214. številka.
Ljubljana, nedeljo 20. septembra.
VEL leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja vsak dan, izvzemji ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja, po poitl prejeman, za avitro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold.
la
lah ____irf.
atopne petit-vrste 6 kr., će ae oznanilo enkrat tiaka, 5 kr. Će ae dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fraiikirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški costi v Tavčarjevi hiii „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiii.
izcaja vsa* aan, izvzemsi poreaoijae in aneve po praznikin, ter velja po posti prejeman, za avitro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold la Četrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., sa en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje ni dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt lota. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol h ta 10 gold. — Za fOtpođe učitelje na ljudskih šolat In za dijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za čitrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od čotiri
Skupno sodelovanje vseh svobodomiselnih
elementov brez razločka narodnosti, to je geslo, katero so mladočebi vstopivši v deželni zbor proglasili. In beremo v novinah, da so se Nemci temu simpatično odzvali. Tndi nam se zdi ono geslo, praktično omogočeno in izvrševano, eden idealov, ki bi bil doseči. Žalibog pak da moramo precej dostaviti, da za zdaj dvomimo o njegovem brzem uresničenji. Le to uresničenje namreč nij prej mogoče, predno ne bode narodno vprašanje rešeno. To pa v Avstriji ne bode prej rešeno, predno nemška ustav, verna stianka k spoznanju ne pride, da je silna potreba priznati v»c* narodne (nikakor ne p^resivne) zahteve avstrijskih Slovanov; predno „liberalni" Nemci ne nehajo na tihem in javno svojo nemško propagando delati mej Slovani. Je-li za to kak vzgled ? Žalibog da ne.
8 tem pa nečemo reči, da naj se ideja dosezanja tacega položja opusti. Nasproti, kolikor se /bliženje vseh liberalnih elementov dosezati da, neškodovaje narodnih zahtev, je naša dolžnost, in dolžnost bi bila tudi Nemcem, posebno če pogledajo na trdno svetovno zvezo, katero imajo uliramontanci vseh narodov in vseh dežel mej soboj tako tesno, da so pripravljeni celo svojo narodnost žrtvovati za svojo zvezo, ter dosledno v tem postavljajo svojo narodnost na drugo ali zadnje mesto programa, kakor na pr. pri nas.
Mi ultramontanov v tem ne moremo pos nemati. Dokler je naša narodnost v nevarnosti nam bode povsod prva. Ako tedaj naši liberalni narodni nasprotniki žele z naprednimi   Slovani,  in tnjih število bode raslo od
leta do leta, z vso močjo delati v boji proti omiki sovražnemu življu — ne smejo več podpirati institucij, katere z raznimi izgovori našo narodnost Žalijo in na stran odrivaj" na korist tuje.
Naj se dan denes šo toliko fraz „0 opravičenji narodnosti" premelje, železna in nepremična resnica je, da kar se je v sredi tega stoletja velikanskega v Evropi zgodilo in se še bode, je izv< r n a r od ne ga čuta. To govori več nego vse kozmopolitične fraze, za moč in torej opravičenost narodnosti, kateri se mora prej zadostiti predno se more govoriti o zedinjenji svobodomiselnih elementov.
Dolenjska železnica.
n.
Predsednik trgovinske zbornice g. V. C. Supan je govoril v omenjeni seji dalje: „Ker sem bil uže neštevilne kraii zaradi kranj skik železnic na lastne stroške na Dunaji, bodite, gospoda, preverjen', da vse razmere natanko poznam, ker sem vedno v kontaktu z vplivnimi osobnoBtimi. In baŠ denes ne smem zamolčati, nego javno tukaj izpovedati, da so vsa sumničenja proti našim sedanjim državnozborskim poslancem, ki so bila ali v javnih listih, ali pa so se privatno kolportirala, popolnem neresnična.
Ako pravim, kar vam je brez tega tako vsem znano, da se vse progo, katere je naša zbornica takrat kot urnega izvršenja potrebne zaznamovane, izdelane in nže prometu iz ročene, z izjemo ljubljansko-karlovške železnice, hočem s tem le naznačiti, kako pravo in jasno je bilo poročilo naše zbornice, da je slavna vlada potrebnost teh prog pri«
p znala, iu da so tako urno izdelale. Da se ljubljansko-karlovška proga nij še izvršila, tema so mnogovrstni uzroki.
Posebno se mora obzirati na to, da je bila uže takrat spodnja stavba od Zidanega mostu preko savske doline do liajhenbnrga dovršena, in tako se je proga do Zagreba in od tod proti Karlovcu žalibog prej morala začeti, kajti sicer bi bila cela spodnja ustavba z interkalarnimi obrestmi vred popolnem proč zagnana. Dalje je Še veliko uzrokov, da vlada dolenjske železnice nij kot zakonske osnove prinesla v parlament, in to tem bolj ne. ker se stavba dolenjske železnice brtz državne subveneje, ki bi morala najmanje kakih 00 tisoč znašati za v«ako miljo, ne da izvrševati.
Verjemite gospoda, da sem v vseh teh zadevah prav dobro verziran, in da slavna vlada potrebo dolenjske železn'ce močno priznava, česar me je uže večkrat nj. ekselencija trgovinski minister Dr. Banbans zagotavljal, — Daljni uzrok, da se železnica na Karlovec še nij začela, je to, da ogerska vlada še dozdaj nij dala dovoljenja za kratko progo kjer se bode ljnbljanskc-ksrlovška železnica dotikala hrvatske zemlje. Drugih ozn kov akoprani so jako važni, ne bodem razlagal. Tudi nečem deues navajati, kar sem uže tolikrat na odločilnih mestih storil z besedo in s peresom, da bode namreč dolenjska železnica izvrsten čian v verigi evropske svetovne trgovinske ceste; o tem, kakor tudi glede loške proge bodem na konci stavH poseben predlog glede knjižice in zemljevida s katerima se dokaže, da te dve progi spadate v periferijo svetovnih trgovinskih cest.u
Iz dozdaj povedanega lehko vsakdo razvidi, da so se vse železnice, katere je kranj-
Kantorčica.
Komati s pogorskega zakotja.
(Češko spisala Karlina Svčtla; posluvonil Franjo Tomšič.) (Dalje.)
Ko sta mlada mej soboj govorila z očmi, zabredla sta stara v pogovor, obema jako zanimiv. Dedček je govoril, da so se mu lica od gorečnosti rudila, in Mrakotova se je tudi rudila od pozornosti pri poslušanji.
„Vaš oče so se torej dvakrat s povod-nikom srečali?" čudila seje selka. „Vidite no, pa so ljudje, ki pravijo, da nij nobenega vOdnika, niti družili duhov niti strašil."
„Kdor neče v duhove verovati, naj nikar ne veruje ; jaz imam pa izkušenost, tedaj moram verovati," odgovori dedček; „postali so, ko je bog hudobne angelje z nebes zavrgel v pekel. Vsi nijso prišli tje, kamor jim je bilo namenjeno;  mnogo  jih je palo na
našo zemljo, v gozd, v vode, mej skale in to so ti skalni, gozdni, vetrovni duhovi in povodniki, kateri ljudstvo toliko stoletij iz-kušajo in bodo skušali, dokler bode ne ljudem, ampak bogu dopadalo. Pokojui moj oče se je res dvakrat srečal s povodniki; enkrat sem bil zraven, drugič ne, ali vselej je bilo zlo. Oče je šel enkrat nekomu nogo uravnati in jaz sem šel z njim, in nosil z njimi cajnico z različnimi potrebnostimi. llilo je spomlad, ta-lo čas, le da je bilo gorkejše. Po potu sva se segrela. „Kopajva se," rekel je oče, ko sva šla baš okolo potoka, ki se je vil iz hostue struge po travnika mej samimi cvetlicami. Vsakdo bi bil temu mestu zaupal, tako je bilo lepo in tiho. Slekla sva se in stopila v vodo ; ali komaj je oče v vodo stopil, jel je kričati, da ga nekaj na dno vleče. Ko bi ne bil jaz naglo na breg šinil in mu obe roke podal, pomagajo mu z vso močjo, gotovo bi ga bilo na dno potegnilo. Imel sem dokaj opraviti, predno je zopet
spregledal. „Vidiš", rekel je, ko se je radovedno ogledal, „tam le oni je tisti, ki je hotel moje življenje; ko bi tebe ne bilo, bi mu ga bil moral tudi pustiti." In pokazal je pri tem malo preč na belolasnega dečaka, kateri si je zbiral v venec, sem ter tjo letaje, trobentice, vijolice in potočnice. „To nij mogoče", odgovoril sem. Res nijsem mogel verjeti, da bi se v tej nedolžni stvarci kaj tako hudobnega skrivalo. „ Ali ni videl tega fanta, predno sva v vodo skočila?" vpraša me oče zopet. Moral sem, se ve da, reči, da ne. „No vidiš," nadaljeval je oče, „pa vendar sva se na vse strani dobro ogledala, je-li nij kdo blizu, predno sva se jela kopati. Takoj te bom prepričal, da se ne motim." In naredil je dva velika skoka, popal dečaka, predno se je nadejal ter ga jel tresti, da sem ga prosil, da ki ga pustil in ga ne tepel — bilo mi je vendar le hudo zanj. „Za koga prosiš v•' rekel je in fanta še bolj tresel; „le pojdi aem ter poglej, kdo je to.tt
ska trgovinska zbornica predložila, zidale, ■smo ljubljansko-karlovaka, pa loško-tržaška dozdaj še ne. Projekt zadnje je se ve da nastal še le potem, ko se je gorenjska izvršila. Dežela in volilci za komoro jako žele tudi dolenjske in loške železnico, za katere komora nevtrndeno deluje. Upati je, da se bodete tudi te dve kmalu delali, ker ste postali tako rekoč vprašanje za življenje za našo tako nbožano deželo.
0 ultramontanizmu.
(Konec.)
Religija in religtjozno čuvstvo ljadij je vir moči nltramontanstva. Zato meni veliko njegovih nasprotnikov, da se bode temeljito le takrat premagal, ako se moč religije sama nniči v srci. To menjenje pak je signrno napačno in boj, ki bi se začel proti religiji ali proti cerkvi, bode poprej končal se z mimogredočimi zmagami, nego s popolnim uničenjem ultramontanizmu. Ultramontanizmu bi se moč podesetila, ko bi ga narodi zares smatrali za branitelja vere in ko bi se jim zdelo, da je obstanek katoliške cerkve odvisen od tega, če on zmaga. Kajti srca narodov vere potrebujejo; katoliška vera pa je še za dolgo časa svetovna moč, ki ima na milijone ljadij stalen npliv.
Vsakako pa se dajo interesi vere ločiti od interes ov ultramontanizma, in prav lehko se one brani, te pak pobija. A nij vedno mogoče, da bi vsakdo v sredi boja ločil katoliško vero razločno od ultra-montanske stranke, posebno ne, ker se legitimni zastopniki katoliške cerkve, papež in škofje sami identificirajo z ultramontansko stranko. To p&k se je zgodilo, ko je Pij IX. izdal svojo e nc i k 1 i k o od 8. decembra 1864 ter jej priložil „syllabu8 errorum", in ko se je potem veliko število škofov o tem sporazumelo ter od svojih vernih terjalo, naj se pod to učenje podvržejo. Kako malo pa se da ta sistema še denes izvrševati, dokazuje to, da je državna oblast v deželah, kjer katoliška vlada in podložni prevladujejo, izvrševanje onib papeževih stavkov naravnost prepovedala, tako na Francoskem, v Belgiji, v Italiji, drugod pak, postavim v Avstriji, je uradno izjavila, da na obstoječi pravni red nemajo nikakoršnega vezalnega upliva. Pa je vendar Čudna prikazen, ako se zdaj
Moral sem k njemu pristopiti in fantu za vrat seči — in glejte, curljala mu je voda z las kakor bi lil. Ali zdajci se je očetu izpulil in naenkrat zginil. Pogledala sva se in bilo je nama kakor bi bila imela o fantu oba iste sanje — tako naglo je zginil."
Mrakotova se je tej dogodbi, kakor mora biti, zelo začudila in doktor je nekaj za-momljal, kar je imelo gotovo začudenje pomeniti ; ali sam bog ve, če je le eno besedo iz dedčekove pripovedi slišal.
In dedček je pravil še druge dolge dolge povesti svojega očeta in Mrakotova je povpraševala in se čudila.
Ali Bolnce se začenja nižati; ko popijemo kavo pojdemo takoj gori na betlebem pogledat, predno nastane tema," pravi naposled dedček.
..Kmalu bi bila zavoljo našega pripovedovanja pozabila, zakaj sva sem prišla," menila je Mrakotova hvaleča ob enem Ene-
po vseh katoliških deželah javna in tajnostna vojska bije mej avtoriteto države in avtoriteto cerkve, in da cerkev vernim to obsnanja za zmoto, kar država za potrebno in sveto proglaša. Država mora svojemu pravu tudi sč silo preskrbeti pokorščino, in ako pri tem avtoriteta cerkve sama trpi, je to nasledek, kateremu se je sama izpostavila s tem, da se je zvezala tako ozko % ono stranko, ki je v sredi cerkve najskrajnejša. Se sovražnejše proti moderni državi in proti celi moderni dnševni omiki pa je proglašenje p a peževe ne zmotnost i 1. 1870, in proklamacija papežkega absolutizma kot svetovnega principa.
Moderna država mora torej na dolgotrajno vojsko z ultramontansko stranko in katoliško cerkvijo samo pripravljena biti, ter se mora temu primerno vzpostaviti. Pravi in trajni mir se tako dolgo še misliti ne da, dokler cerkev obnovljenih poželenj po svetovnem gospodstvu in nadvladanji hierarhije nad poBvetnjaštvo popolnem ne opusti, dokler vrhovnosti in svobode države v celem okrožji narodskega življenja vsaj dejanstveno ne pripozna, in dokler ne respektira neodvisnosti vednosti od njenega vodstva, in dokler os o b n e vestne in verske svobode več principijalno ne zametuje in ne žali. K temu se pa katoliška cerkev še dolgo ne bode sporazumela. Mej tem bode le premirje in nekak „modus vivendi" mogoč, katera pa bode zdaj pa zdaj pretrgal javen prepir. Moderna država je zmirom pripravljena, cerkvi za verske razmere popolno svobodo dovoljevati. Razločuje se v tem od nadzorovalne države absolutistične dobe. A to samo ne vede do miru, ker cerkev v smisla ultramontanizma pod svojo svobodo razumi ja gospodstvo nad drugimi, in torej neče biti rešena samo od nadzorništva države, temveč hoče sama obnoviti nadzorstvo nad državo.
Kako se bodo ti boji končali, o tem ne more nihče dvomiti. Ker ultramontanizem po svojem bistvu pripada preteklosti ter se kaže nezmožnega in trmastega, požre ga močnejši čas z naravno silo ter podre njegovo moč. A take velike spremembe se gode le počasi. Sedanji in še bližnji zarodi bodo trpeli še nasledke tega boja.
fino kavo ; ali Otik je to pozabil celo, se ve da ne nad tem, kar so pravila dedčekove usta, ampak vnučkini zgovorni pogledi. Kakor iz sanj je poskočil, čujoč o betlehemu.
A stoječ gori pred jaslicami, katerih spomin nijso mogle zatreti najsijajnejše prikazni gledališč celega sveta, pozabil je doktor vse ter tudi Enefo in postal je otrok. Vse je spoznal , vsako malenkost: tule deklico, ta ki je vodo iz vodnjaka vlekla, tam Herodeževe vojnike, na katerih divjost je vselej s takovo grozo gledal, in ta Ježu šek v zlati zibki, ki ga je Marija zibala, o katerem se mu je vselej sanjalo, če je bil priden in nij matere jezil. Zamaknil se je v svoj otročji raj, v nebo najsvetejših spominov in solza, morda prva, katero je preld, kar je oni raj zapustil, mu je skalila oči.
Dekček je videl njegovo ginjenost in tudi njemu je stopila solza v oči; zdaj še le mu je privoščil Enefo, svojega ljubčka, katero je s tolikšno ljubeznijo in skrbjo izredil
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 19. septempra. V prihodnjem državnem &boru namerava dr. HofFer nasvetovati napravo sodišča za duhovenske reči. Povod temu je slučaj, da je državno sodišče izreklo se za inkompetentno v fajmošter Leitgebovem odstavljen ji. Pač teško, da bi večina poslancev za tak predlog bila. — Poslanec dunajske trgovinske zbornice Maverhofer je mandat položil.
Finančni odsek ni£jc-a rs t t-i j.fhvi/n deželnega zbora je nasvetoval 8000 gl. dati udom ekspedicije na severni pol kot častno darilo.
UcielMi ^hftri so povsod mirno začeli svoje delovanje. Češki zbor ima toliko dela, da bode, če „Neiie fr. Pr." prav poroča, do konca oktobra delal, zato bode tudi državni zbor še le z novembrom začel se. — V gališkem zboru je poljska večina volila tudi Rusine v odbor kar dozdaj nij bila navada.
Četka lista „Pokrok" in „Politik" nadaljujeta ljute napade na onih 7 poslancev, ki so šli v deželni zbor, ter pozivijeta, naj se narod maščuje itd. — „Narodni listy" pa pripovedujejo, da je klub staročeških poslancev naložil bil dr. Riegru, da skuša edinost v narodnem taborji narediti, a dr. Rte-ger nij niti enega koraka storil. Trma in avtokratičnost Riegrova je veliko sokriva češkega razpora in pasivne politike. Vil i* n Je tir zrn ve.
Wrancasko vojno sodišče je obsodilo Regnierja zaradi špijonaže in sporazumljenja sč sovražnikom pri Metzu in contnmaciam k smrti. — Republikanski članovi perma-uončne komisije so interpelirali ministra zarad instrukcij, katero je prefektom dal zaradi obnovljenja generalnih svetov.
„Times" prinaša nek telegram sč Španjskega, ki pa menda zopet nij drugega nego karlističen manever. Glasi se: „Ruski car je pisal Don Carlosn list, v katerem ga zagotavlja največje simpatije, obžaluje revolucijo ter želi, da bi trpljenje Španije kmalu nehalo." — Francoski listi poročajo o novih bojih na španjski zemlji. Pri Solsoni je brigada Arrandova natepla Morovo bando ter jo podila do Sco-de-Urgela. Reynova briga, da je natepla bandite popa Vdlabaina, Moriones pa je zabranil Karlistom, da nijso v Arragonijo prodrli. — Pričakuje se velika bitva.
IVemŠki listi pišejo, da se je začelo sodnijsko obravnavanje proti dekanu Rzez-nievskemu, ki je črez prosta Kubeczaka izrekel veliko ekskomunikacijo.
s£tBte**itean*tcih zedinjenih držav predsednik Grant je sklenil guvernerja črn-
v dobi, kjer je uže pred grobom stal in gledal v daljavo brezkončne večnosti.
„Na vse se spominjam, le tu-le na te tri podobe se več ne spominjani," dejal je doktor, oa bi njegovo molčanje ne bilo preveč sitno in da bi svoje ginjenje boljše za-kril j „morda jih še nij bilo tukaj, ko sem k vam hodil?"
nE bile so, le da jih nijste pazili, nijso vas tako zanimivale kakor bettehem," odgovori dedček. „Visijo uže tukaj več nego sto let; eden naših prednikov jih je dal zmalati v tolažbo vsem grešnikom. Tukaj prvi predstavlja Majdaleno, ko srečava Kristusa po njegovem vstajenji za vrtarja preoblečenega; tu je zopet Peter izražen, ko zatajuje Kristusa in tukaj Zahej, na drevo ležeči, da bi našega odrešenika boljše videl. Ako so zadobili milost pri njem razuzdanci, lažnik, ki ga je zatajil, in od vseh ljudij zavrženi farizej, naj nikar nihče ne obupa; vsem bo odpuščeno, ki bojo pokoro storili." (Dalje prih.)
cev Kellogg«, proti kateremn ho se beli v Lousiana v Novem Orleann sprli in ga od-odstavili, varovati. Poveljnik zveznih vojakov je dobil povelje nove nporne vlade ne priznati.
Domače stvari.
— (Dnevni red III. seje deželnega -zbora kranjskega) 21. sept. dopoludne ob 10. ari je: 1. Berilo zapisnika 2. seje. 2. Naznanilo zborničnega predsedstva. 3. Poročilo deželnega odbora o volitvi poslanca gosp. Matevža Lavrenčič-a. 4. Poročilo dež. odbora o volitvi poslanca g. Edvarda Schaffer-ja. 5. Vladna preloga z načrtom postave, kdaj je divjačine varovati. 6. Vladni načrt pogodbe za nravnavo razmer mej zakladom kranjske zemljišne odveze in državo. 7. Poročilo dež. odbora k načrta dodatne postave zastran odprave uČnine. 8. Poročilo dež. odbora, ali naj se kaj ukrene za poboljšanje ljudskega šolstva in učiteljskih plač na Kranjskem. 9. Poročilo dež. odbora, koliko stroškov za realno šolo naj bi prevzelo Ljubljansko mesto in koliko Kranjska dežela. 10. Poročilo dež. odbora o zalite vanji c. kr. vlade, da bi se 20% priklada od vžitnine poberala za zemljišno-odvezni zaklad. 11. Poročilo dež. odbora o osnovi kmetijske šole na Dolenjskem. 12. Volitev odbora za posvetovanje preselitve okrajne sodnije iz Planine v Logatec.
— (Slavnostno odpre tj e nove ljubljanske realke) bode — kakor je dr. SchafTer v mestnem zboru poročal, enkrat mej 10. in 15. oktobrom t. 1. ter pride naučni minister v Ljubljano in bodo povabljeni načelniki tukajšnjih oblastnij in udeleženi strokovnjaški krogi. Posamezni momenti te slavnoBti bodo : polaganje zadnjega kamena, ogled poslopja, govori in banket. Vse to osnuje hranilnica z mestom vred.
— (V tržaškem zboru) je bil 18. t. m. na vrsti znani novi volilni red, kateri bi imel Slovencem v okolici skoro vso volilno pravo vzeti. Krepko so se Italijanisi-mom uprli bar. Pascotini, Burgstall er. Nabrigoj iuNadlišek, kakor tudi vladni komisar Kinaldini. Pričakujemo od našega dopisnika poročila.
— (Iz Maribora) se nam piše 18. sep. : Beseda, katero bodo slovenski štajerski učitelji ter nekateri drugi domorodci dne 21. t. m. tukaj napravili, bode morda ena najlepših, kar se jih je na spodnjem Štajerskem napravilo. Od leta 1863 do letos se javno nij slišala slovenska pesen v Mariboru. Zdaj bo bode pelo izključljivo slovansko, godba bode svirala slovanske pesmi — in sicer javno, da pokažemo strahopetnim učiteljem da se zavolj narodnosti nikoga ne bojimo. Ker ne pride veliko črez 100 učiteljev, ki z Mariborskimi domorodci ne bodo premogli — troškov visokih troškov — tedaj vas prosim, naznanite Slovencem, naj se prav obilno udeleže te narodne veselice.
— (Iz Metlike) se „L. Tagbl.« piše, da je dr. vitez Vestem ek imenovan za c. kr. okrajnega glavarja v Črnomlji.
— (V O ori c i) je umrl teologije dr. Hrast eden stebrov tamošnjih klerikalcev.
— (Nesreča.) V kratkih dneh uže druga nesreča pri zidanji cerkve. Na Šmarni gori, kjer pri cerkvi popravljajo okna pal je — kakor se nam pripoveduje — zidar iz okna in se teško poškodoval.
— (G. A. Lavi C sik) c. kr. sodnijski adjnnkt v slov. Bistrici je na svojo prošnjo prestavljen v Ptoj.
— (Pred celjskimi porotniki) je stal 16. t. m. Franc lielič zidar iz Karje vasi v Ljubljani zavoljo uboja. Ubil je v tepežu italijanskega zidarja s fižolovim na tičem. A nij se mu moglo dokazati, ali je ubiti zavoljo njegovega udarca umrl, zato je pa državni pravdnik tožbo nazaj vzel in bode drugo vložil. Preiskava je bila torej slaba.
— (Zgodovino Škofje Loke) gosp. Parapat v „Danici" takole črta: pAko prijazno Loko prištevamo najstarejšim krajem mile naše kranjske zemlje, nihče nam ne more očitati, da zatrjujemo to brez zgodovinske podlage. Saj po listih je spričana resipca, da je Loka stara najmenj 90O let. L-inca, Lonka, Lonke, Lok, Loka se odlikuje v pismih X, XI. in XII. stoletja. Prvikrat čitamo ime Lonca v listu dne 30. junija 1. !>73 v Triburu s katerim je cesar Oton II. frižinskemu škofu Abrakamu (857 — 983) v dar poklonil svet mej Žabnico in Soro — Sabniza, Zoura, namreč „Sabnica, Lonca, Susane in Celzach". Loka je postala najimenitnejše mesto frižin-skega posestva na Kranjskem. S prva so ondi škofje nastavljali svoje opravnike. Okolo 1. 1215 bil je uže trden grad, kjer so bivali graški poveljniki, škofji pisarji, uradniki. Škofje so imeli svojo žituico, svoje kletarje, cestninarje, strelce, vratarje, glasnike, mestjani svoje sodnike in župane. Nadalje najdemo da je bilo 1. 1314 mesto opasano z močnim zidovjem, da bo 4 leta pozneje sezidali novo mesto — novumoppidum — in dostojno vtrdili. Razen zgornjega grada bil je Se eden spodaj. V škofovem gradu . so bili razni prostori: kapelica s sobo za kaplana — 1213—1218 nahajamo kapi. Ulrika — sobe škofove, zraven kapele je bila obednica, nadalje velika in mala hišterna, arhiv, hrami, kleti, kuhinja in žitniea. Po mestu je bilo jako živo : malini so ropotali, kovači kovali, mesarji in strojarji prodajali svoje blago. Leta 1814 najdemo vrtove, pri grajskih durih je bil leta 1357 kamniti most, škotja kopel; v kapeli sv. Jakoba, uže 1. 1292 znani, so obhajali službo in leta 1358 je v mestu ustanovil kamniški župnik Otokar (ne Oton, kakor Cat. Cl.) nunski samostan sv. Klare. Pogosto so prihajali škofje, po trikrat v leto, o sv. Jurji sv. Miheln in o Svečnici so po županijah škofijski oskrbniki sodovali. Takrat je vsak Župan sodniku pripravil sodček vina in mesa, podložniki so prinašali kruha, kokoši in sle-hrni po eno Loško mero ovsa. Svojemu gospodu dajali so Ločani in sosedje njih v Vir-mašah, Cerengrobu, Moškrinn, Vincarjib, Go-steŠah, Retečah, Hrodeh, Žireh, Poljanah, Hotavljab, Javorjah, Stražišču, Selcah, Sorici, razne davke v živem in neživem blagu in opravljali različne tlake, mej drugim „poklon" uže v začetku XIV stoletja znana beseda za ovčji davek.
Razne vesti.
* (Povodenj na Štajerskem.) Avtentičen izkaz, ki ga je vlada dala narediti, kaže, koliko škode je letošnja pomlad naredila na Štajerskem. A ta izkaz naznanja lc škodo, katero so trpele okrajne in občinske ceste, in katera znaša 182.305 gold.
* (Škandal v gledišči.) V Seuteši na Ogerskem je tamošnji šaljivi list napadel gledališke igralce. Ti so za maščevanje peli
v prvi igri potem kuplete zoper redakterj«. Za odgovor pa so pri prihodnji predstavi dobili kopico koprivovih vencev, so bili ix-zvižgani ter izsikani.
* (Prvi strel na K ari is te.) Iz Mak-sava na ISadenskem je dobil nemški minister marine, pl. Slos, 11. t. m. poštno nakaznico na 5 gl., na katere kuponu jo bilo zapisano: „Ta denar naj dobi oni kanonir nemške la-dije ^Albatros", kateri je prvi vstrelil na Karliste."
Naznanilo.
Dramatičnega društva odbor engagira za prihodnjo gledališko saisono, katera se bode začela v mesecu oktobru, še nekoliko sposobnih igralnih moči — ženskih in moških — s stalno mesečno plačo. Ponudbe naj se pošiljajo odboru najdalje do konca meseca septembra.
V Ljubljani 18. septembra 1874.
Odbor t,Dram* druHva44.
Po* lun o. Vse« bolnim moč in zdravje brez !eka in urez stroškov po izvrstni
RBTalesciere din Barry
Izvrstno zdravilo RevaleBcičro du Barry odstrani vse bolezni, ki bo leku zoperstavljajo, namreč bolezen v želodci, v živcih, v prsili, na ptj učah, jetrah, žlezah, na sliznici, v dušnjaku, v mehurji in na ledvicah, tnherkolc, sošico, naduho, kašelj, neprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, Šumenje v ušesih, medlico, in bljevanjo krvi tudi ob času nosočosti, scalno silo, otožnost, sušenje, revmatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki bo \ si'in lokom kljubovala!
Spričevalo št. 68.471.
Prunetto pri Mondovi, 26. oktobra 1869. Moj gospod! Morem vas zagotoviti, da odkar čudovito Revalescičre du 15arry rabim, to je od dveh let, niti nadležnosti svoje starosti, niti težo svojih 84 let več ne Čutim. Moje nogo so zopet šibke postale, mo.j pogled jo tako dober, da ne potrebujem očal; moj želodec je močen, kakor bi bil JO let star, — a kratka, čutim se pomlajen; jaz pridigujeni, spovedu-jem, obiskujem bolnike, potujem precej daleč peš, čutim Bvoj ura jasen in svoj spomin očvrsten. Prosim Vas, to izpoved objaviti, kjer in kakor hočete. Vam zelo udani
Abbo Peter Castelli, Bach-es-Thcol. in župnik v Prunettu,
okrog Mondovi. Spričevalo st. 75.705.
Dunaj, Praterstrasse 22. maja 1871.
Jaz sem Vam hvalo dolžen za prospeh, katerega je Vaša Revalesciere pri meni napravila. Trpel sem namreč na želodčnem krču, kašlju in driski, od kojega me je Vaše izvrstno zdravilo odrešilo.
L. Grosmann.
Tečnoj ii kot meso, prUirani BevaloBciere pri idraščonih in pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila.
V plehastih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., L fant 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 60 kr., 5 fantov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
— Rovalesciero-Biscuiten v pušicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Revalesciere-Chocolateo v praha in v ploščicah za 12 taB 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tat 10 gold., za 288 taa 20 gold., — za 576 tas 36 gold.
— Prodajo: Barry du Barry & Comp. na Du« najt, WnlIflstihKa«se št. 8, v IJuMJauI Ed. Hahr, v Orado! bratje 0beranzmeyr, v Ina-brnka Diechtl & Frank, v Olovci P. Birn-bacher, v T,onit Ludvig Mtillor, v Mariboru F. Kolotnik & M. Morič, v Herann J. B. 3tockhau8ou, kakor v VBeh mestih pri dobilh le-karjih in spoceijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse fa^aje po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
Tržile cene
v Ljubljani 19. septembra t. 1.
Pšenica 5 gl. 20 kr. ; — rež 3 gl. 40 kr.; — šočuien 2 glrt. 90 kr.; — oves 1 gl. 80 kr.; — ajda 3 gl. 70 kr.; — prosd 2 gl. 90 kr.; — koruza — gl.
— kr.; — krompir 2 gl. — kr.; — fižol 7 gl. BO kr.
— masla funt — gi. 54 kr.; — muat — gl. 50 kr.;
— špeh firišen — gl. 44 kr.; — ipeh povojen — gl. 42 kr.; — jajce po 2'/» kr.; — mleka bokal 10 kr;. ^vedine funt 30 kr.; — teletino funt 32 ki.; — svinjsko meso, funt 30 kr.; — sena cent 1 gld. 25 kr.; — slame rent —gl. 75 kr.; — drva trda 6 gld. 70 kr.  — mehka 4 gl W kr.
Tujci.
18. septembra: i   -.«? l ■»»   du Vico iz Kudolfovega
— Stenovic iz Litije. — Majer iz Trsta
— Ur. Gaspar iz Celovca. — Welser it Dunaja.
Pri Slonu: lilolghen, Saiusa, Ued-ncr, VVotenheim, Keisner iz Dunaja. — Weis \i, tiradca. — Knichrnbcrg i/. Bo rolina. — Gorjnj) iz Goric«. — 1» ude/, iz Ribnico.
Pri .vittIKl: Soratrov iz Trsta. — Bruk \£ Dunaja. —v IVsuiachei ll Les
— Oberoigner iz Snobcrka.  — Soinei
iz Gradca. — Ifapramik iz Dunaja. —
Kraiovic i/. Cerknico. — Modnišan iz Karli>vca. — Blcnk iz Dunaja. — Pe-terlunkar iz Gorico.
Da večstranskim željam ustreženi, si jemljem čast, slavnemu občinstvu naznaniti, da bodeni od denes naprej €%t'ttf ju/>n i ~<luttn> in tudi «•«•««» kat*' n4i  /O Ki-. i>i> • i -4tl.
dozdanjo obilno obiskovanje srčno zalivalo, ter prosim, mi ga tudi za prihodnjo no odtegniti.
S spoštovanjem
Janez Osvvald,
(•JU3—1) kavaruar v kazini.
S tem naznanjamo, tla siuo svoj denes potekli kontrakt z gospodom Vinc. Woschnagg-om v Ljubljani, kateri jo bil dozdaj okolo 6 let nas zastopnik in prodnjalec naših Oi'iy. 1 '.M.-i— I Io-\v«»-jovih wi~vi»lntli iiuiMiii
zdaj ponovili.
Nase originalne šivalno mašino se pri njem zmirom' na zalogi v veliki izbiri dobivajo in so za fabrično ceno prodajejo proti petletni garanciji, ter se poduk v šivanji z mašino zastonj daje. Dunaj, 31. avgusta 1874.
Za
the Howe Machine Company
in New-York
direktor Hcll. Schott
in. p.
Zaloga nlnili uničili in kar zrav« n gre kakor: niti. vretenai Nvilu, olj«*, £ivunl<«» itd., — nahaja so kakor uže več let v iii«*sf u 848—-48» kjer se sprejemajo t udi naročila za tabriko porilnega blaga Vsakfl sorto kakor
Perilo za gospode, gospe in otroke,
kakor tudi za telo opravo in so najboljšo izdelujejo. Popolni eonilni ltui-itiit o i>«»i*iln in Aivulnili n i: < .««. i j i 11 se dobi na željo. — Naročila od zunaj so točno in najboljše izvrše. (256—4)
Vincenc Woschnagg,
c. kr. priv. piva kranjska fabrika za perilo in zaloga šivalnih mašin v Ljubljani.
M        Znamenje časa!
1
Samo zavolj slabe kupčije
prodajam odslej tudi na dro"bno in sicer zolo pod pridelavno ceno eno fino moško srajco s traverprsi gl. 1.70; 1 9(J ; 2 20. eno   „      r n     spleteno za gostijo ali ples gl. 1.90; 2.20; 2.50.
ene g^atijo iz planinskega platna 95 kr.; gl. 1.10. eno hno korseto za gospe, fantazijsko ali spleteno gl. 2; 2.50; 3.50. šest platnenih robcev gl. 1; 1.50.
dvanajst parov nogovic (schu eissangor) gl. 1.10; L50.
Naročila iz dežolo so proti podvzetjn natančno in zvesto izvrše; nopovšečno so brez (»vire zamenja.
Naročila na čLeToelo dobodo zraven najnižjih cen so rabat.
Pri naročilih zadostujo, da so pošlje mera v centimetrih ali pa s kako nitjo. (233—4)
Samo pri J. Deutsch,
Dunaj II. Jiezirk, Cirfcuni/crsse JVr. 3,
JL>Xiiiaj3Jxa bor?.« 19. septembra. (Izvirno tologratično poročilo.)
71 gld. 20 74   „ 55 100   „ 75
Enotni drž. dolg v bankovcih Enotni drž. dolg v srebru 18H0 drž. posojilo ....
	Akcij j narodne oanko	990 „	n
	Kreditne akcije	247 „	r
		.   .109 „	80 „
kr		.   .      8 „	787, .
_	C. k. cekini.....		ff
			95
Filijala Štajerske egkomptne banke v Ljubljani,
Podpisani zavod prevzema pod sledečimi pogoji i
a> v giro-coutu proti vložiliiiiu in clie<|ucs-kitjižicaiii,
kjer ae more vsakateri znesek od 5 gld.  višjo vložiti  ter  so do zuettka ilOOO  gl«l. moro
vzdigniti, in sicer
s 5 °/0 brez obznanila, s 5 Vi % proti 15dnevnemu obznanilu
v vsa U u »orili znoskih;
s 6 °/0 proti 90dnevnemu obznanilu
v vaakaterlh zneskih.
■>> Proti kasnim pismom (Kassciisclieiiic>, glasečimi
se na ime ali na prinesitelja, s 4 Va °/o brez obznanila, s 5 Va °/o proti 30dnevnemu obznanilu.
Ulogo v giro-contu proti knjižicam in rabljenim kasnim pismom uživajo obresti od 1. julija 1873 daljo.
Filijala štajersko eskomptne banko oskomptira dalje preiuenlave tržišču (Platz-vvechsol) in domicile do 150 duij tekočega časa na Gradec, Dunaj, Trst, Celovec in druga domača tržišča, ako je tam banka ali bankna filijala, — ona preskrbuje komisijonsko nakupovanje in prodajanje vseh vrst vrednostnih papirjev in efoktov kakor jo kurs proti najbolj ceni proviziji, — prevzema v inkaso menjice in nakaznice za domača in tuja tržišča. (110—20)
Samostojno kreditno društvo tega zavoda daje kredite po statutnib določbah.*)
__Filijala štajerske eskomptne "banke v Ljubljani.
*) Izpisi iz statut kakor tudi prosilni blanketi so na ustno ali pismeno zahtovanje dajo zastonj v pisarni tega Zavoda.
Naturne mineralne vode
frišno natočene v vseh sortah
se dobivajo v
špecerijski, materijalni, barvni, vinski, delikatesni in semenski prodajalnici
Petra Lassnika.
(151—14)
Učiteljska služba.
Pri rudarski direkciji preinogokopa in trgovske družbe v AVicsn na Štajerskem
je na novo ustanovljeni enorazredni rudarski šoli v Itttitt»it* in **tf!/c*i'fjff*i po ena
učiteljska služba z letno plačo 600 gold., prostim stanovanjem in kurjavo razpisana. Za obe Šoli se skuša dobiti pravica javnosti in se bode učitelju za dotično upe rabljeuje plačala petkrat petletna doklada 10°/0 letue plače. Znanje kakega slovauskega jezika in za zdaj neoženjeni stan se želi.
Prosilci naj ulože svoje prodaje s priloženimi »pričali o zmožnosti za javno učenje do 30. t. m. na imenovano radarsko direkcijo v \V i e s u (Štajersko), pri čemer bo opominja, da morejo tudi pod učitelji, ako imajo spričevalo zrelosti, kompetirati.
Služba bi se morala vsaj 1. novembra uastopiti, a izključen nij tudi prejšnji nastop ue. nego je celo zaželen. (264—1)
V prej Woscbnagg-ovi stacuui
glavni trg 237
se bode vse tam še založeno 'manufakturnu bolo in. porilno blago, da so tem proj prostor izprazni, za
50°o pod ceno
prodajalo in sicer posebno so smo priporočati: Za gospode srajce bele       od gl. — 90 kr. navzgor. „ „   barvaš'o     „   „    1 — „ „
„ „   flanelaste    „   „    1 80 „ „
„ svitico iz platna „ „ 1 — „ „ „ „      „ kotonino    „ —60 „ „
„       prsni všivi za m- tjco „ — 12 „ „ „       krogli iz papirja  od „ —   1  „ „ Za dame srajco „   „    1 50 „ „
»      blače „   „    1 — „ „
„      korsete „   „ — 80 „ „
„      lotovniki „   „ — 70 „ n
Platna n   B — 25 „ „
Chiffon, shirtiug, modrpolan B „ — 18 „ „ Kotonina in Domostitiuo B „ — 15 „ n Pitjue in žnorast barchent n n — 25 „ „ Brilantin In Gradi „   „  — 25 „ n
Blago za inizne prto iz brisalnico „  — 18 „ „ Hjuho od n    1 — „
Batistni robci „   n  — 10 „ „
Foulard „   „    1 — „ „
Blago za obleko iz ovčjo volno „   „  — 23 „ r Bernsko surovo blago 2alilačo .  „  — 90 „ , daljo mline in kuvertno pokrivala, kavini robci, blago za predgrinjala,  flunelo,  chachemir, tkavsko blago, svilnate charps in kravate po tacih conah.
_ (258—4)
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan rte m en.
Lastnina m tisk „Marodne tiskarne1