je gospodinja čez desel minut s petrolejko prišla v salon, je drsel z gostov še droben apnen prah. Lestenec so pozneje našli na dvorišču. Če je verjeti gospodarju, je visela na porušeni vmesni steni originalna Murillova slika, ki je potlej niso mogi nikjer več najti. Od prešernega smeha sem se 'komaj držal pokonci. Ostali so zrli potrti iz svojih počrnelih obrazov. Ko so jih s pomočjo arnike in Hoffmannovih kapljic zopet spravili na noge, smo odšli v spalnico, kjer se je zabava nadaljevala. Ženske so se živčno smejale in pogledovale proti stropu. A jaz, neugnani šaljivec, sem medtem naskrivaj že prebral naslednji odstavek navodila porabe. Zlezel sem pod mizo »in privezal ženskam eksplozivne žabice na gležnje. Mislile so, da je pod mizo pes, nekatere so me božale, druge se zame niso menile. Tokrat sem vžigalno vrvico prižgal s cigareto. Uspeh je 'bil nadvse presenetljiv. Ena od navzočih žensk je dobila krče od vreščanja. Jaz pa sem seveda nadaljeval s vojim duhovitim načinom razveseljevanja, kajti moja čudežna škatla predpustnih presenečenj še zdavnaj ni bila izčrpana. Tako sem nekemu komercialnemu svetniku položil na stol otroško trobento. Komaj jo je nastavil na ustne in zatrobil, že je bil prek in prek pokrit s sajami. Glasno sem se zasmejal. Tedaj se mi je s počasnimi koraki približal in mi prisolil zaušnico. Nato sem odšel iz sobe in pripravil iz svoje škatle še boljšo šalo z naslovom: „Roparji.” V ta namen sem si moral politi roke z rdečo barvo, ki je bila kartonu priložena. Tako sem stopil v sobo s krvavo-rdečimi rokami in še o pravem času ujel hišno gospodinjo, ki se je ob pogledu name onesvestila. Tedaj je prišel oddelek policije. Ponudil sem svojim »prijateljem policajem odlične bonbone, ki so bili polnjeni s kremo za čevlje. Vzeli so jih z veseljem. Ko smo prispeli do policijske postaje, me je bolela glava od samega smeha in — udarca z nekim trdim predmetom. Mladostne sanje Pod orehom sem zaspal, mirno, sladko sem sanjal. Veste, kaj se m‘ je sanjalo? Ljubil deklico sem zalo! Pa sem bil tako vesel, da sem ljubico objel, in prav nič se me ni bala, še poljubček mi je dala. Zašumel je naš oreh, kot da b‘ bile sanje greh, in solze moje deklice padle meni so na lice. Nisem več ljubezni pil, name dež je s curkom lil, in poljub — moj dragi Nužek, dal mi je sosedov kužek. Pavle Kemjak potem je rodil Anžeta Meketača, na široko znanega po kozi, ki so »pravili o njej, da je dajala vsak »dan sedem rešetk mleka. Sam sodnik iz graščine si ni mogel 'kaj, nego ga je ustavil na cesti in vprašal: »No, oče, ali ste že prodali »tisto kozo, iki daje po sedem rešetk mleka?« Pa se je Anže Meketač potuhnil, 'kakor »bi »ne poznal gospoda in je odgovoril: »Prodal, »prodal, davno prodali, tja čez mejo. Tam pa se je obrejiia in je storila osla, ki »ga imajo v graščini za sodnika. Pa srečno, gospod!« Anže Meketač je rodil Matevžka Žlamboro, ki je bil po krivem obrekovan, da je hruške kradel, »pa jih ni bil tisto pot. Ono leto so imeli v Butalah vildk tepk, da niso vedeli drugam z njimi, nego so jih zmetali v zapuščen vodnjak — tam se naj zmede. Ko je prišel čas, so jih šli iskat — pet mož jih je bilo — in so ukazali Matevžku: »Tebe volimo, naj skočiš »noter, nam boš »medne hruške ven metal!« Skočili ‘je in 'je bil vodnjak globok, »precej vode se je bilo v njem nabralo, in so čakali in klicali, klicali in zmerjali — ne ena hruška ni priletela kvišku. Pa so dejali: »Matevžek je zvijačnik, vse hruške »bo sam »požrl, potlej pa se »bo lagal, da jih ni »bilo. Naj skoči drugi za njim, ki je bolj pravičen!« In so bili vsi pravični, drug bolj od drugega in so drug za »drugim »poskakali v vodnjak in ni mogel nobeden priseči, da je Matevžek Žlambora res kradel 'hruške, ker ni noben prišel »nazaj. Pa je Matevžek Žlambora, preden je šel po tepke, rodil Tončka Štiba-larja. Tonček Štibalar je bil prvi v Butalah, ki je imel žepno uro — žepno uro si je bil naredil sam iz pristne domače repe. Imel je sina Mihcaste-ga Kimpeža. Mihcasti Kimpež je rodil Vrbana »Podvrbosmuka. Ko je »bil ta »za župajia, je »prišel v Butale sam presvetli car in so ga »Butale slovesno »sprejele z novo briz-galnico. Brizgalnica se je imenitno obnesla, vsi so bili do kože mokri, car lim njegovi ministri, strežaji in lakaji. Je vprašal car: »Povsod drugod so nas častili s streljanjem, Butale nam niso privoščile ne enega strela, pač pa ste nas neusmiljeno oprali. Kakšne imate manire v Butalah?« Je odgovoril župan: »Vaša milost, gospod car, da »nismo streljali, za to smo imeli devetdeset vzrokov.« Je velel car: »Radoveden sem, katere! Govori!«, Je dejal župan: »Prvič: Nismo imeli smodnika.« Pa se je car nasmehnil in je dejal, »da mu že ta prvi razlog do vrha zadošča. In ga od »tistega časa niso več videle Butale. Vrban Podvrbosmuk je »rodil Pav-'lušo Očalastega. Pavluša Očalasti je rodil Ceneta-na Padarja, tistega ki je kravo s svedrom drl. In so v teku let Butale pretesne postale za vse Butalce in je »bil mlajši rod korajžen in šal pogledat po svetu in so se »nekateri naselili ob Dravi, nekateri ob Muri, nekaj jih je prišlo celo do morja in so si tam postavili ognjišča. Ostali »pa so, kar so »bili. HOKEJ NA LEDU: Svetovno prvenstvo v Jugoslaviji že zdaj v središču mednarodnega zanimanja O letošnjem svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu, ki bo od 3. do 13. marca v Jugoslaviji, smo v našem listu že poročali. Medtem so priprave tako daleč napredovale, da predstavlja za organizatorje največji problem le še vreme, od katerega je seveda v veliki meri odvisna sama izvedba prireditve. To velja zlasti za Jesenice in Zagreb, kjer se bodo tekme v skupinah C oziroma B odvijale na prostem, medtem ko bo prizorišče neposrednega boja za naslov svetovnega prvaka nova hala „Tivoli' v Ljubljani, kjer vreme na tekme skupine A ne bo imelo neposrednega vpliva. Sicer pa prireditelji zagotavljajo, da bo prireditev brezhibno potekala tudi v primeru slabega vremena; priprave so bile vsekakor izvedene tako dosledno, da uspeha tudi .višja sila" ne bi mogla ogrožati. Čeprav je do začetka prireditve še nekaj tednov, je zanimanje zanjo že zdaj izredno veliko. Ne samo, da se je iz vsega sveta prijavilo okoli 500 novinarjev, radijskih reporterjev in televizijskih snemalcev; tudi prodaja vstopnic je v potnem teku ter so predvsem v prvi skupini (Ljubljana) zcrključ- Cene vstopnic SKUPINA A — LJUBLJANA: O za tekme Štirih »velikanov” (Sovjetska zveza. Češkoslovaška, Kanada in Švedska) sedeži od 7000 do 10.000 dinarjev, stojišča od 2000 do 3000 dinarjev; © xo tekme prvih {tirih prati drugim štirim ekipam iz skupine A sedeži od 3000 do 4000 dinarjev, stojišča od 1000 do 2000 dinarjev; €> za tekme drugih {tirih ekip (Ameriko, Poljsko, Finska in Vzhodna Nemčijo) sedeli od 1500 do 2500 dinarjev, rfojiiča od 500 do 1000 dinarjev. SKUPINA C — JESENICE: $ za vse tekme, ki jih igrajo Italijo, Danska, Bolgarija, Francija in lužna Afrika, po 200, 400 in 600 dinarjev (sama stojišča); C za tekmo Iz skupine B Švica - Jugoslavijo, ki bo 7. marca namesto v Zogrebu izjemoma na Jesenicah, bo vstopnina nekoliko višja. ne tekme že zdaj v glavnem razprodane. Ker pa bodo tudi vse ostale igre zanimive in na visoki ravni, ljubiteljem te športne panoge ni treba imeti skrbi, da se ne bi mogl/ — seveda kot gledalci — udeležiti letošnjega svetovnega prvenstva. Interesentom iz naših krajev svetujemo, da si vstopnice čim prej oskrbijo pri deželnem potovalnem uradu (Landesreisebiiro) v Celovcu ali pa v mestih, kjer se bodo prireditve odvijale. Prizorišča svetovnega prvenstva bodo, kakor smo že poročali, za skupino A v novi hali .Tivoli" v Ljubljani, kjer je prostora za 12.000 gledalcev, za skupino B na stadionu v Zagrebu, ki sprejme 8000 gledalcev, ter za skupino C na stadionu na Jesenicah, kjer je prav tako prostora za 8000 gledalcev. Prireditev, ki bo potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika SFR Jugoslavije Josipa Broza Tita, bo nedvomno pritegnila mnoge desettisoče obiskovalcev iz vseh delov sveta, predvsem pa iz držav, v katerih zavzema hokej na ledu častno mesto v športnem udejstvovanju. To velja v prvi vrsti za Avstrijo in še prav posebno za Koroško, ki bo nenazadnje zaradi svojega neposrednega sosedstva lahko v veliki meri sodoživljala velrki dogodek, ki ga predstavlja svetovno prvenstvo. II RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poročita, 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45 , 20.00, 22.00 Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.55 Kmečka oddaja — 6.00 Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nale — 10.03 Za gospodinjo — 11.10 Ljudske vižo —• 11.45 Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvonovi — 12.40 Deželna poročila — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Objave — 14.55 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 16.55 Kulturna poročila — 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 lokalni šport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila. Sobota, 19. 2.: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.30 Bodite čisto tiho — 13.20 Odmev iz Avstrije — 14.00 Pihalna glasba — 14.40 Tehnični razgledi — 16.00 Spor* Ln glasba — 17.35 Za delovno ženo — 18.05 Melodija z Dunaja — 19*10 Oddaja vicekanclerja — 19.30 Velika šansa — 20;15 Avstrijska hitparada. Nedelja, 20. 2.: 8.15 Kaj je novega — 10.00 Tedensko ogledalo domačega tiska — 11.00 Orkestralni koncert dunajskih simfonikov — 13.10 Za avtomobiliste — 14.30 Zločin in kazen, roman — 15.00 Ljudstvo in domovina — 18.00 Mednarodna radijska univerza — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Melodija za nedeljski večer — 21.15 Vedri prirori s Theom Knappom in Willi-jem Rudniggerjem. Ponedeljek, 21. 2.; 8.10 Glosba na tekočem traku — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Pred hišo stoji pobalin — 16.00 Otroška ura — 17.25 Brali smo za vas — 17.40 Zenska oddaja — 19.35 lahko popoprano — 21.05 Pustni krofi. Torek, 22. 2.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Medicinsko mesečno poročilo — 13.30 Pomembni orkestri — 16.00 Otroška ura — 17.40 Kavarna in Dunajčani — 19.35 Poleti z nami — 20.30 Pustni koncert. Sreda, 23. 2.: 8j10 Pepel, simbol pokore ln rodovitnosti — 19.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.10 Teden pri Združenih narodih — 13.20 Za prijatelja opere — 14.10 Sodobni avstrijski komponisti — 15.45 Otroška ura 16.00 Vzhodni primeri — 17.25 Iz raziskovalnega dela visokih šol — 17.40 Domači zdravnik — 19.30 Oddaja za pepelnico — 20.20 Samo iz srca je ustvarjena večnost — 21.40 Aktualni prispevek. Četrtek, 24. 2.: 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Dunajsko koncertno ogledalo — 13.30 Pihalna komorna glasba — 14.15 Znani orkestri — 16.00 Romunske cerkve in gradovi — 17.25 Raziskovalci v gosteh — 17.40 Zenska oddaja — 19.50 Okoli operete — 21.05 Prepovedani sadovi. Petek, 25. 2.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Avstrijska snežna poročila — 13.30 Smučarska tekma v Schvvatzu — 14.40 Pustite nas peti — 15.35 Glasba Nica Dostala — 16.00 Otroška ura — 17.25 Znanje za vse — 19.35 Slušna igra — 21.05 Mi in gore — 21.30 Umetniško življenje Johanna Straussa. Slovenske oddaje Sobota, 19. 2.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 18.25 Za dobro voljo. Nedelja, 20. 2.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo n glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 21. 2.: 14.15 Poročila, objave — Kaj smo pripravili — Športni mozaik — Kaj pravite k temu — 18.00 Dober večer našim malim poslušalcem. Torek, 22. 2.: 14.15 Poročila, objave — Bajže in viže za pustni torek — Beremo za vas. Sreda, 23. 2.: 14.15 Poročila, objave — S knjižne police — Še en slovenski kandidat za blaženega. Četrtek, 24. 2.: 14.15 Poročila, objave — Žena in dom — Malce vremenoslovca. Petek, 25. 2.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — Zenski vokalni kvartet — Beremo za vas. RADIO LJUBLJANA oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 202,4 — 202 m. UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — «7,9 MHZ Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 13.00, 19.30, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen v nedeljah): 4.30 Dobro jutro — 11.00 Turistični napotki — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert — 19.05 Glasbene razglednice — 22.10 Plesna glasoa. Sobota, 19. 2.: 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Mladi glasbeniki glasbenih šol — 10.15 Operni koncert — 12.05 Opoldansko srečanje s skladateljem Antonom Lajovicem — 12.40 Zadovoljni Kranjci in ansambel Miška Hočevarja — 14.05 Prizori iz slovenskih oper — 14.35 Voščila — 15.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 17.35 Popevka tega tedna — 18.45 S knjižnega trga — 20.00 Sobotni koncert lahke glasbe — 20.30 Pokaži, kaj znaš — 22.10 Oddaja za naše izseljence. Nedelja, 20. 2.: 8.05 Mladinska radijska igra — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.45 Za prijatelja lahke glasbe — 11.45 Nedeljska reportaža — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.00 Nedeljsko šporino popoldne — 16.00 Humoreska tedna — 17.05 Slavni pevci, znamenite arije — 17.30 En dan z Edvardom, radijska igra — 20.00 Naš nedeljski sestanek — 21.00 Podobe iz nordijskega sveta. Ponedeljek, 21. 2.: 8.05 Glasbena matineja —- 8.55 Za mlode radovedneže — 9.25 Naš juke box — 10.35 Naš podlistek — 12.05 Baletna suita — 12.40 Slovenske narodne pojeta Edvard Sršen in Ladko Korošec — 14.05 Komorna glasba Karla Pahorja in Blaža Amičo —- 14.35 Voščila — 15.30 Zborovske skladbe Oskarja Deva — 17.05 Glasbena križanka — 18.20 Zvočni razgledi — Soboto, 19. 2.: 8.05 Domači vrt — 8.45 Domoča književnost — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Aelia, žena Norika — 16.00 črv vesti — 16.30 Koroški knjižni kotiček — 17.00 Kramljanje o pustnih plesih — 18.00 Kulturni razgledi — 19.10 Odmev časa — 20.15 Vedno drugi Goethe, radijska pripovedka — 20.45 Dvajset let Conradsovih oddaj. Nedeljo, 20. 2.: 8.05 Kmetijska oddaja — 9.05 Orkester Mestnega gledališča iz Linza — 12.45 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Sedaj proč s skrbmi — 14.30 ■Pozdrav nale — 16.30 Križem po svetu, križem skozi Čas — 18.05 Koncert ljudskih pesmi — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Pridi k srečanju. Ponedeljek, 21. 2.: 8.15 Zločin in kazen, roman — 8.45 Glasba tujih dežel — 15.15 Komorni koncert — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 18.15 Tisk in gospodarstvo — 18.35 Mladina in gledališče — 19.00 Glasbeno srečanja žensk — 20.15 Odlomki iz celovškega pusta 1966. Torek, 22. 2.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 13.05 Dirigira Robert Stolz — 15.30 Veselo med dolinami in gorami — 15.45 Četrt ure kulturnega urada — 18.00 Koroška avto- in motorevija — 18.15 Iz prve roke — 18.35 Aktualna literarna oddaja — 19.00 XY ve vse —• 20.15 Turška zavesa, komedija — 21.30 O beatlesih. Sredo, 23. 2.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 9.00 Zbor celovških madrigalistov — 14.05 Komorna glasba — 15-15 Koroški visokošolski ledni — 15.45 Protilip v moderni filozofiji — 18.00 Aktualna reportaža — 18.15 Psihologija v Evropi ln Ameriki — 19.10 Zbor praških modrigalisfov — 20.15 Palesfrina, glasbena legenda. četrtek, 24. 2.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 9.55 Smučarske tekme v Schwatzu na Tirolskem — 15.15 Ura pesmi — 15.45 Do križa sem šel — 18.00 Koroška kulturna poročila — 18.05 Kmetijska oddaja — 18.20 četrt ure delavske zbornice — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 XY ve vse — 19j10 Smučarske lekme v Schwatzu — 20.15 Koroški hišni koledar — 21.00 Zveneča alpska dežela. Petek, 25. 2.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Komorna glasba — 18.00 Koroške pihalne godbe — 18.35 Koj pravi industrija — 19,10 Smučarske tekme v Schwatzu — 20*15 Seina - Donava — 20.45 Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju na ledu v Davosu It. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen nedelje); 5.30 Dobro jutro — 6.15 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Objave Iz Avstrije — 16.30 Koncertna ura — 17-10 Kulturne vesti — 17,15 Reporterji med potjo — 18.00 Glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo danes zvečer — 21.55 Športni komentar — 22.10 Pregled po svefu. iiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiimiiimimiiimiiiitiitiiiiiiiniimi Ta teden vam priporočamo: Dela slovenskih pisateljev d! France Bevk: POT V SVOBODO, knjiga spominov na zadnjo vojno, 372 str., ilustr., pl. 42 šil. |j{ Ivan Cankar: NA KLANCU, roman o pisateljevi materi, 148 str., slik. priloga, br. 13 šil. jHJ Franc Detela: RODOLJUBJE NA DEŽELI in druge povesti (Zbrana dela), 540 str., pl. 62 šil. BI Damir Feigel: OB OBRATU STOLETJA, zbirka humoresk, 192 sir., ppl. 33 šil. BI Oskar Hudales: KRIŽAR LENART, zgodovinski roman iz časov križarskih vojn, 568 str., ppl. 73 šil. d Matevž Hace: LJUBEZEN IN OROŽJE, zbirka partizanskih povesti, 228 str., pl. 38 šil. d Ferdo Godina: BELE TULPIKE, roman o ljudeh in krajih ob Muri, 280 str., ilustr., pl. 52 šil. d Prežihov Voranc: SAMORASTNIKI in druge povesti, 376 str., ppl. 38 šil. d Ivan Ribič: GOZDOVI SO Ml POVEDALI, zbirka partizanskih povesti, 208 str., pl. 20 šil. d Josip Jurčič: JURIJ KOZJAK, zgodovinska povest iz turških časov, 96 str., br. 10 šii. d Juš Kozak: ŠENTPETER, roman iz življenja slovenskega meščanstva, 432 str., pl. 68 šil. ^j1 Mimi Malenšek: INKVIZITOR, zgodovinski roman iz reformacijske dobe, 688 str., polusnje 123 šil. d Jože Dular: KRKA UMIRA, roman iz vaškega življenja, 452 str., pl. 51 šil. d Fran S. Finžgar: LETA MOJEGA POPOTOVANJA, življenjska pot pisatelja, 440 str., ilustr. pl. 52 šil. d Jarrko Kersnik: KMETSKE SLIKE, zbirka povesti iz podeželjskega življenja, 108 str., pl. 23 šil. d Vladimir Bartol: TRŽAŠKE HUMORESKE, vesele zgodbe iz lepih in hudih časov, 192 str., ilustr., ppl. 24 šil. d Anton Ingolič: TVEGANA POT, mladinska povest iz zadnje vojne, 88 str., ilustr., br. 8 šil. d Ivan Potrč: NA KMETIH, roman iz življenja na vasi, 208 str., kart., 32 šil. Knjige lahko naročtte tudi po pošti. Plačilo možno v obrokih. Knjigarna „Naša knjiga”, Wulfengasse OKNO v svet — televizorje in vse električne naprave Podjunska trgovska družba bratje Rutar & Go. Dobrla vas - Eberndorf te!. 9-41-36 291 18.45 Pola sodobne medicine — 20.00 Konceri komornega oricestra RTV Zagreb. Torek, 22. 2.: 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri — 10-15 Odlomki iz opere »Sneguročka" — 12.05 Slavni virtuozi — 12.40 Ansambel Mihe Dovžana in trio Darka Škoberneta — 14.35 Pet minut za novo pesmico — 15.30 V torek nasvidenje — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.45 Na mednarodnih križpatjih — 20.00 Koncert zbora »France Prešeren' »z Celja — 20.20 Nezaželeni, radijska igra. Sreda, 23. 2.: 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 10.15 Poje mezzosopranistka Dana Roonikova — 10.45 Človek in zdravje — 12.05 1* oper starih mojstrov — 12.40 Slovenske narodne — 14.35 Voščila — 15.30 Pihalni koncert — 17.05 Nocionolne smeri v glasbi — 18.40 Naš razgovor — 20.00 Foust, opera. Četrtek, 24. 2.: 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Sneguljčica, glasbena pravljica — 10.15 Popularni operni spored — 12.05 Plesi iz raznovrstne zasedbe — 12.40 Na kmečki peči — 14.05 Pol ure z godali — 14.35 Liriko za otroke — 15.40 Literarni sprehod — 17.05 Turistična oddaja — 18.20 Odskočna deska — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nopevov — 21.00 Večer umetniške besede. Petek, 25. 2.: 8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.35 Pet minut za novo pesmico — 10.35 Novost na knjižni polici — 12.05 Iz oper Jakova Gotovca — 12.40 Slovenske narodne in ponarodele v priredbi Vlada Goloba — 14.35 Poje zbor „Gusla' iz Bolgarijo — 15.30 Od vasi do vasi — 15.45 Novo v znanosti — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.45 Kulturne diagonale — 20.00 Iz arhiva operetnih melodij — 20.20 Tedenski zunanjepolitični pregled —- 21.15 Oddaja o. morje in pomorščakih. RADIO TRST Sobota, 19. 2.: 12.00 Kulturni odmevi — 15.00 Glasbena oddaja za mladino — 16.00 Volan — 16.30 Zgodbe droge svetovne vojne —- 17.30 Lepo pisanje vzori in zgledi mladega rodu — 19.15 Družinski obzornik — 20.45 Vokalni kvintet »Zarja'. Nedelja, 20. 2.: 8.30 Kmetijska oddaja — M.15 Oddaja za najmlajše — 15.00 Sarvremo 1966 — 15.30 Voda,-veseloigra — 17.15 Glasba tržaških skladateljev ko- morne glasbe — 19.00 Dve sto lel valčkov — 20.30 I* slovenske folklore. Ponedeljek, 21. 2.: 12.15 Liki iz naše prefeklosti —- 18.00 Ne vse, toda o vsem — 18.30 Francoske simfonične skladbe — 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti — 20.35 Carmen, opera. Torek, 22. 2.: 12.00 Iz slovenske folklore — 17.20 Ita' lijanščina po radiu — 18.30 Kancertisti naše dežele ' 21.00 Pustna fantazija. Sreda, 23. 2.: 12.15 Pomenek s poslušalkami — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 18.30 Klavirska glasba — 19.1$ Higiena in zdravje — 19.30 Pevski zbor »Lipa" iz Bazovice — 20.35 Srečanje, novela — 21.00 Simfonični koncert. Četrtek, 24. 2.: 12.00 Za smeh in dobro voljo — 17.20 Italijanščina po radiu — 18.30 Klasiki moderne glasb« — 19.00 Pisani balončki — 21.00 Kean, drama — 22.45 Kvartet »Pro Arte". Petek, 25. 2.: 12.15 Pomenek s poslušalkami — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 18.15 Umetnost, književnost i* prireditve — 18.30 Ob desetletnici smrti Marija Kogojo — 19.00 Slovenski znanstveni delavci s tržaške univerz6 — 20.30 Gospodarstvo in delo — 21.00 Konceri operne glasbe — 22.00 Iz zgodovine sodobnih političnih strank Sobote, 19. 2.: 13.10 Svetovno prvenstvo v smučonju v Oslu — 17.03 Novo za ženo — 17.30 Pri zdravniku z° cvetlice — 18.00 Kakor vrdijo drugi — 18.40 Kaj vidimo novega — 19.30 Čas v sliki — 20j15 Eden bo zmagal ~" 22.00 Teden dni časovnih dogajanj. Nedelja, 20. 2.: 10.55 Svetovno prvenstvo v smučanju v Oslu — 17.04 Svet mladine — 17.35 Villervalle v Ju* nem morju — 18.05 Kaj lahko poslanem — 18.35 Če vlak predolgo stoji — 19.00 Glasba na okroglo — 19.25 Aktualni šport — 20.20 Krojač V/ibbel, televizijska >gra. Ponedeljek, 21. 2.: 14,24 Svetovno prvenstvo v smučanju v Oslu — 18.35 Tečaj francoščine — 19.00 Rovno-kar dospelo — 19.30 Cos v sliki — 20.10 Se še spominjate — 21.10 Leocardia, komedija. Torek, 22. 2.: 11.03 Pravo in zakon — 12.00 Ceylon 18.35 Tečaj angleščine — 19.00 Nemščina za domočine 19.30 Čas v sliki — 20.15 Smešno, mednarodna artistikc — 21.50 Morja melodija. Sreda, 23. 2.; 11.00 Leocardia — 13.10 Svetovno Pr" venstvo v smučanju v Oslu — 17.03 Kdo pomaga ro*o-delčit — 17.25 Lassie — 18.00 Zadnji raj — 19.00 Razmišljanje se obresfuje — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Ko: sem — 21.00 Horizonti. četrtek, 24. 2.: 10.40 Svetovno prvenstvo v umetne*" drsanju na ledu v Dovosu — 18.35 Tečaj angleščine f 18.55 športni kalejdoskop — 19.30 čas v sliki — 20.1$ Vaš naslap, prosimo — 21.00 Zlafa hiša. Petek, 25. 2.: 10.25 Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju na ledu v Davosu — 18.35 Z nasvetom in dejO' njem — 19.00 Tlevlzijska kuhinja — 19.30 čas v sliki "*■ 20.15 Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju na ledu y Dovosu — 20.40 Nevidna prfljoga, televizijska Igra. izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organ*z°' cij na Koroškem; glavni urednik; Rado Janežič, odgovo*0' urednik; Blaž Singer; uredništvo in uprava; 902T1 Klog»r furt - Celovec, Gasomotergasse 10, telefon 56-24. — Tisk** Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov; 9021 genfurt - Celovec, Poslfach 124.