Političen list za slovenski narod. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo Iu ekspedicija v ,,Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Po pošti prejeman velja: Z« celo leto predplaCan 15 jrld., za pol leta 8 (rld., za četrt leta 4 gld., za Keden mesec 1 rld 10 kr. z. ««„ „«., z^Sfiči s« :rr„ m,.M, „„. f «-•»*< - - —— - V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. vefi na leto. Vredništvo je v SemenlSklli ulicah St. 2, I., 17. Posamne Številke po 7 kr. Izhaja vsak dan. izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne Vredništva t e 1 e f 6 n - š t e v. 74. Štev. 288. V Ljubljani, v ponedeljek 17. oktobra 1898. Letnilc XXVI. Vodilna ideja. V sedanjih razmerah ni za nas nobene bodočnosti. Vsa naša zgodovina nam to dokazuje; vsak dan pridaje novih dokazov. Ne more se pa očitati, da se ni doslej nič delalo. Narobe! Morda ni naroda na svetu, kjer bi se tako velik odstotek dejanjski udeleževal »narodnega« življenja, kot pri nas. Narodnih žrtev se pri naši revščini v gmotnem oziru — ogromno žrtvuje. Domače slovstvo se razvija ob razmerno splošni podpori. Povsod se gibljemo — krepko in vztrajno. In vendar ne moremo nikamer. Naš narod pojema ob mejah. Drava bo kmalu ob svojem levem bregu pozdravljala na Koroškem in Štajerskem samo slovenske grobove. Na Primorskem je tuji živelj zadnji čas tako narastel, da smo — nekdanji gospodarji primorske zemlje — le še del njenih prebivalcev In na Kranjskem? Vkljub vsemu, kar se je storilo, stojimo vendar še pod nemškim kapitalom. Trgovina in veliki obrt je do mala v nemških rokah. Na slabše gremo povsod, nikjer na boljše. Najslabše pa je, ker je jedinstvena vez med Slovenci vedno rahlejši. Ne govorimo tu o velikem načelnem razkolu, ki ga je rodil liberalizem, zatrošen v našo sredo po tuji »kulturi«. Ta razkol je nujno potreben in v vseh ozirih brezpogojno koristen. Liberalizem je smrt narodnemu življenju in zato je boj proti njemu naravnost neizogibna dolžnost. Ta načelni razkol tudi ne sega posebno daleč, ker prav za prav je le mala peščica ljudij, ki zavedno in premišljeno nastopa proti izročilom našega katoliškega naroda. Ta peščica bi kmalu osamela, ko bi se dobila trdna jedinstvena vez za politiško delovanje. Temelj temu delovanju je katoliška vera. To mora biti jasno vsakomer, kdor hoče javno nastopati med Slovenci tako, da se to samo po sebi umeva. V tem oziru ne moremo dopuščati nobenega kompromisa, nobenega popusta. Trdno se nadejamo, da lahko tudi pridemo do tega, da se bo splošno to načelo dejanjski priznavalo. A ko govorimo o tem, da nam manjka jedinstvene vezi, ne mislimo na boj za to načelo, marveč na to, da smo si Slovenci po posamnih kronovinah v politiki vedno bolj vsaksebi. Skupnih idejalov imamo vedno manj, vedno bolj se ločujemo med seboj. Tu je naša rak rana. In ta rana se da ozdraviti samo s tem, da se poprimemo velike politiške ideje, ki nam jo priporoča zgodovina — ki nam jo vsiljujejo razmere naših dnij, ideje — politiške zveze s Hrvati. Majhni smo in od dne do dne manjši. Ob ti ideji bi vzrastli in se okrepili, kakor so so ob starem ilirstvu vzgojili možje, ki so jeli potem vzgajati nas. Vedeti moramo, kje smo doma. Sedaj ne vemo in odtod vsa zmeda, pa tudi vsi naši nevspehi. Cas, v katerem živimo, nosi v svojem telesu mnogo viharjev. Če nas ti najdejo nepripravljene, gorje nam! Leto 1848, leto 1867 sta minuli brez nas in naravnost preti nam. Med modrimi najmodrejših mož sodbo izrekamo, ko pravimo, da tako daleč več ne more iti. Pripravljajo se gotovo velike izpremembe. Storimo torej vsaj svojo dolžnost, da nas no zalotijo brez priprav ! — V tem smislu pozdravljamo izjavo slovenskih katoliških zastopnikov na Trsatu. V nji nam sveti zvezda vodnica našega politiškega življenja — rešilna ideja, ki more združiti krog sebe vse dobro misleče, a hkrati nevstrašene Slovence. Nov branitelj slovenstva v Ja-renini. Združujmo se, branitelji mej, Da najde jedine Nas v bran domovine Sovražnik slovenskega ljudstva vselej ! Bogdan. Ta pesnikov klic velja, kakor vsakemu Slovencu, tako še posebno rodoljubom slovenskim ob meji. Na vseh krajih slovenskega ozemlja se oglašajo sovražniki naši, hoteč nam odvzeti kos za kosom našo dedne zemljo slovenske; posebno so delavni na severu od Maribora. Veliko smo tu že izgubili. Mnogo je tega kriva velika popustljivost in zaspanost slovenska, pa tudi gospodarska premoč naših tlačiteljev. Germanizacija ob tukajšnji meji vsled nemških šol in drugih činiteljev silno napreduje. Občine mej Spielfeldom in Mariborom so vse v nemškutarskih rokah. Vse še za vedno ni izgubljeno, marsikaj se še da rešiti, ali treba bo silnega napora. Posamezniki so pri tem reševalnem delu preslabi, treba je združenih močij, treba je društva. Hvala Bogu, tako zaželjeno društvo, ki bo skušalo rešiti, kar se še da rešiti, in ohraniti, kar še je naša last, se je zadnjo nedeljo ustanovilo v Jarenini. Ustanovni zbor »katoliškega političnega in gospodarskega društva s sedežem v Jarenini« se je dne 9. oktobra prav sijajno izvršil. Predsednik osnovalnega odbora vpokojeni župnik Fišer, pozdravi najprej vse vrle kmete in rodoljube Jareninčane, Jakobčane, Šentiljčane in Mariborčane, se v ganljivih besedah spominja tuž-nega dogodka v naši cesarski hiši, smrti naše cesarice Elizabete, ter nato pozove zborovalce, da si izvolijo predsednika zborovanju in zapisnikarja. Vsklikom izvoljeni predsednik, župnik Čižek, da besedo povabljenemu slavnostnemu govorniku, vrlemu rodoljubu dr. Rad. Pipušu, odvetniku v Mariboru, ki v poljudnih in jasnih besedah razloži zbrani množici nujno potrebo novega društva, kakor političnega, tako i gospodarskega. Ko je govornik končal, so vsi navdušeno odobravali njegov govor. Zapisnikar kaplan Gomilšek na to prebere in razloži društvena pravila in povabi vse navzoče k pristopu. Vpisalo se je takoj 70 udov, za tukajšnje razmere lepo število. Na predlog predsednikov je bil potem peracclamationem izvoljen društveni odbor 10 odbornikov in 4 namestnikov. Odbor se LISTEK. Popotni listi. (Jos. Lavtižar.) I. Franzensfeste, 31. jul. 1898. Prišel je toraj jeden prost teden, katerega porabim za potovanje. Duhovniki nimamo počitnic kakor drugi stanovi, toda moj ljubi sosed Ignacij obljubi z veseljem, da me namestuje v nujnem opravilu. Brezskrbno napolnim nahrbtnik s perilom, zemljevidi in drugimi podrobnostimi Mnogokrat sem vže bral o zapadnih tirolskih pokrajinah, Ortler-jevih ledenikih itd. Želel sem videti ta svet in videl sem ga. Prijazno te povabim, dragi čitatelj, da me spremljaš na potu. Morebiti vzameš tudi zemljevid v roko, da me še bolj razumeš. Pripovedoval bodem dogodke prav priprosto, ravno tako kakor so se vršili. Kar bodeš bral, je istina, istina brez olepšave in brez neresničnih pristavkov. Čemu »farbati«, saj je v resnici dosti razlike, zanimi- vosti in čudnih reči. Veruj mi toraj, kar ti bodem povedal, zaneseš se lahko, kakor da bi gledal z lastnimi očmi. Moj popotni tovarš Ivan Vrščaj je vže iz železniškega voza z daljnogledom opazoval Dobrač (2167 m). Njemu nasproti so sedele mlade Koro-šice, ki so se peljale s sv. Višarij nazaj domu v Smartin pri Rožeku. Začnejo se smejati in šepetati med seboj, kakor bi imele nekaj posebnega. Mislile so v svoji priprostosti, da je daljnogled v nje obrnjen, kar bi bilo seveda še bolj smešno zato, ker so ravno prigrizovale klobase. Precej prvi dan bi bil kmalo vtonil. Stvar je namreč ta-le: Poleg Beljaka je gorko kopališče ("VVarmbad Villach). Jože bi se rad nekoliko osnažil in očvrstil za potovanje, zato se pogumno zaženo v vodo. Res da ni plavač, toda ker je voda ob kraju le malo čez jeden meter globoka, se ne boji nesreče. Sumljive se mu sicer zdijo verige, ki so nekoliko od brega proč razpete nad gladino. a misli si: So pač zato, da imaš večjo zabavo in se parkrat brezskrbno prekucneš. Sre' bazena se hoče odpočiti in postaviti na noge, to«. nobenih tal, nobene podlage! Zaganja in vspenja se kviško, pa bolj ko se vzdiguje nad površjem, bolj se potaplja v globočini. Vrh tega zajame vodo v grlo, da mu primanjkuje sape, in ker je ravno poludne, ni žive duše v obližju. K sreči prihiti v najskrajnem času kopališki čuvaj, plane kar v obleki po vtopljenca. prime ga za hlačice ter vrže na suho s hladno opazko: »Do derfens ober nit ertrinken«. Rešen sem bil in tudi hvaležnega sem se skazal rešitelju. Toda moja prva pot v Beljaku je bila k magistratu. Rekli so mi, da so razpeto verige opomin tistim, ki ne znajo plavati. Toda kdo bi to vedel, ako ni nobenega napisa? Po-znejo sem bral v nekem listu, da je moralo kopališko vodstvo postaviti pri vhodu svarilo z napisom: »Vorsicht! Innerhalb der ausgespanntcn lvetten nur (Ur Sch\vimmer«. Nekaj sem vendar dosegel. Vsled te nezgode sem bil precej potrt in malobeseden. Slab začetek! Toda množica turistov, ki se shajajo v Fišerjevi gostilnici v Beljaku me kmalo razvedri, da pozabim neprijetni dogo- f <4 r jo v svoji prvi soji takole sestavil: Predsednik: Anton Fišer, vpokojeni župnik in posestnik v Ja-ronini; podpredsednik : Fr. Thaler, veleposestnik pri Št. llju; tajnik: Fr. Sal. Gomilšek, kaplan; blagajnik: Jakob Rosker, veleposestnik; odborniki: lgn. Zupanič, veleposestnik in župan, vsi v Jarenini, Jože Polančič, veleposestnik v Vukov-skem Dolu, Leopold Zupanič, veleposestnik na Je-lenčah, Ivan Kapler, župnik in Fr. Platajs, veleposestnik pri Sv. Jakobu in Fr. Cimperc, posestnik pri St. llju ; namestniki: Josip Jager, posestnik na Poličkem Vrhu, Fr. Jančič, posest, sin v Gačniku, Anton Hauc, posestnik in župan v Ceršaku in Al. Reismann, posestnik pri Svetem Jakobu. Po volitvi odbora je poročal naš zaslužni deželni in državni poslanec gosp. Fr. Robič o svojem delovanju v Gradcu in na Dunaju. Omenil je, da se je po njegovem prizadevanju znižal pri novi cenitvi zemljiški davek v mariborskem okraju za 50.000 gld. V državnem zboru ni mogel kaj izdatnega doseči vsled vedne obštrukcije. Izrekel se je proti izstopu »Zveze« iz večine v tem važnem času, ravno tako se je izrekel proti želji nekaterih po slovenskem ministru, ker bi nam tak minister malo pomagal ; imamo veliko več nuj-nejših zahtev, katere naj nam vlada raje prej ko slej izpolni. Omenil je tudi, da slovenski poslanci glasujejo proti nagodbi, ako vlada ne bo spremenila nagodbenih predlogov in kaj izdatnega dala Slovencem. Konečno je obljubil, da bo obširneje poročal o svojem delovanju na II. shodu novega društva dno 23. oktobra pri Sv. Jakobu v Slov. goricah. Ko predsednik zahvali gosp. poslanca za poročilo, prečita zapisnikar sledeče resolucije, katero so zborovalci soglasno odobrili. 1. Volilci zbrani na ustanovnem shodu »kat. slov. političnega in gospodarskega društva« v Jarenini izrekajo svojemu vrlodelavnemu in zaslužnemu dež. in drž. poslancu g. Fr. llobiču popolno zaupanje in najiskrenejšo zahvalo za njegovo vestno delovanje v Gradcu in na Dunaju ter za blagohotno posredovanje v davčnih zadevah in ga prosijo, naj še nadalje tako nesebično in modro zastopa svoje volilce. 2. Shod «kat. slov. polit, in gospodarskega društva« v Jarenini jednoglasno izjavi, naj so ustanovi v Ljubljani slovensko vseučilišče, kjer se bodo lahko naši vseučiliščniki v slovenščini izobraževali in no bodo izpostavljeni vednim napadom zagrizenih nemških dijakov in nemškonacijonalnih hujskačev. 3. Shod odločno protestuje proti pristranskemu, popolnoma nezakonitemu ravnanju graškega nad-sodiščnega senata, ki nc pripušča sodnih razprav v slovenskem jeziku, ter zahteva, naj se za Kranjsko, slovensko Koroško in južno Štajersko ustanovi posebno nadsodišče v Ljubljani, kjer bo slovenščina uživala vse postavne pravice. 4. Shod prosi gg. poslance, naj odločno tir-jajo od vlade, da bo po naših slov. krajih nastavljala le slovenske in slovenščine v pismu in govoru zmožne uradnike, ki nc bodo vedno žalili s svojim i/.zivajočim nastopanjem habsburški vladarski hiši najzvestejšega naroda slovenskega. dek. Smola je smola, vsaj sem jo imel vže večkrat v življenju. Polu treh popoludne se odpeljem proti Tirolskemu. Na kolodvoru v Špitalu izstopi večja družba dam. Peljale so se z nekim gospodom, katerega so klicale celo za barona. Zarad par škatlic, katere so imele pri sebi, vpile so v jedno mer Triiger ! Triiger! kakor bi bila Bog zna kaka teža. Najraje bi bil zadel sam vso robo, ter jo nesel do prvega fijakarja, ki so čakali na postaji. Da so nekatere ženske tako sitne ! Seveda navajene povsod postrežbe zahtevajo jo tudi tukaj. Kmalo smo v pustriški dolini (1'usterthal), katera se razteguje od Lienca do Franzensfeste. Ob severu in jugu jo stražijo visoki snežniki, vmes pa se stekajo postranske dolinice v glavno progo. Naš vlak je stal dalj časa v Sillianu, ker je imel drug vlak zamudo. Bilo je ravno »že-gnanje« in še mnogo ljudstva skupaj. Ženske nosijo ob nedeljah črno obleko in siv predpasnik. Kaj lepo imajo vrejene lase v kitah in kiticah ter povezane kakor venec krog glave. Mesto robca nosijo klubuke, raz katerih viso široki trakovi. (Dalje sledi.) 5. Shod prosi g. poslanca, naj z vso močjo dela na to, da se tem prej izvrši regulacija Pesnice, ki neizmerno veliko škoduje vsako leto našemu ljudstvu, ki ima ob Pesnici polja in travnike. 6. Na shodu v Jarenini zbrani obmejni Slovenci prosijo kranjske Slovence obeh strank, naj bodo složni saj v sedanjem kritičnem času, da jedini in jednako odločni pribore tudi za umirajoče obmejne Slovence kako drobtinico in jih rešijo vedno bolj jim preteče narodne smrti. Predsednik na to izreče vsem zborovalcem iskreno zahvalo za obilno udeležbo, se spominja v izbranih besedah obeh jubilarjev, sv. Očeta in presvitlega cesarja, ter obema zakliče trikraten živio! čemur zborovalci navdušeno pritrdijo. Ko še prebere iskreni brzojavni pozdrav, ki ga nam je poslal župnik Tomažič v imenu bratskega kozjanskega društva, zaključi pomenljivi shod. Tako se je postavilo v Jarenini ognjišče, krog katerega bodo zbirali od sedaj obmejni Slovenci, pri katerem si bodo ogrevali srca za sv. vero in za narod svoj, za njega vsestranski duševni in gmotni napredek, za narod, ki v obupnem boju za svoj obstanek, za svoje svetinje od leta do leta bolj hira. Želimo prav iz srca novemu bojevniku ob severni periferiji slovenski, da bi bilo blagoslovljeno njegovo delovanje za naše trpeče brate, da bi bil on res vsak čas neustrašen branitelj pravic in svetinj obmejnih Slovencev! Politični pregled. V Ljubljani, 17. oktobra. Parlamentarne vesti. Poslanska zbornica nadaljuje jutri razpravo o nujnih vladnih predlogah, katerim se pa tekom tega tedna pridružijo še nekatere druge, mej temi tudi že znani načrt glede odprave časniškega koleka. Vkljub temu pa, da so na dnevnem redu deloma precej važne stvari, je zanimanje za zbornične razprave uprav minimalno in se obrača splošna pozornost na na-godbeni odsek, v katerem se vrši te dni splošna razprava. O nagodbi se pa poleg odseka posvetujejo tudi posamne stranke same zase. Katoliška ljudska stranka je že v več sejah razpravljala to vprašanje in bo nadaljevala razpravo tudi tekoči teden. Toda vsi ti razgovori ne vzbujajo posebno veliko zanimanja, ker konečno bodo le dovedli do zaključka, da bo stranka glasovala za vladne načrte. Veliko večjega pomena pa je neki razgovor mej liberalnimi veleposestniki in klubom italijanskih poslancev. Pri tem razgovoru se je doseglo sporazumljenje mej obema strankama glede postopanja v politično-taktičnih vprašanjih. V to svrho se je izvolila iz vsakega kluba trojica članov, in sicer izmej Italijanov posl. Malfatti, d'Angeli in Panizza, kot zastopniki liberalnih veleposestnikov pa Schvvegel, Stiirgkh in Grabmavr. Ta odbor bo prerešetaval vsa važna vprašanja, posebno taka, v katerih je potreba jednotnega postopanja obeh klubov. — Kaj ko bi ta zveza bila vendarle v zvezi z nagodbenimi predlogami! Namestniku markiju Jiacguehemu se v poslednjem času zelo majejo« tla in kakor vse kaže, prepustiti bo moral namestniško mest > kakemu drugemu možu. Izid zadnjih občinskih volitev je njegovo stališče zelo omajal, vsaj tako poročajo nemško-liberalni listi, ter se bo vsled lega kmalu preselil na Dunaj, kjer ima baje že najeto stanovanje. Počakati hoče le še izvolitve župana in potem prositi za premeščenje v stalni pokoj. Njegovim namestnikom se imenuje sedanji naučni minister grof Bylandt Ilheidt, v prvi vrsti pa deželni predsednik kranjski, baron H e i n , o katerem se že dolgo časa govori, da bo namestoval inarkija Baccjuehema. Obstrukcija, v ogerski poslanski zbornici. Sobotna seja poslansko zbornice v Budimpešti je bila povsem podobna burnim sejam v našem parlamentu. Kakor pri nas se tudi tu ob-strukcijonisti niso posluževali le v poslovnem redu označenih in dovoljenih sredstev, marveč so s kričanjem in ropotom >.<•• »čili zborovanje. Obstrukcijo so pričeli člani narodne stranko. CIm i ljudske stranke so bili odsotni. Vjezil je opo/ i-jonalce poslanec PulszkV, ko je mesto poročevalca linančnega odseka priporočal neko predlogo. Vendar se je pa splošen ropot in krik polegel proti koncu seje. Imensko glasovanje o nekem predlogu poslanca I'olonya je predsednik odložil na današnjo sejo. Nameravani napad na nemškega cesarja. Minulo soboto prijela je policija v Alek-sandriji v Egiptu devet italijanskih anarhistov. Našla je pri njih več anarhističnih spisov ter dve bombi, ki sta bili namenjeni, kakor se je pozneje konstatovalo, nemškemu cesarju in pa egipčanskemu kedivu. Ta anarhistična družba se je zbrala v Egiptu radi tega, ker je bilo prvotno določeno, da obišče cesar Viljem tudi Egipet Ko pa se je pozneje spremenil potovalni načrt, nameravali so anarhisti izvršiti svoj čin v Siriji, kamor dospe nemški cesar iz Carigrada. Toda v trenutku, ko je jeden član te nečloveške družbe hotel oddati zaboj z bombami na ladijo v Port Said, 'ga je policija prijela in odvedla z bombami vred v varnost. Dva anarhista sta se odpeljala že preje v Port Said in so ju torej šele pozneje zasačili. Zarota je imela svoj sedež v neki aleksandrijski kavarni, katere strežaji in natakarji so bili ž njo v ozki zvezi. Jeden teh mož je bil celo angaževan za neko večjo gostilno v Jeruzalemu, da bi tam dovršil, kar bi bilo eventuvalno izpodletelo njegovim sodrugom v Aleksandriji in Siriji. Sedaj je vsa ta zalega v varnem zavetju. „ Vojaška zarota' v Parizu. Že v soboto se nam je sporočilo, da so poročila židovsko-libe-ralnih listov o tajni zaroti popolno neosnovana in da so vsa ta poročila imela jedini namen, razburiti javnost ter odvrniti vso pozornost od neljube Drejlusove afere. Toda ta nakana se jim je vrlo ponesrečila. Vsa tako umetno skovana laž se je povrnila v oni nič, iz katerega je navstala. Iz najnovejših pariških poročil je razvidno, da na celi stvari ni prav nič resnice. Ministerstvo seveda igra vlogo tiča noja in se ne gane. Potrditi lažij nikakor ne more, dementovati si jih pa tudi ne upa, ker se boji, da se ne bi dobri prijatelji Drev-lusove klike še bolj blamirali, kakor so se že dosedaj. Blamaža je namreč nepričakovano velika, ker ni ta krasna pravljica napravila na javnost niti najmanjega utiša. To priznavajo zelo užaljeni celo revizijonistom prijazni listi. Pariško prebivalstvo se je že preveč privadilo raznim izmišljenim odkritjem in lažem, da bi se vjelo še na kako tako limanico, in to je dobro znamenje, da še ni popolno ob vso zdravo pamet, mej tem ko je ta v raznih političnih krogih že kaj redka prikazen. Krečansko vprašanje bi bilo po najno-vejih poročilih v sedanjem stanju skoro rešeno, ko bi ne bilo vpleteno toliko poklicanih in morda še več nepoklicanih faktorjev, ko bi ne bilo sultana in evropskih velesil. Prvič nič kaj ne moremo verjeti, da bi se res zgodilo, kar je obljubil na ultimatum ali na najzadnjejo besedo evropskih velesil. Preveč smo že navajeni na take ultiinatume in obljube turške vlade, katerih ni navajena izpolniti. No tokrat bo menda v tem oziru nekoliko bolje, vsaj iz Carigrada se poroča, da v kratkem odrinejo proti Kreti nekatere turške ladije, na katere se bodo vkrcali turški vojaki in pa uradniki, kar jih ne ostane namreč v trdnjavah. Toda tudi glede tega ni preje prav nobene gotovosti, dokler ladije z vojaki res ne dospo v Carigrad. Recimo pa, da se to v resnici zgodi-Ali bo potem mir na otoku, ali bo res definitivno rešeno krečansko vprašanje ? Kaj še! Sedaj se bo Se le začel prepir mej štirimi velevlastmi, ki sodelujejo pri pacifikaciji otoka. Rusija, Anglija, Francija in Italija imajo tu glavno besedo in vsaka bo hotela konečno imeti svoj delež za dolgotrajni .trud. Najbolj si bota v tem slučaju nasprotovali Rusija in Anglija in ni popolno izključeno, da ne bi navstala mej tema velesilama prej ali slej ravno radi Krete vojska. Za sedaj sicer še ni pričakovati nič hudega. Rusija bo po poročilih petroburških listov za sedaj pozabila na guvernersko vprašanje, tudi na definitivno prevredbo uprave sedaj še ne bodo mislile velevlasti, marveč skrbelo se bo sedaj za pomirjenje prebivalstva in njega gmotni položaj. Kaj pa se zgodi potem, pokaže bližnja bodočnost. Neguš Menelik se zopet bojuje in sicer tokrat s takim zaveznikom, ki mu je v zadnji vojski z Italijani pomagal. Ras Mangaša. katerega zemljo je Menelik svojedobno podjarmil, da je prvi moral priznati Menelikovo nadoblast, se mu je izneveril ter odrekel vsako pokorščino. Menelik je Mangašo najpreje opomnil na njegovo dolžnost po posebnem odposlaniku, toda ko je nasprotnik tega zvezal in vrgel v ječo, je Menelik napovedal vojsko ter že odposlal 40.000 mož pod povelj- stvom Ras Makonnen. Razpor mej tema dvema sosedoma so provzročili Angleži, ki so, nadejaje se mastnega deleža, tako dolgo hujskali Ras Man-gašo, da se je zopet uprl. Dnevne novice. V Ljubljani, 17. oktobra. (Imendau pokojne cesarice Elizabete) 19. november, praznovati morajo vsled posebne odredbe naučnega ministerstva tudi nadalje učenci vseh šol s posebno cerkveno slovesnostjo. Pouka tudi nadalje ne bo na vseh učnih zavodih, vendar pa morajo izostati dosedaj običajno šolske slavnosti. (Prevzvišeni kuez iu nadškof goriški) dr. Jakob Missia od 9.—16. oktobra obiskuje duhovnije po gorenji vipavski dolini od Šempasa do Ajdovščine. Duhovstvo in ljudstvo ga sprejema z velikim spoštovanjem. Njegov nastop in apostolsko delovanje ga je storilo jako priljubljenega. Pridobil si je ljubezen in srca vseh. (Odprto pismo grofu Tliunui jo pisal branitelj tržaških Slovencev, deželni in državni poslanec gospod vitez Ivan Nabergoj. V tem svojem pismu objavljenem v zadnji štev. tržaške »Edinosti« praša Nabergoj grofa Thuna, kaj pa namerava minister predsednik storiti nasproti italijanskim podanikom, živečim na avstrijski zemlji, ki zlorabljajo na naj-grji način avstrijsko gostoljubnost? Ako hoče grof postopati najstrožje nasproti domačim državljanom, ako isti kaznujejo italijansko predrznost, ne da bi za to še šli po kako »licenco«, samo da ne bi bila »kršena« oblika uso-depolne avstro-italijanske pogodbe, tedaj pa naj odgovori, kaj namerava storiti proti elementom, ki vsak dan in vsako uro kršijo na zlodejski način to pogodbo ? Ali ima ekscelenca za Slovence in Avstrijce zares samo kazen, za nasilstvo tujcev pa, ki se r o g a j o v obraz Avstriji in žalijo njeno podanike na uprav zverinsk način, pa belega kruha? Radovedni smo, kaj poreče gospod grof na vprašanje Nabergojevo in ali se mu končno odpro oči, da ga imajo za norca mačji poslanci ala Gambini itd., ko mu z zlobno hinav-ščino potajujejo resnično razmerje med avstrijskimi in italijanskimi podaniki v Primorju. (Za Slovence ob nemško-slovenski meji') Precej knjig sem že prejel za ogerske Slovence, ki so jih vsikdar z veliko radostjo vsprejeli, kadar sem jim poslal. Pa tudi obmejni Slovenci, ki so v veliki nevarnosti, da prej ali slej utonejo v nemškem morju, so potrebni berila, ki jim naj bi ohranilo in poživilo narodno zavest in ljubezen do maternega jezika. Novo ustanovljeno politično in gospodarsko društvo v Jarenini bi rado ustanovilo v vseh obmejnih župnijah ljudske knjižnice Zato podpisani v njegovem imenu prav lepo prosi vse tiste rodoljube, katerim slovenske knjige nerabljene v prahu leže, naj jih zberejo in podpisanemu pošljejo, da jih bo porabil pri ustanovitvi ljudskih knjižnic. Knjige vsprejema Fr. Sal. Go-milšek, kaplan v Jarenini na Štajerskem, žel. postaja Pesnica. (Občinski svet, ljubljanski) ima izredno sojo v torek, dnč 18. oktobra t. 1. ob 5. uri popoludne v mestni dvorani z nastopnim dnevnim redom: I. Predsedstvena naznanila. II. Citanje in odobre-nje zapisnika zadnje seje. III. Mestnega magistrata poročili: 1. o izvršitvi neobhodno potrebnih poprav po mestnih šolah: 2. o opravilnem redu mestnega magistrata ljubljanskega. IV. Regulač-nega odseka poročilo o računskem zaključku re-gulačnega zaklada dne 81. julija 189S. V. Finančnega odseka poročila: 1. o potrebi pobiranja go-staščine in določitev nje visokosti za prihodnja leta; 2. o. zahtevi hišnega posestnika Jaromira Hanuša, glede nekega povračila za mestni občini odstopljeni svet ; 3. o |>rošnji Jerneja Matevžeta, najemnika kopališča v Koleziji, da bi se mu popustilo nekoliko najemnine ; 4. o prošnji uredništva »Unsere Monarcbie« za podporo ; 5. o ponudbah ra,:nih zavarovalnih društev v zadevi zavarovanja gorljivih rečij pri mestni topničarski vojašnici; 6. o prošnji hišnega posestnika Karola Lachajnerja za delno povračilo stroškov, ki jih jo imel pri zidanju upornega zidu ob svojem vrtu. VI. Stavbnega odseka poročili: 1. o prizivu hišne posestnice Josipine Selanove preti odloku mestnega magistrata v zadevi zgradbe nove grebe-nične jame in c Sadnega kanala v njeni hiši na Starem trgu ; 2. o prizivu Ivana Grajžarja v za- devi stavbe hleva na njegovi parceli št. 110/3 ob : Predilnih ulicah. VII. Šolskega odseka poročila: 1. o nekaterih izpremembah programa za jubi-lejsko slavnost na mestnih ljudskih šolah; 2. o naprošenem zvišanju dotacije za ženska rečna dela na mestni ljudski šoli na Barji; 3. o zgradbi poslopja za mestno dekliško osemrazrednico pri sv. Jakobu; 4. o izdelavi načrtov za mestno dekliško osemrazrednico pri sv. Jakobu ; 5. o nekaterih izpremembah določil za podel, cesar. Elizabete podpor za višjo žensko izobražbo v ročnih delih. VIII. Šolskega in finančnega odseka poročilo o zgradbi poslopja za tretjo mestno deško ljudsko šolo na Poljanah. IX. Direktorija mestne elektrarne poročilo o zgradbi skladišča za premog pri mestni elektrarni. X. Finančnega odseka poročili: 1. o prošnji dveh hišnih posestnikov za podporo iz potresnega zaklada, 2. o prošnjah za predujeme. (Z Goriškega.) (Namestnija v Trstu italijani-zuje, okrajno glavarstvo v Gorici germanizuje.) Bila je navada, da je c. kr. namestnija v Trstu objavljala razglase v treh ali štirih jezikih, v nemškem, italijanskem, slovenskem in hrvatskem. Meseca septembra pa jo c. k. namestnija v Trstu izdala in razposlala razglas za dobavo grušča na erarskih cestah od italijanske meje do Ljubljane edino le v italijanskem jeziku Ali se mari tako pripravlja Italiji pot do Ljubljane? C. k. okrajno glavarstvo v Gorici je pa omenjeni razglas poslalo županstvom z dopisom v nemškem jeziku. Naši slovenski župani morajo biti res visoko omikani možje. S Trstom naj govore italijanski, z Gorico nemški, a z ljudstvom slovenski. Tako delajo naši c. kr. uradi, osrednji vladi na Dunaj pa poročajo, da ne italijanizujejo, da ne germanizu-jejo, da uradujejo enakopravno za \se narodnosti. (Ponesrečen izvožčlk.) Včeraj zjutraj okolu šesto ure splašil se je konj izvožčika A Vrhunca, ko je ta nameraval peljati na južni kolodvor. Z Dunajske ceste dirjal je konj skozi Dolge in Prečno ulice na Sv. Petra cesto ter čez mesarski most, kjer jo s tako silo priletel ob poslopje, v katerem je shranjeno gasilno orodje, da se je zdrobilo jedno kolo in prevrnil ,voz. Ravno v tem trenutku je padel Vrhunc s kozla, voz je šel čezenj in ga tako nevarno poškodoval, da je vsled dobljenih ran umrl, predno so ga mogli dovesti v bolnico. (»Katoliško-sloveusko politično in gospodarsko društvo s sedežem v Jarenini«) priredi v nedeljo dne 23. okt. v prostorih gostilničarja Matije Pe-klorja pri Sv. Jakobu v Slov. gor. svoj II. shod s sledečim vsporedom: 1. Poročilo dež. in drž. poslanca g. Fr. Robiča o njegovem delovanju v deželnem in državnem zboru. 2. Kaj hoče naše društvo? govori kapi. Gomilšek. 3. Razlaganje pravil. 4. Vsprejemanje udov. 5. Vprašanja, predlogi in nasveti. Začetek ob pol štirih popoldne. Vse Jakobčane in sosede vabi k obilni udeležbi odbor. (Na ljudski šoli v Ribnici) se letošnje šolsko leto otvori peti razred, ob jednem pa opusti jeden dosedanjih vsporednih razredov. (Iz Vipave.) Blagovolite sprejeti na podlagi §19. tiskovnega zakona na dopis: »Iz Vipave« v 233. številki Vašega lista z dne 11. oktobra 1898 v prvi prihodnji številki »Slovenca« sledeči popravek: 1. Ni res, da bi županstvo »uradno lagalo«, ko je dalo v zapisnik zapisati in deželnemu odboru sporočiti, da so se računi soglasno odobrili, dasi je nekdo izmed odbornikov ugovarjal proti računom; res pa je, da je dotični odbornik že po sklenjenih in od odbora potrjenih računih jel nepostavno in neopravičeno ugovarjati, torej že prepozno, da bi se na njegove ugovore ozir jemalo. 2. Ni res, da bi bil odkril deželni odbor v računih velik primanjkljaj, in sicer od leta 1883 do 1896 skupno v znesku 2409 gid. 52'/s kr.; res pa je razvidno iz glavne knjige, da so vsi računi v redu in ni nobenega primanjkljaja in je deželni odbor z doj)isoin dne 3. decembra 1897, št. 6100, le pomotoma ta navidezni primanjkljaj dognal in to, ker računov ni razumel in ni razločeval letnega preostanka trga Vipave . . i. preostanka oziroma primanjkljaja vse občine Vipave, med katerima pa je velika razlika. 3. Glede taks godbenih in plesnih dovoljenj je omeniti, da so se uračunile med dohodke vipavskega ubož-nega zavoda, kar je iz dotičnih vsakoletnih računov razvidno. — Vipava, dne 15. oktobra 1898. A. Hrovatin. — Op. vred.: Koliko je resnice na tem popravku, prepuščamo, da nam pojasni naš dopisnik, deželni odbor pa, kateremu župan Hrovatin očita, da računov ni razumel, naj z n|im poravna, kakor ve in zna, da je prav za njegov ugled. (Novo gasilno društvo) snujejo v Selcih pri Šempetru na Notranjskem. Pripravljalni odbor je pravila že predložil v potrjenje. (»Zuačiluo«.) S Štajerskega nam pišejo: Pod tem naslovom je objavil »Slov. Narod« v torek 11. oktobra dopis s Slov. Štajerskega, v katerem napada kapelana »iz sosedne župnije«, da ne zasluži ime Slovenec, ker ni daroval v neki družbi prispevka za Prešernov spomenik. Prepričani smo, da gospod kapelan, ki drugače rad podpira narodne stvari, ni proti temu, da se Prešernu postavi spomenik, in je gotovo že daroval »svoj obo-lus« v ta namen, a da bi si dal temu narekovati, kdaj naj kaj da, to je pač preveč zahtevano. Kar pa nadalje pravi dopisnik, da ga jo gosp. kapelan označil odišli člen družbe coram puhlico kot zagrizenega liberalca, odgovarjamo: Ne gospod kapelan, temveč sam se je označil takega, ko se je pri drugi priložnosti sam izjavil kot liberalec. Menda pač ne bo nam očital, da raznašatno osebnosti ! ? »Ti pa, mili slovenski Štajer, ne udaj se slepemu klerikalnemu terorizmu — — —« modruje dalje dopisnik. No, to so sploh fraze, s katerimi »Slov. Narod« že leta in leta blati slovensko duhovščino in dela razpor med Slovenci. Mi pa kličemo: »Vi verni štajerski Slovenci, če hočete v miru živeti, ne bratite se s takimi, ki pridejo iz drugih krajev in vam hočejo liberalne ideje vcepiti v vaša srca.« Nam Slovencem morate biti sveti vera in narodnost. Kdor zaničuje prvo, spodkopava i drugo. (Novi most čez Labo) pri Lobozicah je dolg 357-5 m. Rabilo se je zanj 6000 kubičnih metrov zidu, 922 ton železa in 162 kub. metrov hrastovega lesa. Stroški so tri četrtine milijona. 18. oktobra se izroči prometu. (Leonova družba ua Dunaju) je začela z aka-demičnimi predavanji in vajami za dame. (Ženska emancipacija.) V Norvegiji so začeli nastavljati žensko v železničarski službi kot postajne načelnice. sp 15 9 zvečer | 722 8 72 sr. zah. pol oblačno 16 7. zjutraj j 721 "2 2. popol. I 720-6 8-4 134 sr. svzh. si. svzh. dež oblačno 24-3 16 9. »večer | 722-0 15-2 si. jzah. | oblačno 10 7. zjuiraj 7218 8. popol. , 720 0 13-4 19 6 Sl. V7.SVZ. sr. jzah. dež oblačno 19-2 Srednja temperatura sobote 74°, za 3'2" pod normalom. Srednja temperatura nedelje 12'3°. za 1-9° nad normalom. Zahvala. 733 1-1 Ker mi je nemožno zahvaliti se za tolažeče izraze sočutja povodom smrti nepozabnega, iskreno ljubljenega soproga, gospoda Josipa C. Gerber-ja knjigoveza ln blšnega posestnika, častnega člana gasilnega društva ljubljanskega in za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu ter za darovane krasne vence vsakemu posebej osebno, zahvaljujem se tem potom kar najprisrčneje vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, slav. prostovoljnemu gasilnemu društvu ljubljanskemu, slav. katol. rokodelskemu društvu in gg. pevcem za ginljivo nagrobno petje v svojem in imenu svoje hčerke. V Ljubljani, dnč 13. oktobra 1898. Ana Gerber roj. Bittenz. e* S: 21 c -S L S Sr E td c : »Sr ■g« JC z. tu » cc « .2 3 O •■ 5'fij Jd 2 ii < ■o i N rt S Najboljšo pitno vodo pri epidemijskl nevarnosti, v podobnih slučajih že večkrat preskušeno, od zdravniških (X.) avtoritet priznano, ima 1 42 ^TONUEff o\J§§8 najčlstije lužne KISEUnE Ta voda je popolnoma prosta organičnih snovij in daje posebno v krajih s sumljivo vodo iz vodnjakov iu vodovodov najugodnejšo pijačo. Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn. ^^m^m————————_— V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom. Koledar katol. tisk. društva za leto 1899, namenjen zlasti slovenski duhovščini, obsega tudi „imenik učencev" za več ko 400 šolarjev. — Neudom stane krasno vezan gld. 1*20. Usojam si slavnemu občinstvu naznaniti, da prevzemanj in izvršujem točne naročila na 294 37-26 lavo, čaj, olje, riž, maKarone, MUm, sadje, rila, vina iti. Pošiljatve v omotih po 5 klg. oddajam po pošti, one od 30 klg. naprej pa po železnici s povzetjem. Take pošiljatve se izplačajo vsakomur, posebno p. n. gg. krčmarjem. družinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali žele o raznih prilikah nabaviti si specijalitete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe in rake, sveže sadje, fino olje itd. Glavni moj namen Je razpošiljati dobro blago ln po nizki oenl. Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno. Za p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in morem dajati blago po tako nizkih cenah, da se ne bojim konkurence. Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka posredovanja. Z odličnim spoštovanjem Ernest Pegan v Trstu, ulioa S. Francesco št. 6. Josip Leuc trgovec v Ljubljani, pred mesarskim mostom lc 11 p j e lepa, debela, obrana jabolka, suhe gobe, hrastov želod, bnkov žir (bu-kuoe), smrekove storže, čefiminjevo zrnje, rumeni englendar in ribniSki krompir. Plačuje najboljše. 732 3—1 Surovo maslo (Theobutter) jamčeno čisto, brez dodatka margarina iz logaške mlekarne in sirarne od danes naprej glavna zaloga pri tvrdki Kliam & Murnik (Preprodajaloem znižane oene.) 702 3-2 St. 33066. 731 3-1 Razglas mladeničem, ki stopajo v vojaško dobo. Zaradi prihodnjega vojaškega nabora, ki bode 1899. leta, naznanja mestni magistrat ljubljanski sledeče: 1. Vsi tu prebivajoči mladeniči, kateri so bili rojeni 1876., 1877. in 1878. leta, se morajo zglasiti v zapisanje tekom meseca novembra t. L pri tem uradu. 2. Mladeniči, ki nimajo v Ljubljani domovinstva, naj s seboj prineso dokazila o starosti in pristojnosti. 3. Začasno odsotne ali pa bolne mladeniče smejo zglasiti stariši, varuhi ali pooblaščenci. 4. Oni, ki si mislijo izprositi kako v §§ 31, 32, 33 in 34 novega vojnega zakona navedenih ugodnosti, imajo ali v mesecih JanuvarlJl, februvarljl 1899. leta podpisanemu uradu, ali pa najpozneje na dan glavnega nabora naborni komisiji izročiti z listinami opremljene prošnje. o. Oni, ki želijo, da se jim dovoli stava zunaj domačega stavnega okraja, morajo ob priliki zglasitve izročiti opremljene prošnje. V takem slučaji je moči tudi istočasno zglasiti in dokazati pravico do kake v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona omenjenih ugodnosti. 6. Zglasiti se morajo tudi sinovi vojaških oseb, bivajočih v dejanski službi, in pa oni, ki so nameščeni pri upravi vojstva (vojne mornarice) in so še stavodolžni. 7. Kdor zanemari dolžnost zglasitve, in sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more izgovarjati s tem, da ni vedel za ta poziv ali pa za dolžnosti izvirajoče iz vojnega zakona. Stavljenec, kateri opusti predpisano zglasitev, če mu ni branila kaka nepremagljiva ovira, zakrivi se prestopka in zapade globi od 5—100 gld. denarjev. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 1. oktobra 1898. IZIIIIItl Splošno kreditno društvo v Ljubljani, Dvorni trg št. 3 sprejema in izplačuje hranilne vloge vsak dan, obresti 472°/o polumesečno ali 4% od dneva vložitve do dneva vzdige. V tekočem računu (G-iro - konto) se računajo obresti od dneva vložitve do dneva vzdige za zdaj po 3V,0/0. JJtentni davek plača društvo samo. "SSt Posojila in kredit v vsaki obliki, obresti so po 5V2% in po 5%> brez vsakih troškov ali prispevkov. Poštno-hranilnične položnice in pojasnila brezplačno v pisarni ali po pošti. Člani se sprejemajo iz našili pokrajin, potrebno je le z izjavo pristopa naznaniti, koliko glavnih deležev po 100 gld. se želi. 723 3-2 Uradne ure od 9.—12. dopoldne in od 3.-5. ure popoldne. I> u 11 a j s k a borza. Dn6 17. oktobra. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska ren'a 4°/0, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž velj 20 mark.......... 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini...... 101 gld. 20 kr. 100 > 95 > 120 > 30 > 101 > 35 > 119 > 80 > 97 » 95 > 899 > — > 353 » 50 . 120 » 40 » 58 > 87'/,. 11 > 77 » 9 > 63«/,» 43 > 85 » 6 > 67 » Dne 15. oktobra. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 glfl..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 ... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/„ kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem. kr,- i.bauke4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . » » južne železnice 3"/„ . > » južne železnice 5°/0 . » » dolenjskih železnic 4% 165 gld. - kr. 168 » 60 » 195 99 138 131 108 112 98 98 50 40 50 50 20 Kreditne srečke, 100 gld....... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ St. Genois srečke, 40 gld....... Waldsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije angloavstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........ 199 gld. - k 170 » — 19 25 82 80 60 22 153 3420 412 71 108 179 172 127 25 20 50 75 75 40 15 „MERCUR" XXX * II. Ivtilik. 1. oktobrom se prične novo celoletno naročevanje! - -----f.,fjA.,n oznanilo žrebanja tu in inozemskih loterij- IV ' "»H II') skiii efektov, izkaz vseh izžrebanih državnih in zasebnih obligacij. RrPTnlarnA darilo „Flnansielles Jahrbuoh". ki obsega UlCij/ldLllU UdillU zaznamek vseh izžrebanih srečk. Naročuje se s poštnimi nakaznicami pri vseh c. in kr. poštnih uradih ni pri administraciji , Mercur". Dunaj, I. Wollzelle 10. 2 gl. 60 kr, celoletna naročnina. mmmmmmmmmm