Vlasta Kopača …, ki so znali prisluhni- ti domačinom na bistriški strani gore, in vedeli celo, da domačini izpuščajo pridevnik "Kalški", tako da za oznako gore ostane samo "Grében" (z nagla- som na prvem ozkem é-ju; na kokr- ski strani izgovarjajo ime kot Grêbn, s širokim ê-jem in tudi brez pridev- nika), ta pa kot sinček edinček nujno napreduje v druščino lastnih imen in se enako okiti z veliko začetnico – v udarno diskreditacijo zapisa "Kalški grebén", ki se je dandanes ježevsko ugnezdil v široko prostranstvo sloven- skega pisanja. (Da ne bo pomote: av- tor Gorazd in lektorica nista padla v to past!). Enako vpijoča zgodba se drži "Kočevskega roga" – ki ga v naši knjigi (Deo gratias!) sicer ni – a je vsem lju- dem dobre volje jasno do zadnjih ga- laksij, da je "Rog" pravo lastno ime in se v vsakem položaju, s pridevnikom "Kočevski" ali brez, piše z veliko zače- tnico. T udi tu pravijo domačini: "Saj mi besede "Kočevski" sploh ne rabimo; mi rečemo samo "Rog". Kako naj bi ga potem pisali z malo začetnico? (V rogu ležimo pobiti? – naslov knjige). Jezikovnih zank je še cela reč – člove- ška duša je neusahljivo ustvarjalna – a naj končam s prošnjo: ko se bo pisa- teljska plast goroljubcev odločila, da bo Kranjskogorcem širokosrčno pu- stila reči in pisati po domače Prisank, in bo pozabila na Prisojnik, naj … ah, saj menda ni nujno, da izpišem do konca; odgovor je na dlani; ponuja se kot svež jutranji žarek, ki po svojem prodornem poslanstvu razsvetli viso- ko nebo in prebudi mrakobno dno. Z vodnikom V zasnežene gore pla- ninci poleg dobre kondicije in ustre- zne opreme rabijo samo še zasneže- ne zime, v katerih bodo lahko uživali lepoto belih gora. Stanko Klinar Prenovljeni vodnik Koroška planin- ska pot V letu 2018 smo praznovali zlati jubi- lej pomembne planinske poti na Ko- roškem. Pred pol stoletja si je namreč Koordinacijski odbor mladinskih od- sekov planinskih društev Mežiške doline zamislil in skupaj z Zvezo te- lesnokulturnih organizacij Ravne na Koroškem zasnoval vezno planinsko pot po planinah slovenske Koroške. Slovesno so jo odprli 16. junija 1968 v Ribnici na Pohorju in jo poimenova- li Koroška mladinska planinska tran- sverzala. Snovalci poti so želeli z njo spodbuditi mladino, da bi pogoste- je obiskovala gore ter mnoge druge naravne in zgodovinske znamenito- sti. Za izhodišče poti sta bili na izbiro dve točki: Ribnica na Pohorju in Pir- šev dom nad Mislinjo. S Pohorja je bila pot speljana skozi Slovenj Gradec, čez gorovje okoli Mežiške doline in se je Samo Rugelj: TRIGLAVSKE POTI Hvalnica hoji in potepanja na vrh Slovenije Nan Shepherd: ŽIVA GORA Spremna beseda: Robert Macfarlane Henry David Thoreau: HOJA Avtor knjige Walden: Življenje v gozdu Robert Louis Stevenson: POPOTOVANJE Z OSLICO ČEZ SEVENE Potopisna klasika Naročila: na spletni knjigarni: • 01/520 18 39 • knjigarna@umco.si Knjige založbe UMco so na voljo tudi v bolje založenih knjigarnah. Sprehodi in pohodi po naravi s knjigami založbe UMco Izpostavljeno v knjigarnah Mladinske knjige do konca maja 2019 PRIPOROČAMO TUDI PLANINSKI VESTNIK maj 2019 79 končevala na Ravnah na Koroškem pri Domu železarjev. Med potjo je bilo 20 kontrolnih točk z žigi, ki jih je po- hodnik moral zbrati, da je hotel prejeti poseben častni znak. Sčasoma se je med koroškimi planin- ci pojavila zamisel, da bi uredili planin- sko obhodnico. Zato so po odločitvi na Meddruštvenem odboru planin- skih društev in klubov (MDO PD) Ko- roške skupaj z Zvezo športnih društev (ZŠD) Ravne na Koroškem pripravili Koroško planinsko pot (KPP) in jo slo- vesno odprli avgusta 2000. Gre prav- zaprav za obnovljeno in dopolnjeno Koroško mladinsko planinsko tran- sverzalo, saj je dodatno speljana še po obmejnem pogorju severno nad reko Dravo. Zaradi tega je nastalo 11 kon- trolnih točk več, skupno torej 31. Pot je dolga dobrih 230 kilometrov in za- jema območja vseh občin koroške re- gije. Poteka po obronkih Gornje Dra- vske, Mislinjske in Mežiške doline ter povezuje pogorja Strojne, Kozjaka, Pohorja, Karavank in Kamniško-Sa- vinjskih Alp. Njen začetek in konec sta na Ravnah na Koroškem. Leta 2000 sta izšla lični Vodnik po KPP, ki ga je uredil Igor Glasenčnik, in Dnevnik KPP. Od prve izdaje vo- dnika sta minili že skoraj dve desetle- tji. V tem obdobju se je na pot poda- lo mnogo pohodnikov, ki so zapisane podatke s pridom uporabljali. Tako je značke in priznanja za prehojeno pot v času od ustanovitve leta 1968 do avgusta 2018 prejelo že 2633 poho- dnikov. Povpraševanje po vodniku je naraščalo, žal pa so zaloge že davno pošle. Poleg tega so na poti nastale pomembne spremembe, ki so nare- kovale tehtne popravke in nujne do- polnitve prvotnega besedila. Oboje je spodbudilo člane Odbora za Koroško planinsko obhodnico pri MDO PD Ko- roške, da so se odločili za izdajo pre- novljenega vodnika. Izšel je marca letos, uredil ga je Franc V erovnik; založila sta ga ZŠD Ravne na Koroškem in MDO PD Koroške. Glede na osebno obarvane opise poti spa- da Vodnik po KPP med klasične pla- ninske vodnike, katere zadnje čase nadomeščajo sodobnejši s kratkimi in jedrnatimi informacijami. Temelji- ti opisi posameznih odsekov so vse- binsko posodobljeni in prilagojeni da- našnjim, spremenjenim razmeram na poti. Med drugim sta se spremenili lo- kaciji dveh kontrolnih točk: Ožbalt ob Dravi namesto HE Ožbalt in Volinjak namesto Pristova na Lešah. Uvedena je bila še nova točka na Kapli na Koz- jaku, tako da jih je zdaj 32. Fotografi- je v vodniku so povsem nove, doda- ni so zemljevidi posameznih odsekov za lažjo orientacijo, osnovni podatki in kratki opisi znamenitosti vseh dva- najstih koroških občin. Vodnik je opre- mljen s kodo QR, ki omogoča dostop do spletnega prikaza vodnika. Izšel je tudi prenovljeni Dnevnik po KPP. Vodnik in dnevnik je mogoče dobiti na ZŠD Ravne na Koroškem, v knji- garnah Mladinske knjige na Koro- škem, v TIC-ih večjih koroških krajev, pri koroških planinskih društvih in v planinskih postojankah ob KPP. Franc Verovnik TRIGLAVSKI NARODNI PARK Narava nas povezuje – Parki Dinaridov V maju prihaja na informativna me- sta Triglavskega narodnega parka (Informacijsko središče Dom Trenta, Infocenter Triglavska roža Bled, Cen- ter TNP Bohinj v Stari Fužini, Zelena hiša TIC Kobarid in Slovenski planin- ski muzej v Mojstrani) zanimiva raz- stava Narava nas povezuje – Parki Dinaridov. Fotografije velikih forma- tov prikazujejo kar devetdeset za- varovanih območij, ki so združena v zvezo Parki Dinaridov in se raztezajo od Slovenije preko Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Makedonije, Ko- sova, Črne gore in do Albanije. Raz- stava predstavlja naravne vrednote in kulturne znamenitosti zavarova- nih območij ter koristi varovanja teh Jakopičevo razstavišče Vir: Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, Artinfoto Tik pred zaključkom redakci- je smo izvedeli, da se je poslo- vil France Zupan, prejemnik pri- znanja PZS za življenjsko delo v alpinizmu. O njem bomo več napisali v naslednji številki. območij za lokalne prebivalce in ljudi, ki živijo v širši regiji. Mreža Parki Dinaridov je bila ustano- vljena konec leta 2014 v Podgorici, kjer ima tudi sedež. S svojimi ukrepi že- lijo uresničiti skupni interes za izbolj- šanje varstva okolja ter trajnostnega razvoja in izboljšati sodelovanje med zavarovanimi območji v državah Di- narskega loka. Sodelovanje vključuje krepitev kulturnih in naravnih vrednot zavarovanih območij, njihovo promo- cijo in podporo zahtevam ter izvajanje dobrih praks na področju trajnostnega razvoja in upravljanja. Na razstavi poleg Mreže parkov Di- naridov sodelujejo člani Skupnosti naravnih parkov Slovenije. Ta Sku- pnost je nastala leta 2011 in združu- je štirinajst upravljavcev zavarovanih območij Slovenije: Triglavski narodni park, Kozjanski regijski park, Notranj- ski regijski park, Regijski park Ško- cjanske jame, Krajinski park Debeli rtič, Krajinski park Goričko, Krajinski park Kolpa, Krajinski park Ljubljansko barje, Krajinski park Logarska dolina, Krajinski park Pivška jezera, Krajinski park Sečoveljske soline, Krajinski park Strunjan, Krajinski park Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib ter Naravni rezervat Škocjanski zatok. Enkraten mednarodni fotografski projekt nam sporoča, da nas narava povezuje, saj ne pozna meja. Trigla- vski narodni park pripravlja razstavo skupaj z Mrežo zavarovanih območij Dinaridov, WWF Adria in Krajinskim parkom Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Razstava bo stala pred info mesti in v razstavnih prostorih znotraj info mest TNP, na ogled pa bo možen do kon- ca avgusta 2019. Ponuja edinstveno priložnost, da se seznanimo s prostori neokrnjene narave nekoč skoraj eno- tnega prostora. Politične meje za na- ravo ne obstajajo in pri njenem varo- vanju jih bomo morali znati preseči tudi upravljavci zavarovanih območij, seveda z vključitvijo širše javnosti. Ana Marija Kunstelj 80