Žena In delo O tcm, da jc ncka bioioška razlika, ki je utemeljena v opravljanju določenih naravnih funkcij, med žensko in moškim, ni dvomiti. Da obstoja radi tega tudi psihološka razlika je nujno (saj je biološka diferenciacija tako dominantna, da se nam na prvi pogled pokaže psihološka, ki iz prve izvira). Dočim je biološka razlika raziskana, določena. nam o psiholoških posebnostih ni mnogo znanega. Ugotoviti je torcj treba, v čem obstoje te posebnosti, v koliko onc moškega, žcnsko za udejstvovanje v dvch osriovnih nalogah človeštva usposabljajo, neusposabljajo; kakšen prvenstveni delokrog jima določajo, more li biti v škodo cclokupnciia človeškcga napredka, če se prvi ali drugemu udejstvovanje v eni izmed omenjcnih nalou prepreči, zavira, protinaravno usmcrja. Z nckaj izjemami, katere šc niso ustaljene, oziroma so v veljavi pri primitivnih ljudstvih, je po vsem svctu družbeni ved. ki sloni na družini kot osnovni organizaciji človeške družbe. (O vprašanju, čc jc ta red najboljši, pravilen, se je v sociologiji mnogo razpravljajo; mnenja so deljena.) Ugotavlja sc sledeče: pri vseh narodih. ki so biii, so sotvorci danes prevladujočcga kulturno - civilizacijskega 'sistema, je bila družina temcl.i večjim organizacijskim skupnostim. Ako proučujemo družino v zgodovinski clobi, vidimo, da sta si žena in mož približno takole razdelila delo: 1. ž.: žena upravlja dom; 1. m.: preskrbi kar je potrebno za vzdrževanje družine; 2. ž.: če časa preostaja ima sodelovati pri preskrbi doma; 2. m.: Dreostali čais svobodno uporabi; 3. /..: prcostali čas je njen, oziroma možev. Iz gornjega sledi, da jc ženi ostalo le malo časa ali nič za kako drugo udejstvovanje (nastopajo še drugi razlogi: biološka razlika kot taka, primitivnost nazorov itd.: v prcteklosti je bila žena nedvomno močno zapostavljena). Razumljivo je, da žena dolgo ni stopila v krog tvorcev kulture, civilizacije, ki sta zato precej »moško« usmerieni. V teku časa pa je žena kljub vsem zaprekam prišla v stik s kulturo in jo je ta, ker je ona prav tako duhovno bitje, zainteresirala, pritegnila. [Človeška narava je dvojna, transcendentalnoduhovna in materialno-telesno-(duhovna). Ti dve človekovi naturi sta si v polarnem nasprotju; med njima jc trajna borba. Osnovni dve človeški nalogi sta: 1. ohraniti in vzdrževati rod; 2. iskati odgovorov na vprašanjc »Zakaj«.] Žena se je torej začela za kulturo zanimati, se v tem pravcu udejstvovati in jc v zadnjih stoletjih ogromno naredila. (To ji je dalo legitimaciju za sodelovanje na vseh poljih našega udejstvovanja.) Gotovo pa sc žena, ki se posveti takemu delu, družini odtuji, da le-ta ni več ženin cdini, — in možno je, — nič več osnovni, primarni interes. Družina zavzame v tem primeru v zanimanju obch glavnih njenih delov podrejeno mesto. Vsekakor ji to škodu.je, ruši njcno kompaktnost, jo. ovira v njenem razvoju na račun zaroda. Neprecenljiva škoda pa bi nastopila prav tako za celotni kulturni razvoj, ako bi se žene čisto odpovedale tvornemu kulturnemu delu. (Navedeno potrjuje, da ie hipoteza o nasprotju osnovnih nalog upravičena.) S stališča družine bi bilo želeti, da žena ostane samo družini; da se dožene končni človekov namen, jc prav tako potrebno so- delovanje ženc kot moža. Oboje je za človeštvo življcnjske važnosti. Naše opTavljanje naznačenih dveh nalog je torej tako uravnati, da vsaki damo, kar največ moremo. (Bilo bi o tem potrebno mnogo razpravljati; ker pa bi se s tem članek preveč raztegnil, bom navedel le zaključkc svojih razmišljanj.) 1. Žena ima dolžnost udejstvovati se kulturno. 2. Njena prvenstvcna naloga je voditi, vezati družino (to je utemcljeno v n.jej sami). . I. Mož mora delati duhovno; II. skrbeti v enaki meri za družino. 1, 2 ter I, II so cnakovredne dolžnosti, vendar pa jim je od naravc določen gornji vrstni red. Iz navedenega izvajam dal.je naslednje: A. Moški in ženska se morata udejstvovati kulturno, javno. B. Naloga ženske in muškega je porajati zarod, ga negovati, zanj skrbeti. C. Ženske naj se torej udeležujejo dela v vseh poklicih (one imajo do tega nedvomno pravico; ako bi to hoteli preprečiti, bi nastale sila škodljive poslcdice). Sevcda se vcžc z gornjim brcz števila vprašanj, ki bi jih murali rešiti, razvozlati. (V koliko ženo ovira priroda za opravljanje nekaterih pokliccv; socialna vprašanja — vprašanjc zakona. vprašanjc onih. ki se ne 'poroče, ne morejo poročiti; vprašanje družine vobče, vprašanje nagrad za dclo, vprašanje življenjskega standarda itd.: odnos vršilca nekega poklica do stvari same oziroma nagrade; vprašanje celokupne vzgoje itd.) Pripominjam, da je ta problem zclo globok in zaplcten, da zadeva človeštvo v koreninah. Namen članka je usmcriti razmišljanje prizadetih v pravo smer, v ob.jektivno gledanje, da bi s tem doprineslo prav učiteljstvo čim več pravih zaključkov ter tako vršilo svojo dolžnost. K. Mirko.