novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,90 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/% Liliale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 10(1194) Čedad, četrtek, 11. marca 2004 naroči se na naš tednik ^labili IKARJFV SEN Glas za novo pokrajino V nedeljo 21. marca se bo v severnem delu Furlanije odvijal referendum, na katerem bodo prebivalci 43 občin povedali ali želijo ustanovitev nove Pokrajine za Visoko Furlanijo ali ne. Stvar od blizu zanima slovensko manjšino na Videmskem, saj bodo sodelovali na referendumu tudi prebivalci Rezije in Kanalske doline. Referendum je posvetovalnega značaja in v primeru pozitivnega odgovora bo deželni odbor v roku dveh mesecev predložil deželnemu svetu v razpravo ustrezen zakonski osnutek. (jn) beri na strani 4 Čedad, knjižnica “Ivan Trinko” v petek, 12. marca ob 18.00 predstavitev knjige Srečka Kosovela Ikarjev sen ob stoletnici rojstva sodelovala bosta urednika Aleš Berger in Ludwig Hartinger V soboto 13. marca "Po poteh slovenske kulture": hiša-muzej Srečka Kosovela in antološka razstava Antona Zorana Musič Kulturno društvo Ivan Trinko Dalla Regione nuovi stimoli per lo sviluppo Lietos osmi maree s podpuoro Ciampija Povezuje nas slovenska beseda Na Trbižu je župan pozdravil tudi v slovenščini Obiskovalci tečaja slovenskega jezika v Kanalski dolini V petek, 5. marca je bil v Kulturnem centru na TrbiZu dan slovenske kulture, ki ga je pod pokroviteljstvom Občine Trbiž priredilo Slovensko kulturno središče Planika. Prisotne je najprej pozdravil predsednik centra Rudi Bartaloth, ki je naglasil, da prirejajo letošnjo proslavo zadnjič kot "zamejci". S prvim majem bo namreč Slovenija v Evropski uniji in meja bo dejansko izgubila na pomenu, z njo pa tudi pojem zamejskosti. Prav zato so ob dnevu kulture povabili na Trbiž besedne ustvarjalce iz vseh slovenskih manjšin. V slovenščini je prisotne pozdravil župan Trbiža Franco Ba-ritussio, prisotni pa so med drugimi bili trbiška odbornica za kulturo Nadia Campana, župan Občine Naborjet Aleksander Oman, predstavnik slovenskega ministrstva za kulturo Silvester Gabršček, župan Bovca Danijel Krivec, načelnik Upravne enote občine Tolmin Zdravko Likar, v imenu konzulata Slovenije v Trstu Zorko Pelikan, predsednik SKGZ Rudi Pavšič, predstavnik SSO Riccardo Ruttar in predstavnik Urada za Slovence po svetu Rudi Merljak. beri na strani 3 Una buona occasione per fare il punto della situazione di sei mesi di politica regionale nei confronti delle amministrazioni locali delle Valli del Natisone. E' stato soprattutto questo l'incontro che, con il titolo "I programmi della Regione per lo sviluppo economico e la crescita sociale", il Comune di Pulfe-ro ha voluto organizzare sabato 6 marzo nella sala consiliare, ospiti l'assessore regionale alle autonomie locali e a-gli affari intemazionali, Ezio Beltrame, e il presidente del consiglio regionale Alessandro Tesini. (m.o.) segue a pagina 2 Da sin. Vicario (capogabinetto del consiglio regionale), Tesini, Domeniš e Beltrame Je narbuj star pa tudi narbuj moderen an odpart politik, tak ki ima šeroko obzorje an vide deleč pred sabo. An še ankrat je znu spreguorit cieli daržavi. Predsednik Carlo Azeglio Ciampi se je za osmi marec brez vsake retorike an paternalizma zahvalu vsem italijanskim Zenam za vse, kar dielajo v družini, inštitucijah, kulturi, ekonomiji an družbi. Vse tuole je potriebno za napredek, za progreš daržave, je jau predsednik, ki je pokazu, de je na strani žen. Njega besiede so ble zlo jasne an le grede tudi močne, saj je deu parst tu rano. Premalo žensk je v izvoljenih telesih, od parlamenta do kamunskih uprav. Premalo pod-puore imajo žene, kadar se odločijo za družino an otroke, od daržave to parvo pa tudi od njih moži. Tudi na dielu so premalo upoštevane an vičkrat premalo plačane. Za tuole postrojit je potriebna aktivna politika, je podčartu Ciampi, ki je dau Zenskemu vprašanju ekonomsko valenco an pomien, kar je v italijanski daržavi velika novuost. Doluožu je še, de tuk so žene buj prisotne v vseh segmentih družbe, je vič bogastva, meru an tudi modruosti. V pandi-ejak, ko je biu mednarodni dna žen se je Ciampi spet oglasu an poviedu še drugo veliko resnico. V Italiji je vič Zen ku moži, naj se na tuole zmislejo, kadar gredo na volitve. Ku za reč: “Začnita se pomagat an same!” Vse italijanske žene so se čutile manj same an buj konsiderane lietos za njih prazni-k. S telimi mislimi smo šle an mi druge na Liesa, kjer smo na pobudo Zveze beneških žen, praznovale naš praznik na tradicionalen način z Beneškim gledališčem. An še ankrat muormo reč, de so naši igrauci pokazali, de imajo velik igrauski talent. Za dielo “Od Kuka do Kuka” je na podlagi treh knjig Janeza Tomasetig - Rožnega napisu scenarij Aldo Clodig an ga tudi zrežiru. (jn) beri na strani 7 dalla prima pagina Il problema dello spopolamento e le contromisure da a-dottare sono state le questioni sollevate dal sindaco Piergiorgio Domeniš, secondo il quale i settori dove intervenire maggiormente sono la viabilità, attraverso il ripristino di quella attuale e la creazione di alternative, le attività commerciali, chiuse con l’entrata in vigore dei registratori di cassa, da rimettere in funzione, la valorizzazione dei prodotti di nicchia, gli investimenti nell’edilizia. L’assessore Beltrame ha e-sordito ricordando come ai minori trasferimenti statali la Regione abbia risposto con l’aggiunta di 18 milioni di euro indirizzati verso i Comuni che gestiscono in forma associata le loro funzioni. Sulle Valli del Natisone “ci siamo fatti un’idea di specificità rispetto alle altre zone di montagna” ha aggiunto. E la nostra zona potrebbe usufruire di nuove possibilità di finanziamento. Un documento in discussione presso l’Unione euro- Motiv iz Podbonesca pea prevede infatti un premio di 14 milioni di euro alla Regione per come sono stati individuati gli interventi dell’Obiettivo 2, mentre, ha fatto sapere Beltrame, in maggio inizieranno le trattative sul futuro dello stesso O-biettivo 2. “Sul tavolo metteremo un nuovo concetto di montagna - ha affermato l’assessore - dove gli elementi principali saranno i piccoli Comuni, l’area montana e la zona transfrontaliera”. Il presidente Tesini ha da parte sua ripreso alcuni degli elementi messi in campo da Domeniš e Beltrame, aggiungendoci il “grosso passo in a- Pisnxo iz K Stojan Spetič 4 Rajni Indro Montanelli se je uštel. Izražal je namreč upanje, da bo vsaj za festival italijanske popevke v Sanremu politika šla na počitnice. V resnici ni bilo tako in tudi sedaj ni. Sanremo je zaradi svoje odmevnosti med preprostim ljudstvom služil tudi za izrazito politična sporočila, včasih s soglasjem organizatorjev, drugič tudi ne. Vračanje sicer v vojni poražene Italije v NATO hladne vojne je zaznamovala pesmica o starem vojaškem okovanem čevlju, ki je korakal po snegu in pustinjah in bi lahko še korakal... Skomine po Trstu pa znana pesem o beli golobici, na katero čaka dekle pred Svetim Justom, da bi je nikoli več ne zapustila. "Vola colomba", se spominjate? Potem so prišla leta osvobajanja, uporništva, ko je Modugno hotel leteti v modrino neba (Volare) in poudarjal ose- bno svobodo (Libero), tudi v družinskih zvezah. Pred razporoko mu je katoliški integralist Celentano odgovarjal s pesmijo o najlepšem paru na svetu, ki ga nihče ne sme ločiti, saj ga je blagoslovil sam Bog (Siamo la coppia più bella del mondo). Celentana so uporabili tudi za napad na sindikalne boje, ko je vrgel s sanremske-ga odra poziv ženskam, naj stavkajočim možem odrečejo svojo ljubezen (Chi non lavora, non fa l'amore). Se bi lahko naštevali. Kaj pa letos? Politika je televizija in televizija je politika, zato je povsem naravno, da so Sanremo priredili temu po meri. Popevke, sicer maloštevilne, so bile le nebodigatreba, brez katerega pa festivala ni in so jih zato trpeli. Tokrat so Sanremo zgradili z dragimi neposrednimi prenosi iz krajev, kjer se na tujem mudijo italijanski vojaki, na Balkanu, v Afganistanu, v Iraku. Vsak večer vojaki, da bi ljudje ne pozabili, da ščitijo mir. Ce tudi ameriške interese in nafto, tega niso povedali. Govorili so, da se je Berlusconi pri- pravljal na odhod v Nassirijo, da bi od tam, med obiskom pri italijanskih orožnikih, spregovoril vsem desetim milijonom gledalcev. Celo Bruno Vespa, ki je po Sanremu vodil vsak večer svojo oddajo, je pričakoval ta obisk, a ga ni bilo. Kot pravi Don Abbondio ti poguma nihče ne more dati, če ga sam nimaš. Očitno se premier boji na nevarno pot, pa ni šel, čeprav so ga vsi čakali. Na festival pa je poslal svojega pajdaša, neapeljskega muzikanta Apicello, za katerega sicer piše pesmice in s katerim je izdal tudi zgoščenko. Zato pa je Bruno Vespa večer za večerom gostil vidne politike, predvsem one iz vrst vladne večine. Tako smo imeli celo priložnost videti in slišati Umberta Bossija, ki je zapel tisto "Padania, Padania..." Bog pomagaj. Na koncu je zmagal Marco Masini, ki se ga vraževerni pevci izogibajo. Ne vem, ali je bila njegova pesem lepa in vredna nagrade. Samo to vem, da se je Masini udeležil zadnjega kongresa Nacionalnega zavezništva in da je dober prijatelj Ignazia La Russe, kozjebradega predsednika poslancev NZ. Ne čudite se, če bo Masini kandidat NZ na evropskih volitvah. Časopis Delo je prejšnji ponedeljek objavil zadnjo javnomnenjsko anketo o priljubljenosti strank in o tem, kako bi Slovenci volili, ko bi bile volitive v teh dneh. Rezultati ankete so bili povsem presenetljivi, če že ne nepričakovani. Po skoraj desetletju vodilne pozicije liberalnih demokratov, je javno-menjska raziskava pokazala, da je prvo mesto, čeravno za manj kot stotinko razlike, prevzela Janševa demokratska stranka. Podatek, ki gotovo ni bil pričakovan, saj so liberalde-mokrati do pred kratkim imeli kar dvojno prednost pred SDS, je sprožil veliko komentarjev ter ugibanj v letu, ki predvideva dve volilni preizkušnji: evropske volitive meseca maja ter parlamentarne volitive v pozni jeseni. Predsednik SDS Janez Janša je ocenjeval razloge, zakaj se je ta stranka po raziskavi Dela dvignila na prvo mesto med strankami, ki bi jih, če bi bile volitve ta hip, volili državljani. Janša ugotavlja, da gre za nadaljevanje trenda, ki ga v stranki o-pažajo od jeseni, še posebej pa po prvi razpravi o slovenski investicijski banki. “Ljudje spoznavajo, kdo zastopa načelno držo in je pripravljen delati za skupno dobro in blaginjo,” je ocenil predsednik SDS. “Ljudje pa spoznavajo tudi, kdo o tem samo govori, naredi pa nič, čeprav ima v rokah vse instrumente,” dodaja Janša. Po njegovem m- nenju je na Delovo raziskavo vplivalo tudi dejstvo, da sta bila on in stranka v preteklih dneh predmet žalitev in ideoloških diskvalifikacij, pa tudi osebnih žalitev. “Ljudje enostavno niso več pripravljeni sprejemati, da jih neki Milan Aksentijevič, ki je to državo napadel, obtožuje, da kratijo njegove pravice, slovenska oblast pa ga pri tem podpira,” pravi Janša. Vsebinski razlogi za padec priljubljenosti LDS so po Janševem mnenju v dejstvu, da se je nekaj mesecev pred vstopom v EU pokazalo, da vlada na vstop ni pripravljena; da manjka nekaj več kot 50 zakonov in da milijarde, vložene v prestrukturiranje gospodarstva in ogrožena delovna mesta, niso bile uporabljene tako, da bi bila ta delovna mesta nadomeščena z bolj perspektivnimi. Pri LDS so seveda drugačnega mnenja in zagotavljajo, da se bo volilni trend bistveno spremenil, v trenutku, ko bodo stopili v volilno kampanjo. Sicer pri vodilni strani ravno tako brezbrižni niso in jasno je, da so objavljeni rezultati ankete marsikomu že pokvarili spanec. Kaj narediti? To je sedaj poglavitno vprašanje. Dejstvo je, da pri LDS nimajo več tako razpoznavnega liderja kot je bil Drnovšek, ki je veliko prispeval k dobrim rezultatom stranke. Treba je poiskati nove oprijeme in strategije. In med temi se zna zgoditi, da bomo v kratkem ponovno slišali ime bivšega predsednika države, (r.p.) Giornata della memoria in Slovenia Giorno della memoria La proposta è stata formulata dall’Istituto per la storia modema di Lubiana, l’ha fatta proprio la Zveza borcev, l’Associazione dei partigiani sloveni e l’ha ripresa nel corso di una manifestazione pubblica il premier Anton Rop. Poi venerdì 5 marzo sono intervenuti i sindaci dei 22 comuni del Litorale sloveno, cioè dell’area confinaria da Plezzo fino ad Isola e Pirano, che hanno sottoscritto una petizione in questo senso. La proclamazione di un giorno della memoria, dedicata alla sofferenza degli sloveni del Litorale vittime dell’occupazione e della violenza fascista, a questo punto dovrà essere preso in esame dal parlamento sloveno che dovrà indicare anche la data più adatta. Molti vedono nell’iniziativa una risposta al giorno della memoria dedicato dal parlamento italiano alle vittime delle foibe e dell’esodo che verranno ricordate nella data del 10 febbraio. Altri ricordano che il primo in Slovenia a proporre questa giornata è stato in tempi non sospetti, con un disegno di legge presentato in parlamento a Lubiana nel 1997, l’ex sindaco di Tolmino e attualmente de- putato del partito popolare I-van Božič. Referendum alle porte Il prossimo 4 aprile gli e-lettori sloveni si recheranno alle urne per rispondere ad un quesito referendario riguardante una legge tecnica sui cancellati, la vicenda dei cittadini delle repubbliche dell’ex Jugoslavia cancellati dall’anagrafe aH’indomani dell’indipendenza. In realtà, commenta il quotidiano Deio, il referendum non risolve il problema ma si riduce ad una prova di forza tra socialdemocratici di destra e partito libe- raldemocratico. Beni restituiti Le eredi del barone Karel Born si sono viste attribuire dal Comune di Tržič il diritto al temporaneo utilizzo ed amministrazione di oltre 3500 ettari di aree boschive che corrispondono a quasi il 25 per cento di tutto il territorio comunale. Le eredi sono naturalmente contente dell’esito del processo di denazionalizzazione, meno soddisfatti sono i dirigenti dell’Egoles, l’azienda che finora ha gestito quei boschi. Infatti hanno subito annunciato il rischio di licenziamento per 50 addetti. La Slovenia è nostra Slovenija je naša (La Slovenia è nostra) è la denominazione dell’ultimo partito costituitosi in Slovenia appena sabato scorso. Leader del partito il sindaco di Capodistria Boris Popovič, un imprenditore che si era inaspettatamente affermato alle ultime elezioni amministrative e poi, coinvolto in un’inchiesta giudiziaria ancora in corso, era stato per alcune settimane anche in carcere. Il congresso di fondazione del partito Slovenija je naša si terrà il 7 aprile a Maribor e in quell’occasione verranno presentati, oltre a programma ed orientamenti politici, anche i candidati per le prossime elezioni al parlamento europeo. E’ costituzionale? Lo aveva annunciato e l’ha fatto. Il sindaco di Lubiana Danica Simšič ha interpellato la Corte costituzionale perchè si esprima sul quesito referendario contro la costruzione di una moschea nella capitale slovena. Come avevamo scritto, il comune aveva dato il via libera, poi su iniziativa di un gruppo di cittadini l’iniziativa referendaria. Ma è compatibile con la libertà di culto sancita dalla costituzione slovena? novi matajur À 1 T ---------------------------------------------------- četrtek, 11. marca 2004 Slovenija se usmerja na desno? L’assessore regionale Beltrame ed il presidente Tesini a Pulfero “Valli, zona di montagna con una sua specificità" vanti” compiuto con la creazione della Pro loco “Nediške doline” ma non mancando di esprimere una seppur velata critica alla Comunità montana “che, se non funziona, dobbiamo far funzionare. Se il livello sovracomunale è quello, allora deve essere responsabilizzato”. Tesini ha chiuso sulla questione della sanità e in particolare del futuro dell’ospedale di Civida-le, tema di un recente convegno organizzato da “Intesa democratica”. “La proposta venuta dal basso, dal centro-sinistra cividalese, è buona e va discussa, la risposta dell’assessore regionale alla sanità mi è piaciuta al 95 per cento, l’unico dubbio riguarda l’autonomia che si vuole dare alle Aziende sanitarie”. Agli interventi è seguito un dibattito dove tra l’altro si è parlato del ruolo della Comunità montana (è intervenuto l’assessore Pino Blasetig), la gestione di strumenti culturali come la “Finestra sul mondo slavo” ed il problema del microfrazionamento delle proprietà, (m.o.) Slovenski državni zbor Četrtek, 11. marca 2004 Na Trbižu so počastili dan kulture 3 Primorska poje spet oznanja pomlad V nedeljo 7. marca je v Biljah zapel zbor Naše vasi s prve strani Pester program je povezoval igralec in režiser Adrijan Rustja, koncept pa sta koordinirala Nataša Komac in Peter Rustja. Gostje-ustvarjalci so bili: Jože Hirnok s Porabja (Madžarske), ki je bral tudi dela zaradi bolezni odsotnega Karla Hoeleza, Petka Prelog s Štajerske, Silvana Paletti iz Rezije, Miha Obit iz Benečije, David Bandelli iz Gorice in Adrijan Rustija iz Trsta. S Koroške pa je prišel Moški pevski zbor Jepa z Baškega jezera, ki je s peto pesmijo lepo popestril spored. Med branjem gostov pa so nastopili tudi uCenci teCaja slovenščine v Kanalski dolini. Naj napišemo njihova imena: Jani Trossolo, Mirjam Mischkot, Elisa Kandutsch, Beatrix Jannach, Francesca Bartaloth, Giulia Lister, Elisa Autischer, Marco Kandutsch, Nicholas Gardel, Federico Errath, Astrid Martinz, Patrick Gardel, Marilena Martinz, Elisabetta Trossolo, Livio Autischer in Nicole Ze-loth. Kot zapisano, so učenci podali pester izbor znanih slovenskih pesnikov, ki sodijo že med klasike. Njihove besede pa so se prepletale s sodobnimi verzi in proznimi odlomki gostov. Skratka, na Trbižu so si privoščili prav niC "zamejski" kulturni večer, ki se ga je udeležilo mnogo domačinov in pomembnih gostov. V petek, 5. marca se je v gradu Dobrovo pričela jubilejna, to je že 35. Revija pevskih zborov Primorska poje. Gre za veliko ljudsko pevsko prireditev, kot jih poznajo malokje. Padle so meje, spremenili so se sistemi, različni so ljudje, na Primorskem pa Primorska poje ostaja kot neoma-jana znanilka pomladi in prijateljstva med narodi. Zgovorne so same številke. Letos se je na revijo prijavilo 193 pevskih zborov, kar pomeni približno 4000 pevcev. Kak zbor bo odpadel, vendar je številka skoraj neverjetna. Z leti se veCa, z njo pa se veCa tudi kakovost mnogih, predvsem mlajših zborov. Revija se je tudi drugaCe razširila. Na reviji sodelujejo sedaj tudi italijanski in hrvaški gostje. Ne-" kateri zbori bodo prišli iz Avstrije. Povsem normalno so se v revijo vključili zbori iz Benečije in Rezije, kar je bilo ob ustanovitvi Primorske poje skoraj nepojmljivo. Seveda so se pomnožili tudi organizatorji. Zvezi pevskih zborov Primorske in Zvezi slovenskih kulturnih društev, nekdanji Prosvetni zvezi, so se pridružili Slovenska prosveta, Zveza slovenske katoliške prosvete in kot pokrovitelj Javni Sklad RS za kulturne dejavnosti. Letos bo sodeloval tudi predstavnik deželne zveze italijanskih zborov USCI. Skratka, revija je po obsegu in kakovosti zra-stla bolj, kot so si verjetno nadejali njeni ustanovitelji, v bistvu pešCica navdušenih društvenih delavcev in dirigentov z obeh strani meje. Revija bo trajala do 18. aprila. V programu za marec je v videmski pokrajini predviden nastop zborov v Občinskem kulturnem centru na Trbižu, ki bo 21. marca s pričetkom ob 15. uri. Glede beneških zborov, naj napišemo, da je 7. marca nastopil v Domu krajanov Negovan Nemec v Biljah Mešani pevski zbor Naše vasi iz Tipane. V kulturnem domu v Vipavi pa bo 27. marca nastopil Moški pevski zbor Matajur iz Klenja. O aprilu pa bomo še poro-cali. (ma) Pozdrav trbiškega župana na Dnevu slovenske kulture L’inaugurazione giovedì 4 al Kulturni dom A Gorizia fino al 28 marzo la mostra di Marco Predan Nella galleria del Kulturni dom di Gorizia (Via Brass) rimarrà aperta fino al 28 marzo la mostra delle opere di Marco Predan, inaugurata giovedì 4 marzo alla presenza di un folto pubblico. L’esposizione presenta una ventina di sculture ed opere in ferro dell’artista di Cravero che ha vissuto gran parte della sua vita come emigrante in Belgio dove ha potuto dedicarsi anche all’attività artistica con risultati molto apprezzabili come dimostra il successo delle mostre sin qui allestite nella nostra regione ed in Carinzia. Un riconoscimento postumo purtroppo. Dopo il saluto del direttore del Kulturni dom Igor Komel, alla vernice (nella foto) sono intervenute anche Lucia Trusgnach in rappresentanza del circolo Ivan Trinko di Cividale e Michela Predan a cui si deve la riscoperta dell’opera di Predan. Vlado Kreslin in Mali bogovi bodo nastopili v Spetru v torek, 20. aprila v okviru koncertne sezone Glasbene matice. Za informacije lahko pokličete na številko 0432-727332 od ponedeljka do petka, urnik 11-12.30, 16-18.30 I bimbi e Luisa Tomasetig, successo per il laboratorio ■ . “ ■ m m m m j Ha avuto una buona adesione la recente iniziativa del laboratorio artistico per bambini, tenutosi sabato 28 febbraio nella Beneška galerija di San Pietro. A guidare i più piccoli nel mondo dell’espressione artistica è stata Luisa Tomasetig che oltre ad essere un'illustratrice e pittrice di prim'ordine - fino al 20 marzo si può visitare la sua personale presso la Beneška galerija - da anni lavora nelle Valli del Natisone nel settore dell'animazione artistica a livelli molto alti. Il prossimo appuntamento con i bambini è fissato per sabato 27 marzo quando il laboratorio artistico sarà tenuto da Tatiana Floreancig Nasi paglavci Ivan Trinko ZIMSKI VECER- 10 “Pusti me!” “Kdo si?” “Pusti me, saj ti plaCam,” je hripavo prosila in se skušala iztrgati. Pa gospodarje bil močan in neizprosen. “Ako mi takoj ne poveš, kdo si, te ubijem na mestu, razumeš?” In je prikazen krepkeje stisnil, da je zopet zaječala. “No, primi spako še ti,” mi reče, “vidiš, da ni ne smrt ne žena, ampak tat.” “Ooooh! No sedaj vidiš!” so vzkliknili otroci razočarani, ker ni bilo strašila. “Molčite, naj pove!” reCe Pepic. “Tiho ti! Kaj je bilo potem?” “Prijela sva zlomka eden za noge, drugi za glavo in ga hotela nesti kar tako v vas. Pa je zaCel prositi za božjo voljo, naj mu odpustiva, saj ni nameraval škode delati, ampak samo napiti se vina.” “No, kdo pa si? Povej že, Ce ne te priveževa k oni le hruški do jutra.” “Jerebičec Jaka sem,” je komaj slišno odgovoril. Gospodar se je zasmejal na glas. Jerebicev Jaka je bil Čuden Človek, nekoliko prismojen in gotovo nesposoben za tatvino; zato sva ga pustila; a ker jo je hotel, meni niC, tebi niC, takoj popihati, gaje gospodar zopet popadel in zadržal. “No, kaj boš bežal, neu-mnik, ko te itak poznamo. Povej rajši, zakaj si to storil in ka- ko si odklenil vrata v klet.” Jaka se je nekako umiril in kmalu prišel k sebi. “Žejen sem bil vina, vižga,” pravi, “kosim ves dan, vižga, in kositi brez vina, vižga, je Čudno. Naše smo že popili prejšnji teden, vižga; pa sem pomislil, da ga imate vi Cez potrebo, vižga, in da bi vam ne bilo v škodo, Ce bi vam ga popil. Za take ključavnice pa, kakor je vaša, vižga, ni treba posebnega kljuCa. Z zakrivljenim železom, vižga, sem brez posebne težave odklenil, vižga.” “A zakaj si se tako našemil?” “Rekel sem: videti me vte-gne kdo, vižga; ampak Ce se zavijem v rjuho, bodo mislili, vižga, da je smrt in uteCejo, vi- žga.” Otroci so se zasmejali in so zaCeli ponavljati: - vižga! vižga! “Zakaj je govoril: vižga?” vpraša Ciril. “Tako navado je imel, prismojen je bil.” “In kako se je komedija konCala?” ”Takoj pustila sva ga, kaj sva hotela? On pa je letel Cez polje, kakor da bi imel vraga za petami, in je kmalu izginil v temo. Z gospodarjem pa sva pogledala v klet, ali ni prismoda pustil sod odtaknjen. Prižgala sva Zveplenko. Sod je bil v redu. Na tleh sva dobila majhno luC, katero je bil Jaka v strahu spustil na tla in pozabil. Gospodar jo je prižgal in tako sva našla na tleh tudi steklenico za kakega pol litra.” “No, res pošten tat! Zadovoljil bi se bil z malim,” opomni gospodar. “Saj je sam rekel, da se je hotel samo napiti.” “Pa ni utegnil, neumnež, utekel je nazadnje kot zajec. Lahko bi mu ga bil privoščil kozarec. Pijva ga pa midva.” In res je natočil. Izpila sva vsak pol litra in šla zopet spat. Drugi dan sem slučajno sreCal Jaka. “Kako je bilo sinoči?” sem ga vprašal. “Kaaaj? Zlebudre, žlebudra-sto! Vižga!” mi je odgovoril, in se godrnjaje oddaljil.” In tako se je konCala tudi ta Čudna zgodba. “Zdaj pa vidite, otroci, kakšni so strahovi,” pravi mati, “držite na pameti, da se ne boste bali.” “Saj ste se bali tudi vi takrat,” je opomnil Ciril. “To je bila druga reC; to se godi vsakih sto let enkrat.” “Mati, ali bo precej sto let?” vpraša Rezika. “Ne tako kmalu. Boš že stara, ko bo.” “Nocoj smo pa marsikaj slišali,” reCe hišni gospodar. “Mi- ha nam je tako povedal, da mu težko kdo veruje. Mati je razložila resnično zgodbo; pa take, pravi, se gajajo samo vsakih sto let. Zefove pravljice pa pričajo, kako se Človek ustraši brez pravega vzroka ali bolje iz nevednosti, ker beži, namesto da bi pogledal, kaj je in kaj ni. Tako je na svetu. Mati ima prav, držite na pameti, otroci!” Potem se je govor zasukal na vsakdanje reci. Zunaj je tulilo in snežilo. Rezika je sklonila glavo na mizo in zaspala, Cirilu se je kimalo. PepiC se je še držal pokonci, pa se je videlo, da ne bo dolgo vztrajal. Dva Zefova nečaka sta pridno zehala, druga dva otroka sta kar voščila lahko noC in se pobrala domov. Starejšim je kmalu poteklo gradivo za razgovor in ker je bilo že pozno, je oCe zaključil sejo z običajno: “Alo! Pojdimo Čakat jutra, Cas je!” In konec je bilo zimskega veCera. - konec - novi matajur četrtek, 11. marca 2004 4 Na teritorju 43. občin severne Furlanije vključno z Rezijo in Kanalsko dolino Čez 10 dni referendum za novo Pokrajino Aktualno s prve strani Potreba po preureditvi sistema krajevnih uprav je že precej časa močno občutena v naSi deželi in Se posebej v njenem goratem predelu, ki je socialno in ekonomsko ranljiv in šibak, prebivalci hribovskih vasi pa še zdaleč ne uživajo enakih pravic in nimajo enakih možnosti kot jih ustava zagotavlja vsem državljanom. Nasprotno, z rastjo kvalitete življenja v F-JK v zadnjih letih, se je razkorak še povečal. Najbolj jasen pokazatelj neuzdržnosti stanja pa je strmo padanje števila prebivalcev in njegova visoka povprečna starostna stopnja. V Kamiji so pred meseci stopili v ospredje župani in zahtevali referendum za ustanovitev Pokrajine za Visoko Furlanijo, ki naj se učinkoviteje loti vprašanja. In smo že prišli do današnjih dni, ko nas od referendumskega preverjanja ločuje le dobrih deset dni. REFERENDUM, KDO GA PODPIRA IN KDO NE? Kakšno je razmerje sil na prizorišču? V podporo zamisli nove Pokrajine je nastal Odbor za ja na referendumu, ki sloni na podpori 38. občin Karnije (od skupnih 43), v njem pa so tudi vidni predstavniki politične in civilne družne kot sen. Diego Carpene-do in športnika Venanzio Ortis in Giorgio di Centa. Predvsem pa so v njem deželna svetovalca domačina Renzo Petris in Patrizia Della Pietra ter deželni odbornik Enzo Marsilio. Na nasprotnem bregu so kar trije Odbori za ne na referendumu. Prvemu, za Kanalsko dolino, predseduje podpredsednik Pokrajine Videm Renato Carlantoni, v njem je več kanalskih turističnih operaterjev in upraviteljev bolj desno usmerjenih. Drugi odbor proti ustanovitvi pokrajine Karnije je nastal v Huminu in ga sestavljajo uprave občin Hu-min, Gorjani, Artegna in For-garia. Tretjemu odboru Car-nia@ sviluppo predseduje bivši župan Tolmeča Igino Piut- II 20 a Verona e it 28 a Longarone con la Kmečka zveza di Cividale Insieme in visita alla Fiera La Kmečka zveza-Asso-ciazione Agricoltori di Cividale organizza per i giorni di sabato 20 marzo e domenica 28 marzo due visite ad altrettante interessanti fiere di carattere agricolo e forestale. La prima è prevista per la giornata di sabato 20 marzo ed è rivolta principalmente agli operatori del settore forestale. Si andrà infatti a visitare la fiera “Progetto fuoco” di Verona, una delle più importanti vetrine intemazionali relative alle nuove tecnologie di produzione, commercializzazione e utilizzo del legname come combustibile. Le adesioni si raccolgono fino a venerdì 12 marzo 2004 alTindirizzo ed ai recapiti sotto riportati. La seconda uscita è fissata per domenica 28 marzo, giornata che verrà dedicata alla visita della fiera dell’agricoltura di montagna “Agrimont” a Longarone. Qui sarà possibile vi- sitare i numerosi stands relativi al giardinaggio, alla forestazione, all’edilizia di montagna, alla zootecnia e all’agriturismo. Le iscrizioni per questa visita si raccolgono fino a venerdì’ 19 marzo direttamente presso l’ufficio della Kmečka zveza - Associazione Agricoltori in via Manzoni, 31 a Cividale oppure ai seguenti recapiti: tel. e fax 0432703119, tel. 3337442279 e-mail: kz.cedad@libero.it. Lettera al giornale “Appare chiaro che si tratta d’identità slovena” L’allarmistico articolo di fondo dal titolo “Tutto già visto” a firma (jn) pubblicato dal Novi Matajur del 12 febbraio, riporta alcune mie affermazioni pescate in una mia risposta data a Fabio Bonini che in sostanza aveva fatto intendere che chi parla il dialetto sloveno è sloveno. Tali pescate però non rappresentano il mio scritto, definito addirittura “... un’assurdità rara” e pertanto chiedo di poter chiarire, nel rispetto delle regole, che la mia risposta a Boini, in quel contesto, era invece la seguente: “Circa il termine”sloveno”, al quale il Bonini vuole fare attribuire il significato di “appartenente alla Slovenia”, è da precisare che anche il vocabolario dà lo stesso significato di “appartenente alla Slovenia”. Siamo perciò d’accordo che sloveno vuol dire “della Slovenia”, cioè abitante della Slovenia. Siamo d’accordo anche che “parlata dialettale slovena” equivale a “dialetto sloveno”. Certamente non siamo invece per nulla d’accordo sul definire gli abitanti delle Valli del Nati-sone sloveni, cioè appartenenti alla Slovenia, solo perché il loro dialetto è denominato sloveno, a parte il fatto determinante che spetta agli abitanti delle Valli dire se si sentono sloveni o italiani; e nessuno li ha interpellati in merito. Comunque è storicamente acquisito che furono le popolazioni di antico ceppo slavo e non gli sloveni a giungere nel VII secolo nelle valli friulane, rimanendovi, sin dall’inizio, isolate dal resto della nazione poi divenuta slovena, a causa della loro volontaria adesione nel tempo a unità statali diverse (Patriarcato, Repubblica di Venezia, Austria). Poi, nel 1866, con il noto plebiscito, si staccarono definitivamente e volontariamente dalla nazione slovena allora inserita nell’impero austro-ungarico, mantenendo però sempre la loro parlata peculiare e specifica tramandata oralmente di generazione in generazione fino ai giorni nostri.” Aggiungevo che: “Anche u-na ricerca tra i diplomati delle Valli del Natisone fatta in proposito dallo Slori (Istituto sloveno di ricerche) nel 2000, ha dimostrato che il termine “sloveno” non implica, da noi, l’appartenza alla Slovenia.” Ecco che così riportato, il contesto del mio precedente intervento diventa comprensibile. In merito poi alla citata con- fusione tra i concetti di cittadinanza e nazionalità possono dare una mano chiarificatrice le premesse contenute nelle proposte di legge che poi hanno formato l’attuale legge di tutela degli sloveni. Esse dicevano che l’obiettivo primario loro era quello di colmare... “il vuoto legislativo in merito al riconoscimento dei cittadini i-taliani di lingua slovena della provincia di Udine, che per storia linguistica, culturale e amministrativa profondamente diversa da quella degli sloveni delle province di Trieste e Gorizia, hanno bisogno di efficaci strumenti di recupero, anche in forma graduale, della propria i-dentità.” Appare chiaro che trattasi di identità slovena. Quindi nessuna confusione con la cittadinanza italiana. Sergio Mattelig San Pietro al Natisone Dunque, se le parole hanno un senso, gli abitanti delle valli del Natisone sono sloveni e contemporaneamente cittadini italiani. Lo diciamo da 50 anni. O-ra lo riconosce anche il sig. Mattelig con il quale pertanto riteniamo chiusa la nostra corrispondenza su questo tema. ti, najpomembnejši Clan odbora pa je bivši predsednik deželne vlade Renzo Tondo. Nasprotovanje Pokrajine Videm Lahko reCemo, da so ti odbori do doloCene mere politično tranzverzalni, v njih imajo svojo težo tudi lokalne in lokalistiCne logike. S tem, da bi moralo biti glavno središče nove pokrajine v Tol-meCu, recimo, Čimbolj se od njega oddaljujemo, manj zanimanja je oz. raste nasprotovanje novi pokrajini. Res pa je tudi, da ima vodilno mesto v kampaniji proti novi pokrajini prav videmska pokrajinska uprava s predsednikom Marziom Strassoldom na Celu, ki vidi v novem projektu zmanjševanje teže in vloge Pokrajine Videm. Pred kratkim je le-ta razposlala vsem družinam informativno brošuro (na razpolago je tudi na uradni spletni strani Pokrajine), v kateri spodkopava vse argumente nosilcev referenduma, kar je izzvalo hude reakcije opozicije v pokrajinskem svetu. Oglasil se je tudi deželni odbornik Ezio Beltrame, ki je pozval Strassolda, naj ločuje svojo institucionalno vlogo od osebnih stališC. Videmski pokrajinski odbor se je poslužil tudi pravnih sredstev in sprožil priziv na deželno upravno sodišče, Ceš, da se morajo o novi pokrajini izreci vsi prebivalci Furlanije in ne le tisti v zainteresiranih občinah, kot je sklenil deželni svet. Ker ni imela zadoščenja v Trstu, se je Pokrajina Videm s svojo . ' ■ j' | pritožbo obrnila na Državni svet. Podpora Demokratske zaveze Na nasprotnem bregu je jasno, da imajo pobudniki referenduma moCno oporo v sedanji deželni vladi. Demokratska zaveza predsednika Illyja je vprašanje vključila tudi v svoj volilni program, saj je podčrtala, da bo kot odgovor na specifična vprašanja goratih predelov, po predhodnem referendumu, ustanovljena Pokrajina Visoke Furlanije. Če upoštevamo, da ni za veljavo referenduma potreben nikakršen kvorum in da so po navadi bolj motivirani in se raje udeležujejo volitev volilci, ki podpirajo spremembe, je realistično pričakovati zmago pobudnikov nove Pokrajine. Vprašanje je seveda dosti bolj zapleteno in to se bo pokazalo šele v trenutku, ko se bo deželna vlada oz. deželni svet lotil pisanja zakona, ki naj na novo izoblikuje sistem krajevnih uprav, mu dodeli toCno opredeljene pristojnosti in ustrezna finančna sredstva. Kaj pa Nadiske in Terske doline? Ko bo namreč oblikovana Pokrajina za Karnijo, bo postalo še bolj aktualno in kri- čeče vprašanje drugih goratih predelov pokrajine Videm in v prvi vrsti Terskih in Nadi-ških dolin. Danes so vključene v gorsko skupnost Ter Nadiža Brda, ki združuje tri bivše gorske skupnosti in dve pokrajini, ima pa dve posebnosti, ki objektivno šibijo njen hribovski del: prviC zato, ker jo v preveliki meri sestavljajo in pogojujejo ravninske ali pretežno ravninske občine in drugič, ker zaobjema kraje v Brdih, ki se lahko ponašajo s priznanimi vinogradniki z visokimi osebnimi dohodki in nimajo torej prav niC skupnega z ekonomsko in socialno marginalnimi gorskimi kraji. Edini moCni skupni povezovalni element je prisotnost slovenske manjšine na njenem teritorju, ki pa nikakor ne prihaja do izraza, Ce je res kot je res, da so decembra lani na skupščini v Spetru Črtali iz statuta Gorske skupnosti vsako sklicevanje na slovensko in furlansko identiteto prebivalstva. Ob potrebnem premisleku o gorski skupnosti se je nujno v Benečiji lotiti tudi vprašanja premajhnih občin, oziroma njihove spojitve. Deželni svet torej Čaka res zahtevno delo, s katerim ne gre veC odlašati, (jn) Scuola di ballo (Eas^&3^umr£» ORGANIZZA a ZIRACCO di REMANZACCO (UD) Presso la “SALA DELLA COMUNITÀ” in Via Stradoni n° 9 CORSO DI BALLO PER PRINCIPIARTI VALZER LENTO ANNI SESSANTA TANGO POLKA SAMBA CHA CHA CHA HULLY GULLY MAZURKA MENEAITO MADISON IL CORSO COMPRENDERÀ 10 LEZIONI DI DUE ORE CIASCUNA E SI SVOLGERÀ OGNI MARTEDÌ dalle ore 21.00 alle 23*00 A PARTIRE DA MARTEDÌ 30 MARZO 2004 LE ISCRIZIONI AL CORSO DOVRANNO AVVENIRE ESCLUSIVAMENTE TRAMITE PRENOTAZIONE TELEFONICA ALLO 0432.683507 oppure 340.6816008 ENTRO II. GIORNO: 29 MARZO 2004. IL CORSO SARÀ TENUTO DA MAESTRI PROFESSIONISTI DIPLOMATI ALLA L.LI.1S. CON ESPERIENZA VENTENNALE NEL SETTORE DEL BALLO SOCIALE četrtek, 11. marca 2004 Una mostra nel Museo regionale ha raccontato un mestiere d’altri tempi Da Resia a Capodistrìa, il ritorno degli arrotini Se vasaiwa, pujawa, ma me na čiije lipa ma, ka na e Sla nu wbi'Sala ta Ciz te buške trawnike. Na è Sìa klànfat te kotlè nu komadàwat te pondvè nu te lombréne skròane. Ko na bo wsé zaklànfala, tadej damùw na Ce si pyit ta prenatyta rožica. Così, una delle tante liriche della tradizione resiana, accenna agli arrotini e al loro peregrinare per i “prati sloveni / te buške trawnike e non solo colà, ovviamente. E stato un ritorno in queste terre dove, fino al sopraggiungere degli eventi bellici del secondo conflitto mondiale, i resiani battevano ogni paese con la tipica attrezzatura ed il loro caratteristico richiamo. Un ritorno con onore, con orgoglio e con tanto attaccamento verso questo mestiere al quale i resiani riservano un posto particolare nel proprio cuore e nei propri ricordi. Questa volta non è la piazza, battuta magari anche dalla bora, ad ospitare gli arrotini ma la prestigiosa sede del Museo regionale di Capodistria. Questa volta gli arrotini non sono andati a Capodistria perché spinti dalle necessità di trovare sostentamento per sè e per la propria famiglia ma perché invitati a presentare il percorso storico di questo caratteristico mestiere, tuttora praticato e sempre così affascinante. “Bruzarji z Rezije - Brusači iz Rezije - Arrotini di Resia” questo il titolo della mostra che sabato 6 marzo si è chiusa esattamente a un mese dalla sua apertura. Una mostra dedicata agli arrotini, principalmente, ma anche ad altri aspetti della valle: la lingua, la musica, la danza e questa nuova realtà che piano piano sta crescendo: il Parco delle Prealpi Giulie, la cui sede è proprio a Prato di Resia. Questa mostra ha, in qualche modo, gettato un ponte su questi territori un tempo battuti da molti resiani e poi per tutti questi anni chiusi da un confine. I nostri nonni e bisnonni là erano di casa. L’accoglienza, l’ospitalità ed il rispetto verso la nostra realtà, sono stati, come sempre, una piacevole ed ennesima conferma dell’attenzione che hanno gli sloveni verso la. piccola patria resiana. Un comportamento che ci insegna molte cose, se si vuole imparare. Un atteggiamento molto positivo nei nostri confronti e di incoraggiamento a conservare e mantenere vive le nostre particolarità, ora come in passato e, speriamo, anche in futuro. Chi ha avuto modo di essere presente alla serata di apertura e alle varie serate tematiche, questo ha avuto modo di percepire. Un insegnamento che fa rifletttere e porta direttamente al confronto con ciò che noi facciamo, pensiamo, diciamo nei confronti degli altri, in questo caso degli sloveni. Molto abbiamo da imparare. Abbiamo bisogno di esempi giusti, corretti, invitanti e stimolanti. Esperienze come la mostra a Capodistria sanno essere degli ottimi esempi e sono incoraggianti. Quelli di cui non abbiamo bisogno, invece, sono gli esempi di intolleranza e di chiusura, di disprezzo e di ambiguità. Questi andrebbero bruciati così come viene bruciato il fantoccio di Carnevale il mercoledì delle Ceneri, per generare positività. I nostri nonni e bisnonni arrotini sicuramente avrebbero molto da insegnarci in questo. Loro non ci sono più ma il loro ricordo ci può aiutare ad andare avanti con animo rispettoso, fiducioso e positivo. Un elogio ed un ringraziamento agli organizzatori, in particolare a Zvona e Tina, a-gli arrotini, ai componenti del Gruppo Folkloristico, al Parco, a Silvana e a Roberto, (ma anche alla volpe, al lupo, alla formica e al coniglio), che hanno contribuito con la loro presenza ad organizzare questa bella mostra e a farci vivere questa bella esperienza che ci fa guardare al futuro con rinnovata fiducia. LN I— Nel numero di marzo del bollettino La Madonna di Ca-stelmonte Alberto Picotti pubblica un articolo sulla lingua parlata nella Valle di Resia. L’articolo si intitola “La valle del fiore”, l’autore mette all'inizio del testo il verso di una nota canzone popolare friulana che dice: “Da la Russie l’antenat...?” Picotti ci mette un punto interrogativo. E’in-fatti in questo quesito la sostanza dell’articolo. La tesi che nella Valle di Resia si parli un dialetto russo è stata da molti condivisa ed anche pubblicizzata. Picotti invece avalla con scritti di e-minenti studiosi la tesi che il Un articolo dedicato a Resia nell’ultimo numero del bollettino di Castelmonte La “valle del fiore” e la sua lingua resiano è una delle più arcaiche parlate slovene. Già il termine russo è molto vago. Nella coscienza popolare il russo rappresentava lo slavo in generale. Ne è nata una leggenda, che in una sacca delimitata da alti monti e quindi, isolata, con un unico angusto accesso dalla grande Val Fella (Canal del Ferrro) a Resiutta vi fosse una comunità che parla il russo. Si tratta di gente venuta da siderali distanze (non vi erano ne treni ne aerei). La scienza di fatto nega tale possibilità e sostiene la tesi che il dialetto resiano sia uno dei dialetti confluiti poi nella lingua letteraria slovena. Proprio per la sua posizione e la sua storia la Valle di Resia ha conservato forme arcaiche che però riconducono allo sloveno. Picotti cita Baudouin de Courtney e poi Giuseppe Loschi, Ivan Trinko, G.I. Ascoli, Giovanni Marinelli, Gaetano Perusini, Luigi Ciceri ed altri. Tra insigni studiosi nomina lo sloveno Milko Matičetov, noi aggiungeremmo l’insigne dialettologo sloveno Tine Logar, ed anche lo studioso americano Eric Hamp del Dipartimento di linguistica dell’università di Chicago. E’ di Hamp la seguente costatazione: “E’ da sottolineare come la parlata resiana derivi dalla slovena, la quale, a sua volta, appartiene alla slava che, fra le altre, ha dato origine anche a lingue come il polacco, il russo, il cecoslovacco, il bulgaro, il serbo-croato. La resiana non si distacca dal- le odierne parlate slovene in quanto ha mantenuto quel carattere di originalità che, pur avendo subito infiltrazioni, sì è radicato e mantenuto grazie anche alla particolare configurazione geografica della Valle di Resia, chiusa verso est dalla catena del Canin, che l’ha esclusa da quel processo di e-voluzione che è maturato nello sloveno al suo insediamento al di là delle Alpi orientali...” Lo dice uno studioso americano che senz’altro non ha interessi di parte. Picotti approva tale tesi e la pubblica in un bollettino non inquinato politicamente, (ma) Scuola di ballo (Eas^ ^j^uniry® ORGANIZZA a ZIRACCO di REMANZACCO (UD) Presso la “SALA DELIA. COMUNITÀ” in Via Stradoni n° 9 CORSO DI SALSA Y MERENGUE PER PRINCIPIANTI IL CORSO COMPRENDERÀ 10 LEZIONI DI DUE ORE CIASCUNA E SI SVOLGERÀ OGNI GIOVEDÌ dalle ore 21.00 alle ore 23-00 A PARTIRE DA GIOVEDÌ 1 APRILE 2004 LE ISCRIZIONI AL CORSO DOVRANNO AVVENIRE ESCLUSIVAMENTE TRAMITE PRENOTAZIONE TELEFONICA allo 0432.683507 oppure 340.6816008 ENTRO IL GIORNO 29 MARZO 2004 AI. CORSO SI PUÒ PARTECIPARE ANCHE SINGOLARMENTE, MA PREFERIBILMENTE IN COPPIA. Domenica 15 febbraio si è tenuta la tradizionale sfilata Taipana, 0 povero “Pust” evade ma viene riacciuffato Domenica 15 febbraio si è svolta la tradizionale sfilata del Pust a Taipana. Le maschere sono partite dal Pod-zore ed accompagnate dalla fisarmonica, a passo di ballo hanno attraversato i borghi del paese. Si son fermate anche alla Casa Famiglia dove hanno rallegrato con la loro presenza gli anziani, coinvolgendoli in balli ed allegria. Hanno fatto poi tappa nel Prihod, per poi ritornare in piazza della Chiesa, illuminata da grosse torce di tronchi d’albero, dov’era stato allestito il tribunale per il processo al Pust. Il processo al Pust fa parte di una delle più vecchie e tradizionali usanze dei nostri paesi, ma non veniva più celebrato da molti anni. La rappresentazione ha richiamato parecchia gente che ha assistito, divertita, alla contesa fra avvocato dell’accusa e della difesa e con i frequenti interventi della corte f J giudicante che chiedeva chiarimenti. Il povero Pust, intanto, assieme ad un altro malfattore, stava debitamente rinchiuso dietro alle sbarre, guardato a vista dalla forza dell’ordine. Il Pust però, nonostante la stretta sorveglianza, è riuscito ad evadere segando le sbarre della prigione con una motosega e cercando poi di mimetizzarsi fra la folla. Tutto è stato vano: il Pust è stato riacciuffato e condannato a morte immediata a mezzo di abbondate libagione di vin brulé e crostoli, a cui non si è certo tirato indietro nemmeno il numeroso pubblico. Una parte delle offerte raccolte durante la manifestazione è stata devoluta, da parte degli organizzatori del Pust, alla Comunità dei Servi di Maria del Cuore di Gesù di Joao Pessoa (Brasile), dove opera da diversi anni il nostro compaesano padre Lorenzo D’Andrea. Sneg v B 6 novi matajur_______________________________ Četrtek, 11. marca 2004 Kamunska Civilna zaščita se je ložla na dielo v Podboniesce Zavihnili so si rokave V Podboniesce so se člani Civilne zaščite ložli subit na dielo an rešil puno problemu. Na fotografiji na desni je delovodja (caposquadra) Mauro Saccù za odkidat snieg iz ciest An v telem parvem koncu tiedna marca, snega po naših gorah nie manjkalo. An tie-dan priet pa ga je bluo še vič, ku smo že napisal. V Podboniesce je snieg zaCel padat v Cetartak 26. februarja, drug dan ob petih zviCer so se puo-bje kamunske Civilne zaščite (Protezione civile comunale) pobral an šli Cedit cieste od BrišC do Ruonca, od Loga do Marsina, od ArbeCa do Gore-njevasi, od Ofjana do Varha. Dielal so do dvieh po pu-noci, an rezultat so ga videl že tisti, ki so se zbudil drug dan an so se mogli vozit po tistih ciestah. Takuo ki nam je poviedu zlo ponosno po-dbunieški šindak Piergiorgio Domeniš, prostovoljno dielo kamunske Civilne zaščite (odvogoren za njo je Mario Cemoia, delovodja pa Mauro Saccù) je pomenilo veliko pomuoC za kamun, ki takuo nie muoru špindat za placjat kajšnega od zuna. An le grede hitro pomuoC za tiste, ki živijo v gorskih vasicah. Skupino Civilne zaščite so jo ustanovil v Podboniesce lieta 1999, sadà ima 37 elementu, od telih 3 so žene. V telih štier lietah nie interveni-la samuo na kamunskem teri-torju, pa tud uoné, na primer v Pordenonu, kar je bla poplava. Takuo so se nam predstavile Nediške doline v zadnjih tiednah. Snieg nie pa manjku po cieli Italiji, saj po nekaterih avtociestah so muorli ljudje zaradi tega čakat v avtu ure an ure priet, ko so mogli iti damu Po urah an urah dieta so se vsi ušafal ta par kamune, kjer je biu tud šindak Piergiorgio Domeniš s prve strani Aldo KlodiC je za lietošnji osmi marec parpravu v telovadnici na Liesah predstavo v treh partih, glih takuo kot so tri knjige, ki jih je Gianni To-masetig napisu. Njega dielo nie bluo lahko, saj vsi tisti, ki radi hodemo v kino vemo, de kadar smo prebral knjigo je film na platnu skor nimar drugac od tistega, ki se nam je varteu v glavi. Poviejmo že na začetku, de tist del, ki nam je biu narbuj všeC je bil te parvi. Zamiseu predstave je bila dobra, saj se je zaCela z gledališčem, potle je bla športno - informativna manifestacija in demonstracija o sabljanju, ki je vzbudila interes mladih an starih, an na koncu spet gledališče. Take reci pa se lepuo zložejo po televiziji, kjer ima režiser an škarje za riezat, kar ritem predstave se previe upočasni, v gledališču je dost buj težkuo lepuo tuole spejat. Po pozdravnih besiedah predsednice kulturnega društva ReCan Margherite Trus-gnach smo se znajdli v Ro-žnovi osteriji na Zverincu, kjer je bla “krajica” nona Tonina (Anna lussa), tu so par-hajali vasnjani an tu se je zvi-edelo za vse, kar se je gajalo. Bila je pru liepa galerija portretov, ki so lepuo zaživieli v interpretaciji Maria Ber-gnach, Marca Martinig, mladega Marca Chiabai iz Gni-duce, Marine Cemetig, Ema- Potovanje iz Zverinca v Rim an poklon naši beneški zemji Aldo Klodič je za dan žene zrežiru tri knjige Janeza Tomasetig v igri “Od Kuka do Kuka’ nuele Cicigoi, Lidie Zabries-zach. Loredana Drecogna je povezavala vse tele judi, med adnim portretom an drugim se je oglasila ramonika Claudia Bucovaz. Potle so se paržgale luči an reflektor je posvietu na Janeza Rožnega, ki je prebrau an kos njega druge knjig an potle je še razluožu, kuo se je parbližu sabljanju, štierje atleti od Cedajske “Fiore dei liberi” so pa pokazal, kaj je tele šport. Ko se je spet luC ugasnila se je parkazala na odru Emma Golles, ki je nimar buj pridna an nas uvedla v tretji del predstave, v tretjo knjigo Tomasetiga, tisto ki opisuje njega povratek v Benečijo, v današnje dni. Na odru so bili Renzo Gariup, Roberto Bergnach an spet Mario Bergnach, ki so se menai o zadnjem Janezovem di-elu. Praznik je šu potlè še na- priej z kozarcem v roki an z an ocvarle garmiške žene. dobruotami, ki so jih spekle (jn) ZELENI LISTI 8. marec: nova obzorja pravic Eden izmed najveCjih filozofov 20. stoletja Karel Popper je v nekem intervjuju izjavil, da je ženska revolucija ena izmed redkih, ki je uspela. Trditvi lahko osporavamo, vendar ima filozof načelno prav: ženska revolucija je bila verjetno res ena izmed redkih uspelih. Ce ostajamo na Zahodu, so resnični podatki, ki kažejo na Se obstojno neenakost med moškim in žensko. Niso nam Potrebne ankete zato, da ugotavljamo, kako nesorazmerna Je prisotnost žensk na vodilnih mestih v gospodarstvu, v Politiki in v sami znanosti in kulturi. To ni slučajno, am-Puk je sad večstoletne ali ti- sočletne prakse. Manj žensk dela kot moških, njihove plače ostajajo v povprečju nižje, ženska je Se vedno prisiljena k dvojnemu delu, saj so zaposlene obenem tudi gospodinje. V večini primerov je to tako. Sam svet medijev, reklame in potrošniške kulture uporablja žensko podobo kot “objekt” in torej možno "last" moSkega. To pomeni, da ženska revolucija ni povsem izpolnjena. Ce iz vsakdana pogledamo na preteklost in primerno povečamo podobe, bomo vendarle dali Popperju prav. Mnogo današnjih ženskih pravic do nedavnega ni bilo niti pojmljivih, to pomeni, da o njih preprosto ni bilo možno misliti. Upoštevati moramo tako časovne kot ambien-talne, razredne, kulturne in druge okoliščine, vendar bomo priznali, da se je položaj zahodne ženske radikalno spremenil. Pomislimo na čase, ko je bila ženska vezana na ognjišče, ko je garala in imela kopico otrok, ko je bila družbeno skoraj nepomembna. Zenske na primer niso imele volilne pravice, v Svici Se do nedavnaj. Štiridesetletne “hunce” so bile ovite v črne obleke in rute. O porokah so odločali očetje. Revolucionarno je bilo, ko so se prve in pogumne meščanke pokazale v volnenih in skoraj “integralnih" kopalnih oblekah na plaži. V Trstu je Se danes plaža, Pedocin, ki ohranja staro navado in ločuje moški od ženskega dela. Danes je to ostalo zaradi zgodovinskega spomina, ki ga Tržačani hranijo. Nekoč je bilo to normalno in verjetno so bile napredne ženske, ki so slekle težke obleke in se podale v vodo: daleč od moškega očesa in vseeno dostojno zakrite. Zenske s podeželja tega niso počele. Fotografije Marija Magajne in Tina Pierna nam jasno kažejo, kaj je pomenilo biti ženska Se v prvih povojnih letih. Zenska gibanja so se Sirila počasi in ko je Tina Modotti fotografirala gole ženske, so bile nunce na Krasu in v Benečiji zaprte v hiši in v črnino volne ali platna. Skratka, če gledamo na položaj ženske z zgodovinskega vidika, lahko, kljub vsem zaostankom, pišemo o uspeli revoluciji. Zahodu pa se zastavlja nov in prav tako radikalen problem, ki ponovno zadeva žensko. Če je družbeni položaj ženske na Zahodu vendarle prehodil določeno smer, je položaj ženske v drugih kulturah in verah, ki prihajajo k nam iz globalnega sveta, dokaj različen. Srečujemo se z Afriko, z muslimanskim svetom, z Azijo in drugimi deželami, kjer ženske ne živijo kot pri nas. Radikalno pa je naslednje vprašanje: so pravice ženske, ki so se uveljavile na Zahodu globalno merilo, ali pa veljajo le za naš prostor? Naraven odgovor je, da so pravice univerzalne. Objektivno težko sprejemamo s Sado-rjem zakrite ženske obraze, afganistansko burko, kruto afriško infibulacijo, moškega z več ženami itd. Enostavno si ne moremo misliti, da bi lahko zahodne, npr. Evropske, države z zakoni dovoljevale to, kar je v Afriki ali Aziji nekaj povsem običajnega in zakonito uveljavljenega. Obenem pa se nam zastavlja vprašanje, če je prav, da Zahod vsiljuje drugim ženskam, kako naj se oblačijo in kažejo v javnosti. Obstajajo izobražene ženske s Sadorjem. Na Zahodu so si v bistvu ženske priborile določen status, ki jih v veliki meri osvobaja tisočletnega suženjstva. Dosegle so ga, ker so to hotele in ker so v nastajajočem družbenem, kulturnem in verskem kontekstu uspele doseči vedno bolj nepojmljive in radikalne cilje. Kako pa naj gledamo na muslimanske ženske, ki nočejo sprejeti določenih navad in “svobode”, ker se jim to zdi asimilacija? Tehten ugovor bi bil, da ohranjajo takšno držo, ker jim moška hierarhija ne dovoljuje drugačnega mnenja. Je pa tudi res, da si v nekaterih državah, npr. v Iranu, v obdobju nekakšnega socializma in modernizacije (Perzijski Sah, neuvrščene države itd.) so ženske že bile blizu Zahodu. Ob preobratu, ki se je zdel osvoboditev, v novi, teokratski red pa je družba opravila regres in to predvsem ženska. Skratka, kje je v drugih kulturah in verah ženska v drugačnem položaju zaradi prisile in kje zaradi lastne volje? Je zahodna ženska revolucija dobra za vse ali pa se bomo morali mi privaditi različnim podobam ženske? Sam tega ne vem, vprašanje zahodne ženske svobode in položaj drugih žensk pa le nista odraz povsem črno-bele-ga stanja, kot nam ga mnogokrat prikazujejo. Aktualno Dan po nenapovedani zmagi Jorga Haiderja na avstrijskem Koroškem je dnevnik Il Gazzettino (8. marca 2004) posvetil vso enajsto stran problemom slovenske manjšine na Koroškem z naslovom: Slovenci dvignili belo zastavo. Avtor člankov Marco Di Blas je objavil zanimive prispevke, ki so tako zgodovinskega kot aktualnega značaja. Gre za dokumentirane prispevke, ki dajejo bralcem v Venetu in Furlaniji dokaj objektivno podobo o stanju Slovencev na avstrijskem Koroškem. Nekaj podatkov lahko povzamemo, ker so zanimivi za vse. Di Blas daje velik poudarek na očitno asimilacijo. Ob zatonu habsburške monarhije je bilo po ljudskem štetju na Koroškem 66.000 Slovencev. Ljudsko štetje po drugi svetovni vojni, to je leta 1951, je zabeležilo še vedno 43.000 Dokumentirano poročanje ob zadnjih volitvah Koroška in težave slovenske manjšine Slovencev. Nato se je v demokratični Avstriji pričel strmoglavi padec. Dvajset let pozneje je bilo Slovencev 21.000, leta 2001 pa jih je bilo na osnovi ljudskega štetja le še 12.586 Slovencev. Gre za osip, ki ga ni mogoče opravičevati zgolj s kakim demografskim padcem, am-. pak je nižanje števila očiten sad asimilacije. Dosedanji deželni glavar Jorg Haider je res zapisal v program svoje populistične FPO, da pod njegovim vodstvom, na Koroškem ne bo Una piazza centrale di Celovec dvojezičnih napisov. Tu pa Di Blas opozarja na drugo usodno zgodbo. Toponoma-stični in drugi dvojezični napisi, ki jamčijo manjšinam vidnost, so bili po avstrijskem ustavnem zakonu iz leta 1955 (znameniti 7 člen) vedno globinski kamen spotike med slovensko manjšino in avstrijsko večino. Zakon je predvidel, naj bi dvojezični napisi bili povsod, kjer je Slovencev več kot 20 dstotkov. To je konkretno pomenilo 205 vasi in občin. Protislovenska politika je na Koroškem doživljala najhujše ostrine predvsem glede uresničevanja ustavnega člena 7. Di Blas pa ugotavlja, da vsega tega ni bil kriv le Haider, nasprotno. Prvi, ki so pričeli po drugi svetovni vojni zanikovati obstoj slovenske manjšine na Koroškem in skovali besedo Windisch so bili prav socialdemokrati. Med najostrejšimi nasprotniki Slovencev je bil znameniti socialdemokratski deželni glavar Leopold Wagner, ki je vodil deželo v letih 70-80. Wagner je med drugim nagla- ippii Nell’inno della Carinzia resta il sangue a segnare il confine con la Slovenia L’inno della Carinzia ha quattro strofe, ma in tutte le cerimonie se ne cantano soltanto la prima e la quarta, quella in cui si ricorda che 'il confine della patria fu scritto con il sangue*, la strofa non fa parte del testo originale dell inno. Fu aggiunta nel 1930 c si riferisce al confine delle Caravanche con la Slov enia (allora Regno di Serbia, Croazia e Slovenia, poi Regno di Jugoslavia). Oggi, alla vigilia dell’ingresso della Slovenia nell Unione europea, si discute se quei versi, così ostili verso la comunità confinante, siano ancora opportuni. Ma la stragrande maggioranza della popolazione è contraria alla loro cancellazione. Anche da questo otteggiamentu si intuisce il difficile rapporto in Carinzia con la minoranza di lingua slovena, coi è dedicata questa pagina. sii, da je “Korošec najprej nacionalist in šele nato socialist”. Javno se je pohvalil, da je bil v mladosti vodja zloglasne Hitlerjugend. Di Blas se sprašuje, zakaj niso imeli glede na te izjave nič kaj pripomniti takratni predsedniki deželnih odborov Furlanije -Julijske krajine Berzanti, Co-melli in Biasutti. Prav Wagner, ki se je hvalil s svojo nacistično preteklostjo, je bil med vodilnimi osebnostmi tedaj znamenite skupnosti Al-pe-Jadran. Za velik pretres je na Koroškem poskrbel socialdemokratski deželni glavar Hans Sima, ki je leta 1972 dal postaviti dvojezične table. Mnogi se spominjamo na takratne dogodke. Nemški nacionalisti so pričeli rušiti table. Dogodek je odmeval po vsej Avstriji in seveda v Jugoslaviji. Na Koroško je prišel sam avstrijski kancler, socialdemokrat Bruno Kreiski, ki so ga domači patrioti pričakali z metanjem jajc. Rezultat je bil, da so dvojezične table odstranili. Sima je moral odstopiti in ga je zamenjal strankarski Gli sloveni hanno al; Per la prima volta dal 1975 non hanno presentato una lo Per quale partito hanno votato ieri gli sloveni della Carinzia? Difficile dare una risposta .Non ha amici il popolo slavo a nord delle Caravanche, che la storia e la geografia tanno affidato all’Austria All'estero si crede comunemente che il suo nemico numero uno sia Jórg Haider e il Partito liberale (Fpó), per le sue connotazioni tedesco-nazionali. Ma non è così. Se la minoranza di lingua Slovena è oggi ridotta a 12.586 unità (censimento del 2001), pan ad appena il 2,4 per cento della popolazione, la colpa non è dell'Fpo Ot-...lant'anmLi^aUrollaJgUitnBe.-.. E quando nel 1975 nasce l'Enotna lista, la ‘lista unitaria’ che alle elezioni locali riunisce le due anime della comunità slovena - quella cattolica-con-servatrice del Rat der karntner Slowcnen e quella socialcomunista del Zcntralvcrband spalleggiata dalla Jugoslavia -quando questo accade, ci pensa di nuovo lui. il socialdemocratico Wagner, a risolvere il problema: nel 1978 fa approvare quella famosa legge elettorale che eleva al IO per cento la soglia d'ingresso a) Landtag. il consiglio regionale Uno starra- IHEHBSmDi' ~... Per raccogliere voti Haider; •l'/.r/. A. LO SLOVENO Una scena di 32 anni fa: l'assaltoeta demolizione della prima Le questioni legate alla presenza della minoranza slovena in Carinzia sono state affrontate dal Gazzettino, lo scorso 8 marzo, con una intera pagina firmata da Marco Di Blas kolega, že omenjeni Wagner. Avstrija je sprejela restriktivnejše norme glede dvojezičnih napisov, ki pa niso bile izpolnjene. Tudi politično so slovensko manjšino “klestile” domala vse stranke. Ko so se leta 1975 združili v Enotno listo je Wagner leta 1987 predstavil nov deželni volilni zakon, v katerem je uvedel 10 odstotni volilni prsag, kar je onemogočilo vsak samostojni nastop Slovencev. Ta prag obstaja še danes. V resnici je Slovencem ostalo malo iskrenih političnih zaveznikov, čeprav so na nedeljskih volitvah Slovenci kandidirali pri socialdemokratih, v Ljudski stranki, pri zelenik in v mali Komunistični partiji Avstrije. Podatki iz leta 1999 pa jasno kažejo, da je nezanemarljiv del koroških Slovencev volil za Haiderja, kar se je verjetno ponovilo tudi v nedeljo. To pa manjšini ni rešilo številnih problemov, ki niso le table, ampak tudi radio, televizija, tisk, kultura itd. Predvsem pa plaši nagla asimilacija. Zanimivo je, da vse to to ugotavlja italijanski dnevnik II Gazzettino, ki je vpliven glas z Avstrijo in Koroško sosednjih dežel, (ma) Una serata a favore dei bambini rumeni Sabato 13 nella chiesa di S. Francesco Sabato 13 marzo, alle 19.45, nella chiesa di S. Francesco di Cividale si terrà una “Serata di musica e poesia” organizzata dai Lions club di Cividale-Manzano, Hermagor e Nova Gorica e patrocinata dal Comune di Cividale a favore dei bambini della Romania. Il programma prevede il saluto dei presidenti dei tre Lions club, l'intervento di suor Stefania delle Suore della Provvidenza, che o-perano in Romania, ed il saluto delle autorità. Quindi il programma culturale, incentrato sulle esibizioni del giovane mu- sicista Anže Vrabec, sloveno di Nova Gorica, del quintetto "Brassquintett" di Hermagor e del pianista austriaco Johann Sonnen-bichler. Nella seconda parte della serata si esibiranno il coro delTaccademia musicale “Harmonia” di Cividale ed il pianista friulano Matteo Andri. Le musiche proposte vanno da Mendelssohn a Mozart, da Prokofjev a Chopin e Beethoven. L’iniziativa si concluderà con un brindisi di commiato presso la sala superiore del centro S. Francesco. E “Comitato 482” da Tesini per i programmi Rai in friulano Appuntamenti con l’Auser Continuano presso la biblioteca di S. Pietro le iniziative dell’Auser delle Valli del Natisone - Nediške doline. Giovedì 11 marzo, alle 20, per il ciclo Spazio all'arte il professor Corrado della Libera parlerà di “La melancolia di Dii-rer”. Venerdì’ 12 marzo alle 18 si terrà il primo incontro del corso di spagnolo tenuto da Elisenia Gonzalez. Alle 19 verrà proiettato il film “Fratello do- ve sei?” (“Brother whe-re art thou?”) con George Clooney all’interno della rassegna di video in lingua originale. Il film è in inglese con sottotitoli nella stessa inglese. Martedì 16 marzo alle 20 per la stessa serie di proiezioni è previsto il film “Quando la moglie è in vacanza" (“The seven year itch”) con Marilyn Monroe. Per ulteriori informazioni su questi incontri e su altre iniziative dell’Auser si può telefonare allo 0432.717004 (lunedì, mercoledì, venerdì, 10-12, 16-18). Realizzazione e messa in onda di programmi in lingua friulana da parte della sede regionale della Rai e rispetto del contratto di servizio Mini-stero-Rai per il 2003-2005 sono stati i temi affrontati nel corso di un incontro avvenuto il 2 marzo a Udine tra il presidente del Consiglio regionale, Alessandro Tesini, e i coordinatori del “Comitato 482”, Carlo Puppo, Jole Na-mor e Pier Carlo Begotti. I programmi in lingua friulana fanno parte di una convenzione sottoscritta nella precedente legislatura e il “Comitato 482” vorrebbe la conferma dell’avvenuta realizzazione e messa in onda di quanto previsto. Invita inoltre a usare nei ti- II presidente del consiglio regionale Alessandro Tesini deH’Ammimistrazione regionale, pur sapendo che è di altri la competenza diretta in materia. Nel corso dell’incontro, sono stati evidenziati anche altri problemi che riguardano la sovrapposizione di frequenze radiotelevisive e la persistente mancata ricezione del segnale Rai in alcune aree della provincia di Udine. Il presidente Tesini ha infine anticipato l’intenzione di intraprendere i passi necessari, tramite l’Ufficio stampa del Consiglio in sinergia con quello della Giunta, per intensificare la collaborazione con la Rai per i programmi radiofonici dell’accesso e per verificare la possibilità di e-stenderli anche al palinsesto televisivo. toli e in ogni altra parte scritta la grafia ufficiale riconosciuta dalla Regione, altrimenti verrebbe a mancare la funzione didattica dell’iniziativa. Un incontro tra i vertici di Consiglio regionale, Core-com, sede regionale della Rai e Comitato 482, a giudizio del presidente Tesini servirà a fare chiarezza sulla situazione, a verificare eventuali pendenze e a individuare le soluzioni per fare un passo avanti rispetto a un problema che non può essere visto come semplice contenzioso né come mera sottolineatura delle questioni aperte. Rispetto al contratto di servizio 2003-2005, il Comitato 482 chiede un interessamento Ecco i degustatori della “marcundela” L’esaltazione della “marcundela" nel gotha della gastronomia rurale friulana è avvenuta puntualmente anche quest’anno ad opera dei membri della "Clape de Marcundela" in un agriturismo del Cividalese. La marcundela è composta da pezzettini di cuore, di fegato, di milza, di reni ed un po' di carne di salame ben amalgamati ed avvolti nella retina peritoneale dell’animale stesso. A gustarla sono stati Giuseppe Paussa, Mario Floreancig, Federico Cudicio, Dante De Vincenti, Bruno Sniderò, Ennio Marinigh e Luigino Braida Aktualno V Petjage imajo še adnega doktorja Tele zadnje lieta smo pogosto prebrali na Novin Matajure, dost naših mladih študentu se je laurealo. Vsaki krat smo se veselili, ker tele so prou lepe novice. Se na zmisnen pa al smo kada prebrali od “tistih mladih, ki imajo kako lieto vič”, de ratajo lahko, brez problemu, doktori tu malo cajta. Tuole se je zgodilo v Dužacovi - Markičovi družini v Petjage, ki seda ima novega doktorja. On je Francesco Coren an ima sedananštierdeset liet (47). Tud’ njega hči Elena se Suola na Univerzi v Gorici. Zatuo, vsi tisti, ki smo šli poslušat njega teži na vi-denski Univerzi smo se puno veselili z njim an z vso njega družino. Lahko mu moremo reč, de vsa njega sreča pride narvič od tarkaj barkih, pametnih žen, ki jih ima Francesco oku sebe an ki ga imajo takuo rade: žena Claudia, hči Elena, mama Ada, tašča Bruna, ku-njade... an brez se pozabit, se vie, tud njega bratra Miha z njega družino. Venerdì 27 febbraio, presso la Facoltà di Lingue e letterature straniere dell’Università degli studi di Udine, si è laureato in serbo-croato Francesco Coren e... considerata la sua età, non si pensi sia stato fuori corso! Anzi! I suoi tempi di studio per laurearsi (neanche quattro anni), siano esemplari per tutti noi! E’ questo un bel modo per sentirsi e mantenersi sempre giovani e belli dentro di se! La sua tesi di laurea, “Dalla Federazione alle Repubbliche: evoluzione, problemi e crisi del modello jugoslavo”, è un importante documento e potrebbe diventare ben presto una pubblicazione. Se ciò si avverasse, sarebbe un arricchimento prestigioso anche per le nostre valli. I nostri più sinceri auguri affinchè questo sogno e tanti altri, nel cassetto, si concretizzino. Aggiungiamo anche che la lunga ed interessante tesi si conclude con un incontro ed un’intervista del laureando con il presidente della Repubblica di Croazia, Stjepan Mesič avvenuto il 19 gennaio 2004 a Zagabria al Pan-tovčak, residenza presidenziale. La delegazione era composta da alcuni docenti u-niversitari di Udine e da Francesco Coren, che ha avuto l’onore di intervistare la più alta carica dello Stato croato (nella foto). In questi anni di studio, anche all’estero, Francesco Coren ha conseguito pure un diploma in Antropologia bulgara presso la storica Università Kliment Ohridski di Sofia. A Frane esprimiamo con tanta simpatia ed affetto le nostre congratulazioni e gli auguriamo di mantenere sempre viva quella passione e quell’interesse per la vita che così lo contraddistinguono e lo rendono non solo visibilmente “grande”. Lojza Con Giovanni seconda laurea in casa Zorza Martedì 27 gennaio Giovanni Zorza ha portato a conclusione i suoi studi in Ingegneria Elettronica presso l’Università degli studi di Udine e così il papà Marino Zorza, della famiglia lanova di Mer-so di Sopra e la mamma Diana Blasutig, della famiglia Zurinova di Vernassino pos- sono essere veramente felici e soddisfatti perché ora hanno ben due dottori in casa. La tesi dal titolo “Studio di un sistema di automazione di un processo di raffreddamento di barre d’acciaio basato su PC (WinAC)” è stato il risultato di uno stage che ha svolto alla Danieli Automation di Buttrio presso la quale ora ha già trovato impiego per continuare a sviluppare i suoi studi. Il giorno della tesi oltre alla neve ad accompagnarlo c’erano i genitori, sua sorella Raffaella, la sua morosa Anna, i parenti e gli amici che e-rano veramente in tanti visto le molte attività che Giovanni pratica soprattutto nelle Valli tra cui quella di presidente del Coro di S. Leonardo. Alla fine tutti si sono complimentati con lui per aver raggiunto questo ottimo traguardo ed infine c’è stato un brindisi pieno di allegria. E allora complimenti Giovanni ed in bocca al lupo per il tuo futuro! VSAK TJEDAN.V VASI HISI , Ugni settimana a casa vostra NAROČNINA 20(14- Abbonamento ITALIJA...................32 evro EVROPA....................38 evro conto corrente postale n. 18726331 AMERIKA, AVSTRALIJA IN DRUGE DRŽAVE (po navadni posti)...62 evro Naš domači izik Sedim na korite an gledam muoj majhan obraz tu uod Hvala Bogu, an tel dan je paršu h koncu. Se ulegnem, se oddahnim, pogledam uro: 10 an 10. Ure tečejo, dnevi se rodijo an umarjejo, adan za dnim, an vsako vičer mislim: an donas san nardila velikih reči! Otroc spijejo. Jan damjoha tu pastiej. Amelia počiva tu zibielc. Oh, tista zibiela je tarkaj otruok zibala, da če bi mogla napisat vse, kar je Vidla an čula bi dopunla ciele bukva. An moja nona je imiela nimar puno za pravt an za učit, škoda je, da ni bluo cajta za napisat... Cajt, cajt, uoharan cajt! Brez tiet (s pametjo) se ušafan gor par Salamantih, moja rojstna vas. Rieka Idarja Sumi pod vasjo, uoda kapa na korite, vietar gibje vieje od jesenu, ki rasejo pod pot. Pe- rje se igrajo s soncam an se laščo. Senuo, ki se suši po njivah pru dobro uonja. Sedim na korite an gledam muoj majhan obraz narisen tuo uod. Mislim: “Duo vje, kajšna bom, kar bom oženjena an bom imiela moje otroke.” Hitro mi pridejo na pamet mamine besiede: “Oh, ki uo-de steče še po Idarii do te-krat!” Nona se vrača dol od njive. Težkuo prenaša noge. “Claudia, al mi nardiš ’no dobruoto, al mi neseš telo cajno an telo matiko du kliet?” “Ja... potlè, nona, mi muo-reš poviedat ’no praveo!” Nona sedi na klop, pred hišo... Je ardeča, ku pomidorji, ki je pobrala. Uzame facu uoz gajule od viertuha an se obriše puot, ki ji kapa po licah. Lože roko tu te drugo gajufo, vetegne uon tabak, požnufa ’no priežo an me popraša: “Al češ no priežo, ti nardi dobro!” Začne brez počakat, de ji odguorim: “Ne! Hvala!” “Tela je resnica... sam bla mlada... Tekrat smo hodil v Čedad par nogah an ponoč za bit dol pred dnem. Pepa Kar-njelova an Vigja Flipcova so jajca brale po hišah an so jih nosile predajat v Čedad vsak tiedan. No nuoč ženarja smo se napravle an ist an Pia Kostan-čova. Smo ustale že ob dvieh an pu. Smo obliekle, kar smo imiele: hlače vunene, kotul, blužo an šjal. Smo obule Zeke an smo se ložle na pot. Tajšan mraz je biu, da smo tukle zobe. Smo hodile do Podarski-jega. V Podarskijem je bu an hlapac. Zef se je klicu. Jau je, da nas peje gor na njega uozu. On je hodu pogostu v Čedad za parpejat blaguo za butigo. Je imeu puno karatel na uoze. Smo se usednile na nje, je kapu kozamor. Zef nam je dau ljubljanske lombrene. So ble blu an so imiele krancel z vsieh barv. Skoda, de so ble vse stargane. Po pot uoz nas je cingu an smo skoraj zaspale. Kar smo paršli du Cedade, na muost, Zef nam je jau, de muormo dol iti. Aj ha, nismo mogle se še ganit. Nismo mogle gor ustat. Smo ble zale-djene. Zef je imeu silo, je pra-vu: “Preklete babe, ganita se!” Nas je vzeu dol s tistih ka-ratelu ku žakje an nas je pose-dnu na štenge pred cierku svetega Martina. Usta smo mogle gibat. Smo se začele smejat ku te naumne. Počas je paršu dan. Cedajci so se začel zbujat. So nas vsi gledal ku de b’ paršle z druze-ga sveta. Midruge smo se le smejale an smo piele: An fingert ljubez, an kos besedi strebise muoj fantič pred moje oči. Na hod pod vasjo da te na miš snedo. Bieš po vas an zauriski na glas. Zavriski na moč da bom viedla duo s’ !" Ah, tekrat smo ble mlade, smo vse lahko prenesle. Moja čeča, Idarja teče, teče, an vse za njo nese. Samuo spomini ostanejo. Tel donas so moji, jutre bojo toji. Claudia Salamant Četrtek, 11. marca 2004 Risultati 1. Categoria Valnatisone - Colloredo di M.A. 0-0 3. Categoria Audace - S. Gottardo 0-1 JUNIORES Chiavris - Valnatisone 2-1 Allievi Itala S. Marco - Valnatisone (ree.) 6-1 Valnatisone - Udinese 0-4 Giovanissimi Azzurra - Valnatisone 2-2 Amatori Bagnaria Arsa - Valli del Natisone 1 -3 Osteria al Colovrat - S. Lorenzo 2-0 Filpa - Poi. Valnatisone 4-1 Calcetto Pizz. Moby Dick - Merenderos 4-3 Merenderos - Credi Friuli Reana 5-3 Sporting 2001 - Il santo e il lupo 7-5 Paradiso dei golosi - Bar al Ponte 6-8 P.P.G. Azzida - Paradiso dei golosi 3-8 Bar al Ponte - P.P.G. Azzida 8-5 PV2 Rualis P.P.G. Azzida n.p. Blu Lions - Amsterdam Arena 8-4 Prossimo turno 1. Categoria Sedegliano - Valnatisone 3. Categoria Audace - Savorgnanese Savognese - Azzurra JUNIORES Valnatisone - Trivignano Allievi Gemonese - Valnatisone Giovanissimi Valnatisone - Rangers Valnatisone - Savorgnanese (16/03) Esordienti Pro Fagagna/A -Valnatisone Pulcini Moimacco/A -Audace/A Moimacco/B -Audace/B Amatori Bagnaria Arsa - Valli del Natisone Osteria al Colovrat - S. Lorenzo Filpa - Ristorante Gigolò Poi. Valnatisone - Maxi Discount Calcetto Zomeais - Merenderos Poi. Valnatisone - Il santo e il lupo PV2 Rualis - Bar al Ponte P.P.G. Azzida - Solerissimi Amsterdam Arena - Paradiso dei golosi Classifiche 1. Categoria Buttrio 53; Valnatisone 40; Lumignacco 37; Ri-sanese, Buonacquisto, Reanese 36; Cassacco 35; Riviera 33; Colloredo M.A., Sedegliano 32; Flumignano, Corno 28; Com. Faedis 24; Chia- vris21; Nimis18; Tre stelle 7. 3. Categoria Stella Azzurra*, Maianese 41; Azzurra* 40; Serenissima 29; Moimacco* 28; Ciseriis 25; Moruzzo***, S. Gottardo*, Lib. Atl. Rizzi 23; Fortissimi 22; Savognese**14; Audace* 12; Savorgnanese* 5. JUNIORES Chiavris 48; Buttrio 47; Valnatisone* 45; Trivignano** 37; S. Gottardo 24; Corno* 23; Tre Stelle** 20; Com. Tavagnacco*, United Cussignacco* 19; Reanese* 18; Com. Le-stizza***16; Fortissimi, Martignacco 14; Cussignacco 12. Allievi Sacilese* 65; Itala S. Marco* 64; Sanvitese** 56; Ancona** 47; Gemonese 42; S. Luigi* 40; Caneva* 37; Donatello* 36; Domio* 33; S. Giovanni**, Tolmezzo* 29; Valnatisone* 26; Ponziana**, Ronchi* 23; Palmanova** 22; Muggia 14; Sevegliano* 8. Giovanissimi Moimacco** 37; Serenissima* 36; Savorgnanese* 31; Azzurra* 26; Valnatisone**, Ran- gers 24; Centrosedia* 18; Gaglianese* 15; Chiavris**11 ; Reai Feletto 5; S. Gottardo* 0. Amatori (Eccellenza) Ediltomat* 33; Ziracco** 20; Bagnaria Arsa* 19; Torean*, Warriors*, Bar Corrado*, Termokey* 18; Valli del Natisone** 17; Baby color*’, Me-reto di Capitolo, S. Daniele* 16; L’occhiale*, Carpacco 15; Centro Com. Risorgive* 11. Amatori (2. categoria) Carrozzeria Tarando 27; Rd Group* 23; Bici-nicco 22: S. Vito al Torre*, Colugna*21; Millenium, Risano* 20; Corno*18; S. Lorenzo* 16; Osteria al Colovrat* 13; Versa* 12; Carioca 4. Amatori (3. categoria) Filpa 37; Beivars’ 26; Bar Ghigolò, Pizzeria da Raffaele’ 23; Orzano* 22; Poi. Valnatisone 18; Friulclean 16; Maxi discount* 12; Piaino’ 11 ; Alla terrazza*, Moimacco*10; Mar/Ter* 8. Le classifiche dei campionati Juniores, Giovanissimi e amatori sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno, *' Due in meno, *** Tre in meno. Doppia vittoria per la squadra di calcetto che vede più vicino il traguardo promozione E Bar al Ponte vede la seconda Partita senza reti per la Valnatisone, l’Audace sconfitta dal S. Gottardo - Perdono gli Juniores Impresa della Valli del Natisone a Bagnaria Arsa - La Filpa vince il derby con la Polisportiva Nel campionato di Prima categoria ancora un pari ad occhiali per la Valnatisone che ha ospitato il Colloredo di Monte Albano. Un’occasione fallita da Nicola Dindo e la traversa colpita allo scadere del tempo dagli avversari le uniche note di cronaca di una gara disturbata dal vento. In Terza categoria giornata di riposo per la Savognese che domenica ospiterà l’Azzurra di Premariacco. Sconfitta di misura l’Audace di S. Leonardo patita nei confronti degli udinesi di S. Gottardo. Sul campo della capolista Chiavris, gli Juniores della Valnatisone sono stati superati dagli udinesi. La rete dei ragazzi allenati da Pietro Gre-mese è stata firmata da Mau-ricio Javier. Due sconfitte per gli Allievi della Valnatisone, la prima a Gradisca (gol di Charles A-bulaye), la seconda in casa con l’Udinese. Sfuma a pochi secondi dalla fine il successo esterno dei Giovanissimi della Valnatisone sul campo di Premariacco. Dopo avere recuperato all’inizio del secondo tempo l’iniziale vantaggio dei padroni di casa ed essere passati a condurre grazie alla doppietta di Giovanni Tropina, la squadra sanpietrina si è vista raggiungere da un rigore trasformato dall’Azzurra nell’ultimo minuto di recupero. Inizia sabato alle 16 a Ca-poriacco, sul campo della Pro Fagagna/A, l’avventura degli Esordienti della Valnatisone nel campionato di Primavera In attesa della ripresa del campionato di sabato 13 marzo, i Pulcini dell’Audace si sono classificati al terzo posto nel torneo di Manzano. Nicola Strazzolini con cinque reti è risultato il capocannoniere della manifestazione. Nel campionato di Eccellenza amatoriale impresa corsara della Valli del Natisone che ha superato il Bagnaria Arsa. Sotto di una rete, gli Skrati hanno rimontato grazie alla reti di Scacco, Mauro Clavora e Kavčič. In Seconda categoria sul campo di Savogna l’Osteria al Colovrat ha superato il San Lorenzo, continuando la rincorsa alla salvezza. Le reti contro i manzanesi sono state realizzate da Paravan e Cristian Specogna. In Terza categoria il derby tra la Filpa di Pulfero e la Polisportiva Valnatisone di Cividale ha visto il successo dei pulferesi. Per gli atleti di casa hanno segnato Liberale, autore di una doppietta, Sedi e Kovačevič. Per i ducali la rete della bandiera è stata segnata da Toffoletti. Nel campionato amatoriale di calcio a cinque la Pizzeria Moby Dick ha superato i Merenderos. Per i sanpietrini sono andati in gol Sturam (autore di una doppietta) e Petricig. Nell’ultimo incontro i sanpietrini hanno superato la Credi Friuli Reana con la tripletta realizzata da Petricig e i gol di Vogrig e Cappello. Sconfitto dallo Sporting 2001 II santo ed il lupo, che è andato in gol con Scacco (doppietta), Mauri, Quercioli e Carlig. In Terza categoria il Paradiso dei golosi ha battuto la P.P.G. Azzida conquistando matematicamente la promozione in Seconda categoria. Per i ragazzi di Daniele Mar-seu hanno segnato Cristian Birtig (doppietta), Massimo Zottig, Patrik Birtig, Marco G.Sl- mDMI Nicola Strazzolini - Pulcini Bassetto, Gosgnach e Michele Dorbolò. Per la compagine di Azzida hanno fatto centro Giovanni Zufferli, Bertolutti e Michele Bastiancig. Il Bar al Ponte ottiene un bel successo alle spese della P.P.G. Azzida grazie alle tri- plette di Peddis e Golop ed ai gol di Matteo Trinco e Braidotti. Per gli avversari doppietta di Lombai e reti di Saccavini, Bertólutti e Borgù. Superando il Paradiso dei golosi, il Bar al Ponte si è quindi avvicinato al secondo posto che significa promozione. Sono andati a segno con due gol Michele Guion, Matteo Trinco e Braidotti, con un centro Colapietro e Peddis. Hanno risposto i pasticceri con Patrik Birtig (doppietta), Claudio Bledig, Bassetto, Cristian Birtig e Michele Dorbolò. Infine la Blu Lions ha superato l’Amsterdam Arena. Per i valligiani due centri per Del Gallo, uno per Luca Bledig e Patrik Chiuch. (p.c.) Spaziani, Luca Trusgnich, Marco Cantarutti e Giulia Nuzzolo. I prossimi impegni saranno la Coppa dell’amicizia a Udine mercoledì 10 marzo, il Trofeo Tolmezzo sabato 13 e la seconda prova del “Criterium Giovanissimi” domenica 21 a Porcia. Mercoledì 31 marzo a Cividale, presso la palestra di via Carraria, si terrà dopo 19 anni (l’ultima volta nella cittadina ducale risale al 1985) una gara tra le migliori società della nostra regione. L’incontro è inserito nel torneo Coppa dell’Amicizia. Infine, la notizia che la cadetta Alessandra Terlicher parteciperà al gruppo denominato “Progetto Lignano 2005” formato da un gruppo di atleti e maestri il cui lavoro li proietterà alla partecipazione delle Olimpiadi Europee denominate “Festival Olimpico Gioventù Europea” che si terranno nel maggio 2005. Per chi volesse avvicinarsi a questa disciplina dal valore pedagogico indiscusso può venire nella palestra di via Carraria i lunedì, martedì, giovedì e venerdì alle ore 19.30. Info maestro Daniele (338-1093757), maestro Mario (0432-730170). Antonio De Toni Ancora ottimi piazzamenti per i judoka dello Judo Cividale. Alla quattordicesima Coppa dei Tre Comuni tenutasi il 21 febbraio nel palaz-zetto dello sport di Tarcento di fronte alle migliori compagini regionali ed extraregionali provenienti da Messina, Judo Cividale protagonista in regione sport di Tarcento si è anche tenuta la prima gara Coppa dell’amicizia 2004. La nostra società si è presentata con ben tre squadre e sei atleti per gli incontri individuali. La squadra composta da Michele De Toni, Luca Spaziani, Ivan Chiuch e Marco Cantarutti si è piazzata al primo posto superando le migliori formazioni della provincia di Udine. La squadra di Francesco Chiabai, Caterina Tubaro e Luca Trusgnich è giunta seconda. Quarto piazzamento per la squadra di Mattia Spaziani, Mirko Chiuch e Manfredi Guglielmotti. Negli incontri individuali Juniores si sono classificati al primo posto Marco Pustetto, al secondo Umberto Bastiancig, al terzo Andrea Causerò, Gerson Fabris e Paolo Tubaro, mentre per gli esordienti B il secondo posto è andato a Stefano Vecchiutti. Anche quest’anno i nostri judoka partecipano al Tomeo “Criterium Giovanissimi” che prevede sei incontri nelle varie sedi regionali. Il primo, tenutosi a Gorizia il 29 febbraio, ha visto la partecipazione di Ivan Chiuch, Michele De Toni, Tania Marmai, Luca Vittorio Veneto, San Donà di Piave per citarne alcune, la società ducale si è classificata al terzo posto. Ben tre i judoka che si sono classificati al Alcuni dei Giovanissimi della società dvidalese, due atleti in gara e una foto di gruppo dopo una recente gara (foto A. Marmai) primo posto, tre al secondo, due al terzo posto e gli altri tutti fra i primi cinque posti. Ecco i nomi in ordine alfabetico dei protagonisti che hanno dato molte soddisfazioni a maestri e familiari: Marco Cantarutti, Michele De Toni, Giulia Nuzzolo, Daniel Pontoni, Luca Spaziani, Paolo Tubaro, Luca Trusgnich e Cristiano Zamparutti. Nella quattordicesima Coppa Friuli, disputata a Tarcento, nella categoria esordienti A Mattia Spaziani si è classi- ficato al primo posto, Ettore Cantarutti al quinto. Nell’incontro del 22 febbraio, valido per il 20 s torneo Valli del Torre, i piazzamenti dei nostri maggiori atleti sono stati più che onorevoli: terzo posto per Alessandra Terlicher, quinto per Cinzia Fachin e Stefano Vecchiutti. Le società che hanno partecipato a questo torneo provenivano da Croazia, Slovenia, Basilicata, Veneto, Emilia Romagna e Lombardia. Presso il palazzetto dello Kronaka ¥ Puobje iz Praponce Sem pregledavou zbierko mojih starih slik in mi je prišla pod roke ta slika posneta na Praponci 1936. lieta. Pomislil sem se jo javiti na tednik Novi Matajur, saj ta slika ima an zanimiv pomien. Pomislimo, de tiste lieta je bluo na Praponci približno 70 stanovalcu (abitanti) in na sliki so vsi ti lejdih fantje. Pomislimo na razliko med tekrat an danes. Si mislim, de danes gor živijo samuo en mož in na parketna ženska. In tako ni samo na Praponci, pa perbližno po vsieh vaseh gor po naših gorah. Na sliki so, od lieve na desno: Giovanni Prapotnich, Eugenio Prapotnich, Antonio Prapotnich, Vincenzo Prapotnich Vencit, Giovanni Prapotnich - Mohol, Valentino Prapotnich - Blišč, Giovanni Trusgnach - Trušnjan, Giuseppe Trusgnach - Trušnjan, Giuseppe Prapotnich - Mouck. To sliko sem jo posneu ist lieta 1936. (Mirco Zuodar) Poseban svet Štiefan za Roberta an Ido Kar se die deštin! On je dielu v fomaži na Cemurje, ona, ki je bla iz Orzana, je dielala pa v družini gaspodarju. Sta se zapoznala an... an na 26. dičemberja, svet Stiefan, sta praznovala njih zlato poroko. Dva noviča sta Roberto Stanig iz Dolenje Mierse, an Ida Micolini iz Orzana. Roberto an Ida sta bla Sla še po sviete kupe, dielal so gor v Zviceri, pa sta zastopila, de tle doma je bluo buojš an takuo sta se var-nila v Dolenjo Mierso. Tle je zrasla tudi njih družina, saj sta se jim parložla dva otroka, Tiziana an Silvano. Potlè sta ratala tudi nona od Mattea an Valentine, ki sta otroc od Tiziane an od njih zeta Giovannina, an od Beatrice, ki je pa od njih sina Silvana an od nevieste Femande. Kot vi-deta, jim na manjka pru nič za bit vesela. Sevieda, tudi ona dva sta v njih življenju imiel kake težave, pa kar se je na dva je nimar buj lahko jih prenest an njim jim je Buog dau srečo, de po petdeset liet poroke sta šele kupe zdrava an vesela. Za njih zlato poroko sta zbrala njih lepo družino an vsi kupe so šli praznovat telo “ta-po” njih življenja s troštan, de štupienjo za štupienjo, prideta kupe do diamantne poroke. An tuole jim željo njih otroc an vsi tisti, ki jih imajo radi. Sevieda, tudi mi od Novega Matajurja jim želmo tuole an še puno drugih liepih reči. Z Buan ni potiua naš dragi Tilio Suru Attilio Sigura era della classe 1920, una classe forte e numerosa, ora se n'è andato. Poco più che un bambino vestì il grigioverde e andò in Jugoslavia dove patì tutti i disagi della guerra. Venne ferito e rimpatriato, irriconoscibile per le sofferenze patite e questa fu la sua salvezza che gli risparmiò il fronte russo. Rimessosi, dopo la guerra, sposò una "cemedina" e con essa fondò una bella famiglia: tre femmine e due maschi. Cresciuti "s pametjo", oggi sono tutti ben sistemati che diedero al padre una corona superba di nipoti: Alessandro ed Elisa, Erika e Dajana, Daniele e Andrea e poi Stella che vale per due e Tania e Karen. Tilio era il patriarca di questa famiglia... Sulle orme di suo nonno Kef e del padre Uigio Suru, anche Tilio fece l'oste, il panettiere, il negoziante e il commerciante di legname perciò, conosciuto e stimato in tutto il circondario. Intelligente, ospitale e spassoso, ma con in pugno i veri valori della vita: l’attaccamento alla casa, alla lingua, alla chiesa e al paese. Per me è stato anche un brillante informatore, un libro aperto dal quale avevo ancora tanto da leggere... Avrei voluto leggere la "ballata della donna lombarda" po našn, che egli, quindicenne, cantò alla Sfeccati a Forame in una sosta all'osteria. Mancherà anche ai giocatori di cinqui-lio, fresilio e briscola: mancava uno per la partita ed egli, disponibile, prendeva posto al tavolo da gioco. Schiodava spontaneamente anche la fisarmonica per rallegrare le riunioni familiari o la permanenza in paese di qualche comitiva di turisti o di gitanti. Questo era Tilio! S Buan počiui! Le mie sentite condoglianze a tutta la sua grande famiglia anche da parte del Circolo culturale Ivan Trinko che lo ha conosciuto attraverso i miei - suoi racconti e di questo giornale che mi ha dato o-spitalità. Tilio Suru je bjeu dal '20: 26. febrarja je Su z Buan. Malo ubi k otrok, je Su za su-dada an na uisko, tjeu Jugo-Slavjo: je patu mraza, straha, lakot... Mo so jati: - Streji! -an ustreljen je bjeu on. Srej-ča, pr nasrejče, je prSu da-mou tej dna božjamaltra. Kr a so Sli ledat nja t hiSni, a niso poznal. Ta palotula mo je oSparala prvolinio ou RuSje, tele bot. Se je oženu po uiske an je luožu or dno Ijepo farne jo: pet otruok je sredu s pametjo. Nja sin mo so dal dno celo karonu nevode: Alessandro, Eliza, Erika, Dajana, Danjele, Andrea, Stella, Karen an Tanja. Tu sret njeh, Tilio je bjeu dan patriarka. Tej nja nono Kef an nja oča Uigio, Se Tilio je djelu na oStarje, je peku kroh, je ku-pau an prodaju drua an seno: za tu a so poznali pouno judi. Tu roke je držu stisnjene močno use te reč k vejajo vič: hi-So, nja otroke, naS jezik, ejer-ku an nja uas. Zame je bjeu dan velik libr odprt! Son mje-la Snje puno za brat... ma libr se je zapru. Tu oStarje če mankat Se ten k so hodil d čarte giat: kr je manku te četrt, on je bjeu tu nja noué. Pres a ni maidan upraSa, kr je kaka komitiva se kaptala ol za dno fiesto ubi Ijepo nardit, on je Su po ramoniko an je počnu Ijepo jo utejat. Tela je bjeu Tilio: z Buan ni počiua! Bruna Balloch SVET LENART wmmmmmmmmmmmmmmmmmm Utana / Kararja Zbuogam Carmelina V mieru je za venčno zaspala Carmelina Chiacig, poročena Impagnatiello. Imiela je 70 liet. Carmelina se je rodila v Kalanistovi družini v Utani. Suolala se je na učiteljišču (scuola magistrale) v Spietre an takuo je ratala meštra. Učila je tan v Milane 40 liet! Kar je zaslužila penzjon se je vamila v rojstne kraje an šla z nje družino živet v Kararjo blizu Čedada. Za njo jočejo mož Matteo, sinuovi Flavio, Dario an Stefano, navuodi Emanuele, William an Noemi, nevieste Giovanna an Muriel an vsa druga žlahta. Sestre z njih družinam an vasnjani iz Utane se bojo ni- mar spominjali na njo z veliko ljubeznijo. Carmelina seda počiva venčni mier v Karariji, kjer je biu nje pogreb v sriedo 18. februarja popudan. BELGIJA Obranke/Tamines Žalostna novica Iz Belgije je tele dni paršla tle damu žalostna novica. Za nimar nas je zapustu Giuseppe Bordon. Bepo se je rodiu v Starnadovi družini v Obranke lieta 1923. Je bluo lieto 1948 an on je imeu samuo 25 liet, kar je z njega va-ližco šu dielat v Belgijo. Tle je ku vsi naši mladi puobi kopu karbon lieta an lieta. Oženu se je z Almo an tle so ustvarili njih družino. Lieta so šle napri, otroc so zrasli, on je zaslužu penzjon. Ziveu je deleč od rojstnega duoma, pa vseglih se je ču nomalo doma, saj kjer sta on an Alma živiela, v Taminesu, je bluo puno, zaries puno družin tle z Nediških dolin. Bepo je umaru zadnji dan februarja, na 29. an v žalost je pustu Zeno, sina Gianna, hči Viviano, ki živi tle doma, blizu Kozce, v kraju Ciščave, njih družine an vso drugo žla- hto. Bepo bo venčni mier poči-vu gor v Belgiji an na njega pogrebu se je zbralo puno ljudi, posebno “naši”, ki gor žive. Družini naj gredo kondo-ljance tudi od nogometne ekipe (squadra di calcio) Audace. PODBONESEC Gorenj Marsin Zbuogam Luciano Na naglim je na njega duo-mu umaru tei sviet Luciano Zorza. Luciano je biu Jako po domače an je imeu 69 liet. Luciano je biu sin adne velike družine za katero sta marna an tata puno skarbiela, saj sta tudi vešuolala njih otroke v takem cajtu, kar so bli ried-ki tisti, ki so šli mimo “elementari”. Luciano je biu ostu doma an puno liet je daržu oštarijo v vasi, puno liet je tudi vozu mlieko iz Marsina dol v mle-karinco v Ažlo. Za njim jočejo žena Flora, sinuova Paolo an Pietro, nevi-esta Renata, bratje an sestre, navuodi an vsa druga žlahta. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v Gorenjim Marsine v saboto 6. marca popudan. SO SAMK PRAVCE ki se rodjo v fantaziji Gu-idaca. So pravce za se prrsmejat brez vsake hudobije tiste, ki jih on piše an naši brauci radi prebi-erajo. On jih udomači nimar. An takuo se vičkrat gajajo po naših vaseh an našim judem. Tisti, ki se znajdejo v tel ih pravcah naj na zamierijo. Dva parjatelja sta se poguarjala. - Al vieš - je jau te parvi - de moja žena je takuo šparovna, ma takuo šparovna, de vsaki krat, ki se poljubima ji muorem dat adan evro, ki ga lože tu šparunjak. Te drugi dan smo ga muorli razbit zatuo ki je biu napunjen. An al vieš ti, ka’ j’ bluo notar? - Ne, povejmi! - je jau parjatel nomalo ra-doviedan. - Je bluo stuojke po adan evro an tudi nih dvajst po petdeset evro! - Oh vsi hudiči! An ona ka’ ti je jala? - Mi je odguorila, de je srečna, ki nieso vsi možje uohami ku ist! Tu nediejo o deseti an pu, par ti veliki maš, pre Jožef je zamerku, de je bluo vse puno velikih novih avtu pred cerkvijo. - Oh muoj Buog - se j’ poprašu - kje so ti buogi judje? Po maš, kar je za-šteu sude tu mošnic, se j’ nazaj poprašu: - Oh muoj Buog, kje so ti bogati judje? *** Dva grofa sta bla velika parjatelja. Oba sta bla single, brez muroze an brez žene, pa sta i-miela vsak svojo diklo, ki jim je kuhala an daržala čedno hišo. Dikla od te parvega je bila že v lietah, ker je služila par tisti hiš že kadar je bla živa njega mat grofica, dikla te druzega je bila pa mlada an liepa an zlo pridna za dielat. Vsaki krat, ki njega parjatelj grof je paršu ga obiskat, jo j’ ušafu kleče na tleh, ki je fri-gala al tinel al pa kam-bre. An dan je ušafu njega parjatelja grofa, ki je frigu kleče na tleh, pa ona je brala gjomal usednjena na sofà. - Muoj dragi parjatelj - ga je prečudvano poprašu - ka’ niemaš vič dikie? - Ne, sem jo oženu! Kronaka Tele je naredu tata Fabrizio... Ma al sta vidli, kuo je pridan naš tata?! Kar je paršu snieg, niesmo stal tu koži od veseja an smo maltral našo mamo cieu dan: "Al moremo iti uon se tolit? Al moremo iti uon se snegat?" Potlè je paršu tata an nam je jau: "Ce bota pridni, vam nardin 'no lepo sorprežo!" Sorpreža je bla zaries liepa an... velika! Takuo velika, de smo mislili, de videmo do-plih. Kar nas je postavu na velikega pisa (dva metra! an dva taka jih je naredu!)) niesmo stal tu koži od veseja, kar smo se postavli blizu snežnega moža, smo se Cul pa ku mruje... Poštudierita, tri metre je biu vesok! Tata, kuo si pridan! (Tela dva otroka, ki imajo takuo pridnega tata, sta Nicola an Martina Loszach, Ton-hove družine iz Duža. Puobic ima tri lieta, čičica pa dva an sta pravo veseje za njih tata, ki je Fabrizio, za mamo, ki je Cristina Marchig taz Pečnije-ga, za vso družino an žlahto.) ... an telega tle pa Giorgia an Giada Vesejè je an kup snega, ki se ukida pred hišo an ušafat tistega, ki je parpravjen ti pomagat narest liepega an smie- šnega snežnega moža. Takuo, po velikem trudu, sta se Gior- gia Scrignaro an Giada Veneto pru zvestuo parstavle za narest tudi fotografijo. Kar bojo nomalo buj velike jo bojo gledale an tudi one pravle: "Al se zmisleš, kar.... " Giorgia živi v Remanzage (mama je Monia Vasconi z Lies, tata pa Silvano iz Bar-nasa), Giada živi pa v Preserjem (mama je Loredana Vasconi z Lies, tata pa Mauro iz tele vasi), pa se pogostu srečavajo, saj sta kužine. Seda se parpravjajo, zak setemberja zaCnejo hodit v ažilo. 2e! Eh ja, saj sta že dopun-le dvie lieta, Giorgia miesca novemberja, Giada pa diCem-berja. De lepuo rasejo an de se dobro runajo, se vide od fotografije, de sta pridne (!) nam pravejo pa njih mame an tata. Drage CiCice, sreCno življenje vam želmo. Planinska družina Benečije nedieja 14. marca KRN (mt. 2.245) se ušafamo ob 7.30 v Spietre pred Belvedere, kjer bomo odločili glede na vreme an nevarnost plazov program dneva. odi*. Giampaolo tel. 0432/727574 Planinska družina Benečije nedieja 28. marca ZANIMIVOSTI ISTRE (izlet z avtobusom) ob 7.00 - odhod iz Spietra. Od tu puodemo v Piran gledat pomorski muzej. Cajt bomo imiel tudi za sprehod po telim liepim miestace. ob 13.00 - kosilo v Hrastovljah v agriturizmu po kosile se popejemo do Kraškega roba ob 20.00 - se vamemo v Spietar se muora imiet veljavni dokument za čez mejo! za druge novice an vpisovanje: Boris 0481181965, Flavia 04321727631. Daniela 04321714303 at pa 731190 Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje mie-diha ponoč je na razpolago «guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klancic4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio inferniier. domic. 0432.727084 Kada vozi litorina 2elezniška postaja / stazione di Cividale: tel. 0432/731032 URNIK DO 5. JUNIJA 2004 12 Čedada v Videm: ob 6.00*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37* 8.07, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37*,13.57,14.1 7M5.06,15.50,17.00,18. 00, 19.12, 20.05 Iz Vidma v Čedad: Ob 6.20*, 6.53*. 7.13*, 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.00*. 13.20*, 13.40, 14.00*, 14.20, 14.40*, 15.26, 16.40, 1 7.35,1 8.45,1 9.45, 22.15*, 22.40**. * samuo čez tiedan ** samuo nediejo an prazniki Bolnica Cedad .... 7081 Bolnica Vidom 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....703046 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Cedad .705611 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 ADI Coriad .731762 Ronke Letališče..0481-773224 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola .717208 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Rardn .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost... ..727325 novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a.r.l. Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28192 Naročnina-Abbonamento Italija: 32 evro Druge države: 38 evro Amerika (po letalski posti): 62 evro Avstralija (po letalski posti): 65 evro Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad Cividale 18726331 Včlanjen v USPI Associato alTUSPI Kam po bencino / Distributori di turno NEDIEJA 14. MARCA Čemur Agip Čedad (v.le Libertà) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 12. DO 18. MARCA Skrutove tel. 723008 Njivica (Bardo) tel. 787078 OD 13. DO 19. MARCA Cedad (Fontana) tel. 731163 MERCATO EQUO E SOLIDALE San Pietro al Natisone ugasnu parvo Ogni seconda domenica del mese a partire da domenica 14 marzo 2004 orario: 9112.30 Lorenzo je “Ma al vesta, de ratavam velik tudi ist? Poštudierita, de sam ugasnu že mojo parvo kandelco! Dopunu san mojo parvo lieto življenja na 18. februarja an gor doma so mi nardil tako veliko fešto, de je ki. San se jo pru zaslužu, saj sem se na-vadu puno puno reci za de bojo mama Andreina PeCuo- kandelco! va, tata Claudio Garbaz, noni Adele an Bepic, teta an stric, kužin an vsi tisti, ki me imajo radi, kontent. Znan pozdravjat, znan se posmejat, znan "guorit", znan bušovat... ben, van na bom pravu pru vse, de potlè na bota pravli, de se previe hvalen! Ce me Ceta videt, pridita v Sevcè, kjer mi je pru všeC ži-viet an kjer imam puno parja-telju. Vsi me imajo takuo radi, de je ki an ist san pru ve-seu tegà”. Dragi Lorenzo, si pru an liep puobic. Vemo, de kar si se rodiu si pamesu puno veseja v tojo družino. Vsi ti Zelino, de bi rasu zdrav, srečan an veseu.