Zgodilo se je pred 39 leti
Tistega dne, 22. junija...
Ko je Nemčija napadla Sovjelsko zvezo, so se v stanovanju pri Filipu Bernardu na Vodnikovi cesti 27 sestali nekateri člani CK KPS in ustanovili glavno poveljstvo sloven-skih paitizanskih čet — vojaško vodstvo obo-roženega boja slovenskega naroda proti oku-patorjem. Tu so se sestali še preden je pri-šel poziv iz Moskve, poziv na internacionali-stično pomoč pri napadu na socialistično dr-žavo. Za komandanta je bil imenovan Franc Leskošek, za pomočnika komandanta dr. Aleš Bebler, za komisarja Boris Kidrič, ki ga je v začetku julija nasledil Miha Marinko. Kasne-je so postali člani glavnega poveljstva sloven-skih partizanskih čet še Oskar Kovačič, Miloš Zidanšek in Stane Žagar kot predstavniki Ko-munistične partije Slovenije in dr. Marjan Brecelj kot predstavnik krščanskih socialistov ter Dušan Podgomik kot predstavnik demokra-tičnega krila sokolov. Ustanovitev glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet je bila *za nadatjnji razvoj partizanstva v Sloveniji izrednega pomena.
Da bi partizanske enote čimprej pričele organiziran napad proti pkupatorjem, je glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet na svoji seji.16. julija 1941 sklenilo pre-iti iz priprav za narodnoosvobodilni boj, ki so potekale v skladu s sklepi junijske par-tijske konference, v dejansko oboroženo vstajo. Z navodili o pričetku vstaje v Slo-veniji so odšli iz Ljubljane: Stane Žagar na Gorenjsko, Milan Zidanšek na Štajersko, Oskar Kovačič na Primorsko, dr. Aleš Beb-ler na Notranjsko in Dolenjsko, Miha Ma-rinko v Belo Krajino. V kamniškem in kranj-skem partijskem okrožju ter na severnem predelu današnje občinc Ljubljana-Šiška pa sta pripravljala vstajo inštruktorja CK KPS Tomo Brejc in Lojze Kebe.
Priprave na oborožen napad proti okupa-torjem so potekale na območju današnje občine Ljubljana-Šiška še pred ustanovitvijo glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet. Do oboroženega upora je prišlo najprej na ozemlju, ki ga je zasedel nemški okupator — pod Šmarno goro in Rašico. Na sestanku rajonskega komiteja KPS Tacen maja 1941, ki ga je vodil Ivan Novak v gozdičku pod Šmarno goro, so določili, kdo izmed članov KPS in SKOJ bo odšel v partizane, kdo bo ostal na terenu kot politični aktivist. Sklenili so tudi, da na tem območju ustanovijo dve partizanski četi; prvo na levem bregu Save s komandiranjem Stanetom Koscem iz Ga-meljn, drugo na desnem bregu Save s ko-mandirjem Lpjzetom šifrerjem iz Vižmarij. Ko je prišel Lojzc Kebe z navodili o pričetku vstaje v Sloveniji na Šmarno goro, je tu že delovala šmarnogorska partizanska skupina. Takšna skupina je bila tudi pod Rašico. Na sestanku, ki ga je imel Lojze Kebe s člani obeh skupin 19. julija 1941 na Šmarni gori, so se odločili, da prično z oboroženo vstajo 22. julija 1941. Borci šmarnogorske partizan-ske oborožene skupine so 22. julija iz zasede v gozdičku Pšatnik nad vasjo Tacen napadli bivšega jugoslovanskega orožnika Franca Znidaršiča iz šentvida nad Ljubljano, kate-lega so partizani obsodili na smrt z ustrelit-vijo, ker je izdal nemškemn okupatorju čla-ne in simpaziterje KP z območja bivših ob-čin Šmartno pod Šmarno goro in Šentvida nad Ljubljano;   obsojen je bil  tudi  zaradi
Praznovali smo...
... leta 1975, povorka delovnih ljudi in občanov
. leta 1976, KS Gameljne-Rašica, na Rašici
. leu. i:,,,, KS Zgornja Siška, stadion Ilirije   u,-
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ISKRENE ČESTITKE OB OBČINSKEM PRAZNIKU, 22. JUNIUU
SKUPŠČINA OBČINE IN
DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACUE LJUBLJANA-ŠIŠKA
...leta 1978, KS Medvode, osrednji stadion Medvode
...leta 1979, KS Edvarda Kardelja, v Tacnu
tega, ker je sodeloval z nemško policijo pri aretacijah in preganjanju zavednih Sloven-cev že takoj po prihodu nemškega okupa-torja v ta predel Gorenjske. Gameljska par-tizanska skupina je na ta dan pripravljala tudi likvidacijo izdajalcev iz Gameljn. SR Slovenija praznuje 22. julij kot dan vstaje slovenskega naroda.
Zaradi napada partizanov na izdajalce je nemški okupator v dneh od 23. do 26. julija na območju bivše občine Šmartno pod Šmar-no goro aretiral več kot 30 simpatizerjev narodnoosvobodilnega gibanja; dva od teh sta bila kmalu nato ustreljena neznano kje. V tistih dneh sta se šrnarnogorska in gamelj-ska partizanska skupina povečali z novimi borci. V rašiških gozdovih je od 24. junija 1941 delovala tudi partizanska skupina črnu-ških komunistov. Po sestanku med črnuški-mi partizani in Stanetom Koscera iz gamelj-ske skupine 25. julija 1941 je prišlo 28. julija nad vasjo Rašica do združitve šmarnogorske, gameljske in črnuške partizanske skupine in do ustanovitve Rašiške čete. Po zaprisegi o zvestobi slovenski partizanski vojski so bor-ci izvolili Staneta Kosca za komandirja, Mi-leta Špacapana za komisarja, ki mu je sle-dil Maks Pečar — oba iz Črnuč.
Rašiška četa je delovala kot samostojna partizanska enota, zato se je glavno povelj-stvo slovenskih partizanskih čet odločilo, da se četa vključi v Kamniški bataljon. Tako je prišlo 17. avgusta 1941 do vključitve v Kam-niški bataljon.
Vsakodnevne sabotažne in druge akcije, zlasti napadi in uničevanje nemških avto-mobilov, so vznemirjali okupatorje. Zato se je nemški okupator odločil napasti Rašiško četo. V pripravah na ta napad je na Rašico 18. septembra 1941 prišla posebna nemška komisija z narnenom, da na kraju samem ugotovi položaj in pripravi operacijski načrt za obkolitev in uničenje čete. Toda partizani Rašiške čete so jo na povratku v dolino na-padli pri Pasjem potoku pod vasjo Rašica, kjer je padlo vseh šest članov komisije. Dva dni po tem napadu, 20. septembra 1941, so Nemci vas Rašico požgali, vaščane pa izgnali na Hrvatsko. Rašica je bila prva požgana vas v Sloveniji y času narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji. Teden dni nato je nemški okupator napadel Rašiško četo. Zaradi so-vražnikove premoči bi bil vsak odpor uso-den za nadaljnji obstoj Rašiške čete, zato so se borci porazdelili v manjše skupine in se umaknili iz rašiških gozdov. Premik čete v Ljubljansko pokrajino je bil le začasen.
(Odlomki iz zapisa Rezke Traven)
Ob tabornem tfgnju v Kosezah — tradicionalna prireditev