Hlačama Leto lxii. itev.zm 0 UuMloni. u sobcto 7 decembra 19Z9. Ceno Din r- dan rjopoktae, imen« lederje in praznike, — Inserati do 30 petit * Din Z—, do 100 rat Din 2.50, veeji inserau* pettt ™ta Din 4.—. Popusti po dogovoru. In eratni davek posebej. »Slovenski Na rod < velja letno ▼ Jugoslaviji 144.— Din, na inozemstvo 30o— Din- — Rokopisi se ne vrafajo. — Naie telefonske številke ae: 3122, 3123. 5124, 3125 in 3126. Heimurehr se odreka „Anschlussu" Avstrijski nacionalisti se odrekajo južni Tirolski na ljubo Mussoliniju ter agitaciji za priključitev Avstrije k Nemčiji — Inomost, 7. ero« prenehal izhajati — Beograd, 7. fcampan&o proti troši drJcvn in Italijanski prestolonaslednik pri papežu Rim. 7- decembra. AA Italijanski prestolonaslednik in princesa Giovauna bosta danes posetila papeža. Za sprejem so bile določene podobne ceremonije kakor za obisk italijanskega kraljevskega para. Petek namesto nedelje Angora, 7. decembra- AA. Na pobudo gospodarskih krogov je določila vlada kot dan počitka nedeljo namesto petka, kakor ie bil doslej običaj v Turčiji. Ta odredba stopi v veljavo s 1. januarjem 1930. Nove težkoče z ratifikacijo Youngovega načrta Spor med nemško vlado in predsednikom državne banke zaradi Youngovega načrta — Odgovor vlade na dr. Schachtovo spomenico Berlin, 7- decembra. Na včerajšnji seji državne vlade je izjavil državni finančni minister dr. Hilferding, da se je državna vlada ravno v zadnjem času zelo intenzivno posvetovala s predsednikom državne banke dr. Schachtom o tolmačenju Vouncrovs^ga načrta in drugih problemih, ki so z njim v zveza. Sredi teh pogajanj je izšel dr. Scbacb-lov memorandum, za katerega državna vlada ni vedela. Sele v četrtek ponoči so prizadeti ministri po informacijah v časopisnih redakcijah zvedeli, da je dr. Sehacht izročil javno&ti svoj memorandum, v katerem se izreka proti Youngovemu načrtu. Dr. Schachtu se je priznalo, da bo imel pozneje priliko podati izjave pred javnostjo, nikdar pa ni dogovorjeno, da sme to storiti pred zaključno konferenco v Haagu. Tudi o vprašanju finančne reforme se n-i nikoli razpravljalo v tej obliki. Zaradi nepričakovane objave memoranda je nastala popolnoma nova situacija. V nasprotju s to izjavo državnega finančnega ministra jui izjavljajo listi, da vlada ni bila presenečena zaradi pomislekov, ki jih je imel dr. Sehacht proti razvoju Youngove politi Ke. Predsednik državne banke je sporočil svojo namero odgovornim mestom. Državna vlada seveda obžaluje, da je izvedela za besedilo njegovega memoranda šele v trenot-ku, ko ga je dr. Sehacht že objavil. Tudi je bil objavljen odgovor dreaffte vlade, ki ga je najprej prejel dr. Sehacht, nato pa izročen H>tom. V tej izjavi ;>r;:vi vlada med drugim: Predsednik državno banko je dostavU državni vladi memorandum 0 tekoči !i gajanjih glede Voungovoga načrta in \ pričanju finančno politike. Objava tega tneni »-randa je prišla srodi razgovorov o tek vprašanjih. Državna \i mI.i mor.i izroči nezadovoljstvo zaradi te objava, ki »grozil enotno vodstvo razgovorov. Predsednik državne banke je tokom razgovorov napovedal pridržke glede na svoja izjavo o presoji visečih vpras-nii. Pri tem po jo i zračno povdaril, da se bo to zgodilo v />b'iki, ki ne bo povzročila škode. NTacin in SSeMna memoranda ter čas, v katoreni je bil ot>-javljen, so s to izjavo v ostrem nasprotju. Vlada se v sedan ein trenotku noče spuščati v podrobno razpravo o razlaga.i memoranda- Vlada je že v zadnjih dneh sklenila, da bo tekom prihodnjega tedna predložila državnemu zboru temelina načela celokupnega bodočega finančnega programa. Program bo vseboval irkrepe za sanacijo nemških financ, obširno davčno reformo itd. Voditeljem strank, ki so zastopane v vladi, je bilo že pred dnevi dostavljeno vabilo za razmotrivanje o tem programu. Državni kancelar bo v na'kraišem času predložil ta program državnem« zboru, ki mu je edinem« vlada odogovorna ter postavi! v zvezi s celokupno poHtiko državne vlade vprašanje zaupnice. Pomirjen je na Daljnem vzhodu Pogajanja med Rusijo in Kitajsko zaključena — Kitajci sprejeli vse ruske zahteve Moskva, 7. decembra. Sovj-tski listi prinašajo obširna poročila o poteku in zaključku pogajanj m ©d sovjetsko in muk-■densko vlado ter as zadovoljstvom ugotavljajo, da je sprejela vse pogoje in zahteve sovjetske Rusije. Listi pripisujejo ta velik uspeh odločnemu nastopu rdeče vojske, ki je pognala kitajsko armado v beg ter pričela ogrožati že Harbin in neposredno rudi Miakden. Na podlagi podpisanega spora z* uma, ki ga je po zadnjih poročilih odobrila že rudi nankinška nacijonalna vlada, bodo izvedena v kratkem določila pekingške ru-sko-ki tajske pogodbe o skupni uprrri vzhodno»kitajske železnice ter »c bodo ie v teku tega meseca povrnili na svoja mesta vsi izgnani ruski uradniki in nameščenci. Mukdenska vlada se je tudi obvezala, da takoj izpusti vse internirane sovjetske državljane ter odpokliče z rusko-kitajske meje odelke helogardijskih čet, ki so neprestano vpadali preko meje ter hujskali kitaj* ske čete k sktrpnfm pohodom proti rdečim četam. Generalna stavka na otoku Haiti Krvavi spopadi med delavci in policijo — Proglasitev obsednega stanja Haiti, 7. decembra. Stavka pristaniških delavcev na otoku Haiti je zavzela že grozeče dimenzije, ker so se priključili tudi prometni nastavljenci in delavci vseh tovarn na otoku, tako, da se je izpremeni-la včeraj v generalno stavko. Vse delo m promet počivata. Stav kujoči delavci so se zbrali pred vladno palačo, kjer so priredili viharne demonstracije in zahtevali intervencijo vlade. Ker je policija zelo ostro nastopi!a proti demonstrantoni in jih skušala z orožjem razgnati, je prišlo do krvavih spopadov, v katerih je bilo več stavkujočih delavcev m policijskih stražnikov težko ra&jemh. Po demonstracijah pred vladno palačo so odšli demonstranti po mestu, kijer so pričeli razbijati ki pleniti skladišča, trEovtne in banke ameriških državljanov. Zato je guverner razglasil obsedno stanje in brzojavno zaprosil washington-sko vlado za ojačenje ameriških vojaških oddelkov. Ameriška vlada je takoj odposlala na otok Haiti večje število mornariških pehotnih čet, ki so zasedle najvažnejša križišča na otoku, kjer so postavile strojnice in lahko poljsko artiljerijo. Rudniška nesreča Madrid, 7. decembra- V Rudniku v Huel-vi je zemeljski plaz zasul večje število delavcev. Pet jih ie ubilo, trije pa so bili težko ranjeni. Rop v angleškem vlaku London, 7. decembra. Iz vlaka, ki je vozil med Swindonom in Londonom, so odnesli neznani tatovi poštno vrečo s 4.000 funti šterlingov. Bombni atentat v Chicagu Chicago, 7. decembra. Snoči je v trgovskem okraju eksplodirala bomba, ki je povzročila znatno materijalno škodo ter ranila 30 oseb. Domneva se, da je bil atentat namenjen kitajskim delavcem. To je bila že 104. bomba, ki je tekom leta eksplodirala v Chicagu- Tri prometne nesreče Liubljanj. 7. decembra. Dter.n oikoft 10. sc jc pripetita pred škofijo rsasprort J.ugosioivaiirsJie kmji&arflc teiSea tTam* vočsfca nesreča. Neka prilbiEižno 70 let stara ženica je hotela paretooračM rk cestn-e žcSeen-ice-Starfoa je fc»Ja najbrž mato gtatha m m čuila tHTaarrviaj^, kd je pnijvcjeiil od niei'Srcs.tTa&a. V oznak je sicer dajati znamenja, toda ženica je to pre-Mk, Nenadoma se je pripetila mesneča. Starka je prSia pod tranivajj, ki jo je z vso seto ipahiiTiil v stranT. Nesrečna ženrca je pn?bet«fla na S*aiv<\ kri jd je bifaprih ie nosu im ušes ter je -tafood oezaives-tna obležala. Zadobila je tudi ■tei-iae nonaapje poađoodbe. Vocniik ije tH&oj po nesreča tremve«) - - i. Na kraju nesreče se je zbra&a veffiika množic* Jjnadti kn so poroUovoAi nesrečno stairioo. O tciia iprotneitiTu nesreći je bida obveščena tJiidc rešilna, postaja, na karr ;' ' v JWn-.cn. Kdo je pocesffeoenika, dosedaj se ni znano. V bolnica se statusa e hotel Peter Perfca^-ec iz Most v K^nensketa uftei s kolesom preb-*^-': pred njim vozečega voznika. Istočasno ie prn-Mocil z nasprotne strani arvnobus 15-^4?. kateremu s« Pertoae jvrtkumil kndo. Pe»rka«vec ima 300 Dwn 5kode. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza danes nSkih pojavov med prebivalstvom ter najti mere socijakiega značaja za pospeševanje zdravstvenega razvoja. Zato je nepravilno, da je do danes socijalno in higijensko delovanje ljubljanske mestne občine Še ločeno. Mnogo javnih ustanov, organizacij in prostovoljnih sodelavcev deluje n^ področju socijalne higijene, vendar delo in njega uspeh je razcepljeno. Med poeđininri humanitarnimi organizacijami in ustanovami 56 kosanje, ki vodi včasi celo do nasprot-stev. V splošnem je opažati v Ljubljani pomanjkanje skupnega delovanja m vodstva, manjka pa tudi prava smer v socijalno -higienskem delu. Seveda primanjkuje tudi denarja, ki je vir vsega. če izvzamemo bolnice, bolniške blagajne in druge zavarovalnice, ki so že po svojem bistvu poklicane vršiti socijalno -higijensko i a.^to svojih zavarovancev, imamo v LjubUjan: sledeče socijalno - higijenske ustanove: 1. Drž. zavod za socijalno zaščito mater in dece, ki oskrbuje okoli 21 dojenčkov, ima polikliniko ter posvetovalnico za dojenčke in predšolsko deco. Ima organizirano dobro zaščitno sestrsko službo, njegov delokrog Pa sega tudi na okolico. Obenem vodi zavod zaščito dojenčkov v Sloveniji. 2. Drž. šolska poliklinika, ki nadzira učence državnih srednjih šol v mestu in fudi vseh okoliških šol. 3. Mestna šolska posvetovalnica, ki nadzoruje deco ljubljanskih osnovnih šol, privatnih šo3 in mestne ženske realne gimnazij e. 4. Drž. dečji dom za zapuščeno rn osirotelo deco. 5. Mestno zavetišče rr-a onen>ocle z 250 posteljami. rt. Hiralnica sv. Jožefa (zasebna). . 7. Jožefišee za onemogle stare žetne (zasebno). &, Zavod sv. Marte za onemogle shtž-Jrinjje. Cisto socijalno - higijensko zaščito vrše !e prvo Imenovani zavod, ki pa radi obširnega delokroga ne more v večjem obsegu vršiti tudi socijalne zaščite. Nima Pa tudi tozadevnega aparata in eksekutiv-ne moči mestnega magistrata. Pod točko 2 in 3 Imenovana zavoda sta bolj kurativnega značaja in začasno za socijalno delo nimata sredstev. Zadnrii štirje zavodi so prav za prav le hiralnice, ki nudijo zadnji kotiček onemoglim. V Ljubljani obstoja nebroj društev, organizacij in privatnih oseb, ki vrše lep del socialnega, deloma tudi higijenskoga dela: Rdeči Križ, Podmladek Rdečega Križa, Društvo skrb za mladino, Društvo za var. stvo mladine, Kolo jugoslovensldh sester, Atena, Klub Primork, Všncencijeva družba, Kuratorij za slepce itd. Razne javne kuhinje in privatniki so ded u jej o. seh teh mnogih faktorjev ne vodi k zale* lj enemu cilju. Zdravje propada in beda se veča. V delu ni sistema in Je preveč individualno. Vprašanje se usiljuje: aii je deljenje podpor, hrane, zdravil, obleke in drugih dobrot brez nadzorstva, brez organizirane zaščitne sestrske službe in brez socijalne ter zdravstvene pedagogike zadostno? Ali ne vzgaja neenotnost dragega socijalno-higijenskega dela iz vestnih skupin prebivalstva naravnost kronične izrabljevallce javne dobrodelnosti? Dogaja sz, da Rdeči Križ podpira iz svoje revne blagajne družine, ki ima trajno podporo mestnega magistrata, invatidno rento, podporo Vincen-cljeve družbe, a nje otroci Še povrhu od raznih drugih društev. Taka razcepljenost socijalno-higijenskega dela v majhni Ljubljani in brez enotnega vodstva rodi le ne. zaželjene uspehe. Najslabše je, da se s temi napakami odvaja socijalno šibki del prebivalstva od čuta odgovornosti za svoj obstoj in do trajnega zanašanja se na javno pomoč. To je tudi eden od glavnih vzrokov, da socijalno-higijenske potrebe često neutemeljeno rastejo in da se uspehi tako mnogobrojne g a dela v Ljubljani še malo poznajo. Enaka ialcustva so bila dosežena v mnogih drugih krajih ter postala eden najres-nejsEh problemov ne samo autonomnih mest, ampak tudi kulturno na višku stoječih držav (Nemčija, Amerika, Kanada in ziasrj Anglija). Socijalno in higijensko delo je v svojih principih in ciljih v tako tesni svezi, da zlasti v tako malem mestu kot je Ljubljana, ne sme biti ločeno in razcepljeno- Najhuje se pa pogreša tozadevno akupoo delo na domovih socijalno in zdravstveno resnično ogroženih. Manj potrebni si znajo poiskati pomoči sami in često na več krajih. Resno ogrožene, ki si pogosto ne znajo pomagati ali se pa sramujejo, pa je treba šele iskati A baš za to delo nima mesto no benih strokovno na ob raženih zaščitnih sester. Uvedba zaščitnih sester je predpogoj vcakega uspešnega socijalno-higijenskega dela. Zaščitne sestre morajo biti inteligentne žene, praktično iavežbane v v^eh panogah zaščite: dečja, šolska, mater laska, tuberkuloza, venerione bolezni, bohuBko s trezen je ubogim, skrb za aMflpfaoBhn itd. V pomoč bodo okrajnim načelnikom in zamišljenemu »fM^j*,lwA-Vfwj«m«lr«imT uradu. Potrebo po skupnem nadodboru vseh socijalno-higijenskih ustanov in organizacij so izrazili njih zastopniki sami letošnje leto, ko je slo za enotno poslovanje pri pošiljanju dece v podibiiSke kolonije. Zasebna inicijativa in sodelovanje v so-ci j amo-b_i gi j en skem delu je nujno potre ona, Mislimo, da je mestna občina najbolj poklicana za vodstvo socijalno-higijenskega dela v svojem področju. Ideal organiziranega in enotnega dela bd bil zdravstveni dem kot sedež in cen* trala vseh državnih, mestnih in zasebnih ustanov ter organizacij. Dokler se to ne zgodi, je potrebno, da mestna obema sama prične z vodikio inicijativo in delom. Za celibat uradnic aii proti Vsak primer je treba presojati zase — Razlikovati je treba dve kaitegorifi uradnic 31 Sporedno s tokom časa pridobiva tudi današnja žena čvrstejše stališče v javnosti in se danes že toliko udejstvuje pri gradnji človeške kulture, da postoja vedno jadja opora, ne mnogo manj vredna od moškega. Moramo tudi računati z emancipacijo žene, ki jo sicer kolikor toliko sami podpiramo in ki nd več le prašna fraza, ker se darraJm ja Žena razvija sicer po svoje, a sj>or©dno z moškim In je zato reakcionarno kratiti ji žlvUenske pravice, katerih se ie posluževal do nedavnega samo moški Poezija zakona (braka) je povečini izginila ter bodo kmalu že redkj primeri, da se bo žena - mteligentka zadovoljevala samo s svojim najumevnejšim poklicem, namreč: z gospodmdstvom in materinstvom. Mnogo so pripomogle k temu sodobne šole, ki izobražujejo ženo za iste poklice kot moškega; zato ni Čuda, da se hoče tudi žena udejstvovatj v javnem življenju, iz-bere si poklic, v katerem ostane tudi po možitvi. Sicer je dvema gospodarjema težko služiti, a v mnogih konkretnih primerih so žene - matere dokazale, da ob. vladajo položaj popolnoma, v splošno zadovoljstvo enega kot drugega. Zato pa ie nazadnjaško in nesocJJalno kratiti ženi pravico, da razpolaga po svoji valji sama s seboj, ker s tem se itak ne bo pridobilo mnogo, mogoče cek> več škodovalo; tudi ne smemo pozabiti, da žrvimo še vedno v povojni dobi . . . VsJ oni grehL ki gredo na račun matere - uradnice, so pretirani m izvirajo po večim od takih, Id hočejo s svojo pretira- no vestnostjo — UTiponarati. Da vlada tudi med ženskami razikol v tem problemu, ni potreba še posebej omenjati, to je ženska nrav; žal, da ji Šola še ni odvzela te >in_ dividuaJnec lastnosti V splošnem moramo presojati vsak primer posebej, ker m. da bi radi napak, Jd jih zagreše nekatere, trpele brez izjeme vse uradnice - matere in bi izgubile službo, kjer so pustile svojo mladost Predčasna upokojitev ali odpusti, tev iz službe je pa samo izguba za državo; v mnogih primerih bi imel ta korak katastrofalne posledice. Najti bo treba torej srednjo pot in obravnavati vsak primer zase: odpraviti vse, kar vpHva kvarno na družbo in obdržati dobro. Uradnik. 32 Razločujem dva tipa uradnic Prvi tip imenujem one, ki so postale uradnice zato, ker »dandanes ni ženinov kar tako«, kakor se takih uradnic matere odkritosrčno izražajo. Morajo v službo, da bi jim bilo bolje ko materi, ki mora doma garati za svoje friziratie in manikirane gospodične hčere. »Vsaj za obleko aasluJa,« bo rekla odkritosrčna mati, Id je tekala od učitelja do učitelja, profesorja do profesorja, da je ta gospodična dosegla pičlo kvalifikacijo. (Koliko profesorjev jo je imelo med studiranjem »na piki«, ker so ji rojile vse druge reči po glavi, le šole ji ni bUo mar!). Take uradnice bi se morale vse odsovitl, ker je njih delo tako, kakršna je bila priprava na poklic, kj ni bd cul, ampak le molzna krava. Potem bo mest dovolj za uradnice dni. gega tipa. ki si jih predstavljam tako: uči se od zore do mraka in ima samo eno seli c m en cflj, to je poklic Ta poklic je njeno razvedrilo, ta poklic je njen ponos. Kamor tako uradnico postavite povsod je na mestu, Koliko bo še delala izven urad. mh ur! Taka uradnica lahko prevzame tu. di odgovornost za svoje delo v uradu in na domu, ako se poroči. Ni je večje krivice od one, ako se poklicni uradnici z možitvijo odreče sposobnost za na dal j no Izvrševanje poklica, kateremu je Žrtvovala vso svojo mladost Kakor da bi z možitvijo padli od nje inteligenca, vestnost in čut za odgovornost Nikdar ne bo taka uradnica padla na stopnjo neuporabljivosri onih prvih, Id le ubijajo čas v poklicu, ker tega ne zmorejo po svoji 'astmi vzgoji. Koga uradnica poročt pač ne sme imeti nikakršnega vpliva na to, ali sme izvrševati pok&c aH ne; kdor je mnenja, da mora uradnica napraviti prostor drugi, da ne sme poročiti advokata, zdravnika, trgovca, ker so ti stanovi materijalno na boljšem, je komunist v najslabšem pomenu besede. Koga sme brigati, s kom uradnica deli svoj kapital zakaj študij in poklic, kateremu je žrtvovala vse, sta neoporečno njena last in njeno premoženje s katerim mora razpolagati popolnoma samostojno brez kuratorja! In dopusti! Dopusti so za odslužitev vojaštva, za Študij, specualiziranie v vrtnar-stvu, čebelarstvu, gospodinjstvu posebno za učitelj stvo, skladanje psalmov, šahovske turnirje telovadne tekme, pevske turneje kongrese itd, — ali se bomo zgražali, mislim, da vsak odobrava — a ne kratite pravic do dopusta uradnici, ki naj hi vršila najvzvišeneišo misijo — misijo materinstva. Postavil se je materinstvu praznik in najde se mati, ki govori o pohujšanju. Tej »rahločutni« materi, ki je bila gotovo za časa nosečnosti izolirana, že. Um iz srca, da bi bila pri vseh svojih otro-kih tako srečna, da bi jih pohujševala le samo učiteljica, Svetujem ji pa, naj bo tako previdna in se od svojih otrok ne pusti kričati s pohujšljlvim nazivom »matic. Ne govorite »dvema gospodarjema se he more služiti!« Kdor ne more, kdo ga sili! Pa imamo uradnice ki strežejo bolnim staršem in opravljajo doma vsa hišna dela, druge ki se ubijajo z instrukcijami, in tretje ki delujejo v raznih društvih, na prireditvah itd. Tu je vse v redu, one so mučenice one nosijo blagoslov državi! Manj vredna le le ona, ki ima moža in otroke! In uradniki! Kaj mora biti vse učitelj na vasi! Učitelji, kr. šol. svetnik, čebelar, član hranilnice v gledališkem klubu — rn njegov ugled le raste s tem! Imamo častni, ke - umetnike sodnike - skadatelie, pesnike zgodovinarje advokate in zdravnike — zoologe itd.: kdor misli, da se vsa ta posla združujejo kar tako mimogrede Pač nikdar sam ni ničesar delal Skrb za otroke poročene uradnice pa naj javnost prepusti le še leto dni usodi Predlagam, da se v tem času sestavi statistika o pokvarjenosti in neuporabljivosti otrok matere - uradnice In če bo ta statistika izkazala, da izhaja iz te družine največ nerabnih članov človeške družbe potem naj se čez noč uvede zveličavni celibat Do tedaj pa naj se tolaži vsa pre-skrbna družba z dejstvom, da ie bfla v pre-tečenem šolskem letu kot najboljša matu-rantinSa odlikovana z »Jutrovo« nagrado hči — učiteljice! Pri želodčnih težkocah, zgagi, zntamč-šajnjem otočtfttou za tek, zapeki, prtfcfaa na jetrna* tesooiri, tresendii udov, zaisipa-noisrffi povzroči koeairec »Franz Joselo-vocc grenele e taikorSnie rx>žw'liisa5n-]e za-sfcaHe prebave. Zdlra^mifžika sporočala iz UMtfg*A dece! slave »Franz JosefovOa vodo kot važen prfjpvjmoček proffi griži, knJkor tudli žetad&rirn obotoi^esrn, kfi faksih Spominjajte te slepili! Naši javnosti Itkja popolnega odinstva je na zmagovitem pohodu in že proslava 1. decembra sirom države jc to dokazala, saj je celo Zagreb znova vzplamtel v novem, oživljenem jugoslovenstvu. Toda, če smo iz kaoaa in zmed srečno dospeli v ero miru, pozitivnega ustvar Janja, je to predvsem zasluga našega vladar* je katerega so se spomnila na pobudo belega Zagreba vsa hrvatski mesta ter se mu poklonijo na njegov rojstni dan. Tudi mesta ostalih banovin se poklonijo svojemu vladarju, da mu izrazijo najsrčnejšo zahvalo za njegove modre in odločne daleko vid* ne državniške čine — toda, ker pridejo na vrsto šele pozneje, ne smemo ostati samo pri oficijelnih proslavah, temveč naj bo letos, ko v prvem letu Jugoslavije praznuje Nj. Vel bas svoj štirideseti rojstni dan, ta proslava res pravcati nacionalni praznik. Naj se proslava zlasti v naših mestih razvije v mogočne obče nacionalne manifestacije da tucri naš glas odjekne širom sveta — mi našega kralja, to nado nerazdružno domovino ljubimo nad vse In naj ne zadošča, da izobesimo zastave po hišah, da gle« mo bal i j ado — ne, na ta dan okrasimo s cvetjem itn zastavicami sleherno okno, zvečer pa naj zažari mesto v tisočerih ločicah. V Ljubljani imamo precej godb — pa naj se razvije mogočna baki jada po vsem mestu, naj mlado in staro prevzame ono navdušenje, ki je prevzelo naša srca ob osvobojen ju. Priporočati bi bilo tudi manifs-b tac i jeke zbore — skratka — letošnji 17. december naj ne bo običajen izraz Lojalnosti, nego imponujoč narodov klic: Živel vladar, ki naj ta dan z elementarno silo za* doni tudi preko mej. Javnost sem opozoril, ona naj stori svoje! /. P. Ne zastrupljajte otroških duš Nič ne bi rekel če bi se gotove ideologije vcepljale zrelim ljudem v duše ves> dar sem p roti v en, da se rahlo in nežno dušo že pita s hrano, ki ji otroška duša ne more in ne sme biti dostopna. Mislim pn tem na mikiavževanje, Id sem ga videl na Milavžev dan v dvorani Delavske zbornice. V času, ko ae je prepovedalo starejšim m zrelejšim ljudem širiti politično ideologijo, je zakrivila neka organizacija to, da je namesto Miklavže katerega je preko sto otrok željno pričakovalo, poslala na oder mladega proletarca, Id je govoril otrokom, da Miklavža ni in da ao Miklavži vsi pro-letarči in proletarke vil ki si s trpljenjem služijo kruh. Govor je bil socialističen in govorilo se je o razredih. To se mi je gabilo in pravim, da kaj takega ni za otroka. Otroku pusti vero v to, kar si otrok lepo zamišlja in ga ne zastrupljaj z ideologijo, pa bodi taka ali ta« ke. Tudi ne odobravam, da šoloobvezna mladina in otroci deklamira jo proletarske pesmi, ki ponižujejo en stan in hvalijo drugi ter se v mlada srca naseli sovraštvo. Ne p >liteke med otroke, ni Čas za to Prijatelj otrok. Geste kriče - mi spimo Kakšne so, mi je že prihranjeno naštevati, a tudi nemogoče primer jat L Se manj pa je možno uganiti, zakaj se kotanje spto-ti ne krpajo. Saj ve že vsak otrok, da je luknjico prvi dan igrača zamašiti (na primer pri obleki), dočim je že po nekaj dneh treba temeljite operacije združene s znat* no povečanim delom, pa tudi stroški Ako bi se dodelilo vsakemu cestarju Se po eno pomožno moč, s čimer bi se z lahkoto sproti zamašilo vsako luknjo ali jamo, bi se te izdatke prihranilo že pri' manjši uporabi materijala (gramoza), katerega je pozneje treba mnogo več. Koliko pa bi ljudstvo prihranio na manjši obrabi vozil, onesnaženju oblačil m vprežna živina energije radi manj naporne vožnje. L>a bi tudi ceste ostale bolj vzbočene je- jasno — saj bi mo* torna vozila ne brizgala z vodo tudi pesek cest, kar se vdariašnjem stanju redtao do-gaji. Eden, ki vse vidi. Dom služkinj Ko zac*ltO^;«w« voile^od tnad našrh dtM« »a pimjtoiiilir* »l>o«ia shiižfldni«. ki je s-tod ie aoliko ž**w fa Ji h»o do sedal teto malo uspehe se ma zdi. kot da gteteum pritffcBNCt, ka se z veo močjo tnidLJo, da bi spravna, vetiko slcaio en boJfi v»včsen pix»ta*r. kjer ima stortfi spomenik sJavnemn rodioiJhJba. Oforog teh pnfcHkaivcev pa Stoji nebroH kreptTh 2e« fm nnotž. ki bi -in ceie mesečne ptace, bd po večini tic mogle prvta na vrsto. N. ptr. v »Za-vodu sv. Moir-to*, ki Je že sft*vđ peeaidJv^seđeitoico svetega obstoje* žšrve v njem Še astaeoivftef&ce zarvotta. Niso redki primeri da ravno sta£kanfe, ki v iifiwTiHti veliko trpi zgodiaf oeeraore. doživi pa vteofao starost 80—85 In več let. AJko pride v zavod s 50, eaSSaa—j 45 teti, bi se komaj v 30 te£h vse sanveniafle afl pa še ne. To bi bile v oeab maao iaorisia. da se lafeto reče no j« iakor&osaje akattkas. It edel se oo,--. dtt dekk, ka Je v srvxxja na-kvod 0oDoo» k«r h**v> bmmL V tem V) Je onemoor!r>«r prebite ka, izdane stoftatke pogreSa. ka he j Ji oanes v resraoi nucno nabila, ter reeočarena se-storv-ba pmirrV) ta sprejeto v mestno ubea, v ka-tejrem je potrebna obVdka. kd ca prenaAarno ic 6ne s predvojno vreoViost. Zato se pc*pr«v>eaimo tmdi ob-ciaskeje, ću bi se ocnjra-io ki prqooiroca4o fM merodt*)eem mestni tuđi naie perrebe. s1 itkJnia. KOLEDAR Danes: Sobota, 7 deoecnbra baoo^&act: AanbrozU. praivTOgaatvis: 34. novembra, Bkwts- Jotrf: Sede$»: 8. eecembjs 15«, ketoBfiaot: .Morija; prBrvxxsfta*vnD: 36. oorvembra, Kisneet. DANAŠNJE PRrREOTTVC Drema: Dobri ve0ek šrvefk. Opera: Tosoa. Kino MarJca: RefiŠtor (Rono4i Cokrm. L#y r>armeK). Kloo Ideal: Kaipnran Madk CMack Leetjakn). Kino Ljubljanski Dvor: Iirjdfl6ovo mrtmes* CLociano Alberta«). Predavanja: ob pol 21. v diestve Soča: Pre-darva prof. Serabce o potovati* v Ameriko. — Predavanje v društvu Pravnik, soba 79 na sooV SOa. Predava unrv. prof. dr. Me«tod Dolenc. Miklavžev veSar SK Iliri)« v areni Narodne-0a doma. PRIREDITVT V NEDELJO Drama: Ob 15. 2i^|e*ije * lepo* ob 2a Ve-Bka abeceda. Opera: ob 16. Orofioa Mertea, ob 20. Car- Kino Matica: Reaatov. Kino Ideal; Kscnean Mact_ Knjo Ljobllaaskj Dvor: Hudičeva medresa Latkovo gfedanse« as Tabarn: Ob paf ie MaTbucfi, ceni 9)1191 poleta. Lat kova predstava Ceskoskrrinnki Obse t Narodnem doesa ob 16. Piedstsva Delavskega odra: Vsaajeode. Ob 20. v Detevatd iboreaci. DralabnJ večer hUrodnostrokovoe rreze m Viču- Ob 20. aa CtteJaKiu. Nogometna tekma iHrifta t ŽeJanatarH 4Ma> rdbor) ob 14.45 na vspnfiba Chrtje. dezurne lekarne Daaes ta imrl: SuSrrtk, Mar4on trs. K-orafe. OoGposvetsifa cee*a- Nove muzikalije Opozarjal sem že na oVa zvezka prire* c*itev slovenskih narodnih pesmi dr. Jo* Carine »Miljcnci«. slov. pesmi za koncert, ter »Iz vrela ljubavi«; suita veselih in otožnih dekliSkih pesmi »Miljenci« -v spretno in, dovolj babico pisanem klavirskem stavku prinašajo pokg uvoda in sklepa slovenske narodne m po> rtATOoVkle pesmi, pa tudi eno. (O jesenske duge noči) primorsko • hxvaAko. Pesmi so cfeVtno zvezane dVuga z drugo, lahko pa se izvajajo roda vsaka zase. Stalile bodo S pridom pevcem in pianistom, ker je vsaki pesmi besedilo pripisano Pri dr. Cerinu se dobi rudi materijal za godabii, pihalni .n salonski orkester. Takih stvari našim godbenikom manjka na vseh straneh in bodo zato »Miljenci« prav dobro doili. Dokaj ambicijosnejsa je suita ali vrela ljubavi«. Pisana je prvotna za veliki orke* ster, dir. Cerio pa ie oskrbel tu-di klavirsko priredbo, ki seveda ne more podati vse, kao- tiči v orkestru. Nekatere stvari je prireditelj zato dodal v malem notnem tisku nad črtami, tako lahko ahiti klavirski izvleček za silo kot partitura. Klavirski stavek je pob in dovolj težak. Spretnejse roke pa pa bodo vendarle kmalu obvladale. Suita obsega poleg uvoda in sklepa 17 slovenskih, več ali manj znanih dekliških na-■ >dnih pesmi. Vse so bogato in duhovito harmonizirane. Pripišem jim je slovenski m nemški tekst. Poslednjega je želo ipret-no oskrbel prof A. Funtek. »Is yTcU^u' bavi€ jO SUita, ki bo repre.xntirala z arke-strom izvajana, zelo 6astno pri koncertih našo narodno pesem. Obe zbirki prav toplo priporočam, —č Slater se poroči z zamorko Zrcar.«? Otor S/er^, ki je Tjresaeidieil 18 im pot leta po nedo^rieirn v jc£i toi ki so za. osvcbod*l\ po d< r'2robro':mri 'm errorjrićni bo»rW. U jo .ie vrxl:ll zaov pta MH s;t Ajt-t'jir Ccnp Dovk, se po kMlUttaUl ve* steii \" zg»r;1tu pon-oči z ne^o zamarko. SoznuamTa sta se že prod 20 leti. V doto n#CCOVC|Ca ijetnTtšt\-'a ga je ofo-k^iko^lia sn Man». NT(i verrjeOia, da .>e nK^rSec, zaradi': Česatr so ca tw\v»fcrw> obsod'Tlii na snnrL Ko %o xq IjhihIIHi, sta se talkoi zairo6:fiau Zaimor.lrin oče posodvje obsežne v^vtsđe v diežeffi B&mtov m tja se rnneseM vmi tisk rIni z aMrionafoni sra -etno Evo nekad prČMMVnv: Na šfrrorfku rovT&Jm dbšiirnesa boeema pfl p c :>si!va ralkerta. prns>iaa4Km ea start. P ravcio je irjeoa višima ogromna — coVfri 42 me* ■tirov — vendar plava z lahkoto rta vodni: it'-i-đ'm*. ker jc sesto«v*I?e« n&ctn conihti mater:ril ie %oOika. k-U&a m aflkofoda. V kofeanaa h . priivezana »a svoja ležišča. VodVa o'vs>c*j:-c«jc sc še erikTai* obrne cV» svofh so^vjuifcoiv, jih o*v»zop m resmos-1 trenutka — .v^n-n fmm. oftnaDtVržć. da na*} se za»vedci':o vc-•Kkejra fnenudka p-rvetgra po4eta v vseonnje. kjer jih ča-Va zsmafsa pa strm. Rcsoo jrmri pod sfrep kctfvne in ta«m ostane, dokler Ka noV*žoiia. Vedcv* No1*} aei bo'.i «.e občnei lodon mraiz! Zato obrnejo raketo s Cm atrario ?>v:: nlPJOa, do bi aihv"',r'>;".v:: Cxn wč solarnih žar-kev. Ze 34 ur so na pota wi C?cz eno uro bodo mm oHa! Sbooi rskrso j;kx! nj.ic na zenvlj-n! Ototano^t se podosta na^lh iuoKiko v. ZenTi'Tja, drar^ra na*5a zemlija — bmjrve odi se še kdcij po»vtrTieirno v tvotje narocY?c? In kimono prUfro*i na kuno. Z gromno sflo in rpeskom se ^zornije rafkeita v bm>. No»v svet! Gzr«mna kdc-nrfo-i — pošatsane jatme pre»te pojubonosno lui-š-im potekom. Nikjer žm'Mecnja — vse mrtnr) — ptac« no — pusto! Pmi Studije na meisecn — tMii brez usmSPjcmja :jznočeinii usodH! In venduT ,;ixiV. ki so. pninesK secn v to grobno pu&5oho vse. kar imaijo na 2iO:n]f} — Kaiffns!ov :n •pr< o — srečo h £fc> usodo! To je nek ao momemfovine kraljevine Jugoslavije« objavljajo v št 282 z dne 1. t m. konkurzni zakon za kraljevino Jugoslavijo, v Št 286 z dne 5. t. m. pa uredbo k poslovnemu redu za redna kazenska sodišča. — Osnutek zakona o elektrifikaciji zemlje. Ministrstvo za gradbe je pozvalo udruženje inženjerjev in arhitektov, sekcija LJubljana, da poda svoje mišljenje o osnutku zakona o elektrifikaciji zemlje. Včeraj zvečer je imelo imenovamo udruženje sestanek, kateremu je predsedoval ing. A. "Ditrih. §estaniku so prisostvovali poleg številnih članov . elektrotehnikov tudi gg. ing. Milan šuklje, bivši veliki župan dr. Sporo in zastopnik ZTOI dr. Pretnar. Na Podlagi temeljite in izčrpne debate so se izkristalizirale smernice za odgovor k obravnavanemu zakonskemu osnutku. Odgovor bo koncipiral odsek štirih članov (gg. ing. dr. Milan Vidmar, ing. Fran MftJavc, rog. Ožbald Gros, ing. Anton Ditrih), ki je Ml na včerajšnji seji izvoljen. ■— Izprememba posesti. Znano, lepo Ogo-relčevo posestvo na Škofljici ie kupil nedavno trgovec in posestnik Ronežnfk z Viča. . — Knjiga o grozotah albanskega umika. Josip Jeras: Planina smrt t (Dobrovoljčevi spomini na srbski umik čez Albanijo 1915.) Tak je naslov knjige, ki io je spisal J. Jeras in ki izide orihodnji torek v samozaložbi. Vsebuje sledeča poglavja: V komitski četi vojvode Vuk*, v Nišu, Lnšinov Tone, Jesen 1915, Prve slike umika, Iz Niša v Kruševac, Na Golgoto, Oj tužno Kosovo polje. Od Prizrena do Peci, Planina smTti, V Skadru, Božič 1915, Voščilo za novo leto, Noč v Albani'i, Rešeni, Iz Drača mimo »otoka smrti«, V Francijo, V spomin. Kni-go krasi več umetniških slik akad. slikarja prof. M. Šubica. Cena kniigi: broširana 20 Din. v celo platno vezana 25 Din (poštni-rta 2 Din). Naročila na naslov: Josip Jeras, LJubljana, Levstikova ulica 21. — Občni zbor »Zveze slovenskih agrarnih interesentov« se bo vršil v nedelio J5. decembra t- 1. ob 10.45 v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani na Miklošičevi cesti. Polovična vožnja na vseh osebnih vlakih ie dovolena. — Slovensko društvo za varstvo živali v Ljubljani opozarja svo'e članstvo kakor tudi vse ostale posestnike in ljubitelje živali, da daje društvo svojim članom brezplačno, samo proti povrnitvi faktičnih (poštnih) stroškov, vsa potrebna pojasnila in strokovne nasvete, za katere se člani lahko vedno obračajo pismeno ali ustmeno na odbor društva. V ta namen bo pozneje, ko bodo izvršene vse organizacijske priprave, izborno služilo društveno glasilo »Prijateli živali«. Da pospešite ustanovitev tega mesečnika, prijavite tuđi vi svoj pristop k društvu z dopisnico, ki jo naslovite na Slovensko društvo za varstvo živali< v LJubljani- Poljanska cesta 59. Članarina znaša letno 12 Din, enkratna pristopnina 5 Din. — Za veliko mednarodno zimskosport-no prireditev na terenu Bed - Bohinj je izdal Jugoslovenski zimskosportnj Savez lične spominske znake, ki jih dobe klubi pri Savezu — športniki pa pri svojih klubih, odnosno v Uubljani pri tt Goreč in Magdič. Znak ie prav okusno Izdelan. Cena mu ja 10 Din. — Dofžtoost vsakega športnika je, da si ga nabavi In s tem pod- pre našo največjo mednarodno zimsko prireditev. — Vinski sejem v Ivanjkovcih dne 10. t m- bo prav zanimiv. Prijavljenih je od 43 posestnikov 78 vrst letnika 1929 z 2746 al ter 49 vrst starejših letnikov z 1639 hI. Letošnja vina. so res brez izjeme prvovrstna. Vsakdo se bo lahko o tem prepričal lahko Pa tudi ugodno svojo potrebo kril. Sejem bo odprt od 8. do 19. ure. — Izvozna vinska kriza v Dalmaciji. V Dalmaciji je nastala velika kriza glede izvoza vina. Neprodane so ostale ogromne zaloge lanskega in tudi letošnjega vina. Ugodno se izvaža edino hvarsko vino. Iz šibeniške okolice poročajo, da se tam prodaja vino po 300—400 Din M* Včeraj je vse kar vrelo k blagajni, vse je hotelo videti fifan »HUDIČEVA METRESA« zakaj njen Tempo — Tempo je nenadkriljrv! Zato ne zamudite rudi vi in si preskrbife pravočasno vstopnico! Ob 4. ^ na 7^ 9. orL KINO LJUBLJANSKI DVOR Tefcjog 2730- — St. Vid nad LJubljano. Zadnji četrtek so zagorele cestne električne svetiU-ke. Tako je naša cesta skozi vas lepo razsvetljena in se prav postavimo s to moderno in modro napravo. Električni tok nam dobavlja tacenska vodna centrala, ld računa Jrilovatno uro za razsvetljavo po 3-50, za pogonsko silo pa po 2.50 Din. Pri nas se je letos mnogo zidalo. Hiše so rasle iz tal kakor gobe po dežju. Zidalo bi se pa še bolj, ko bi ne bil svet tako drag. Neko rvorniško podjetje iz Kranja je kupovalo na kencu vasi večji kompleks za rvorniško poslopje, a se kupčija ni sklenila, ker so lastniki parcel zanje preveč zahtevali. Skoda! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ostane vreme nespremenljivo. Včeraj je bilo po večini krajev naše države lepo. Najvišja temperat'ira je znašala v Splitu, Mariboru m Zagrebu 15, v Beogradu 14, v Sarajevu 13, v Uubifcmi 12.8, v Skoplju 8 stopinj. Davi je kazaj barometer v Ljubljani 758.7 mm, temperatura le znašala 8.0. — Dva vlačilca sta se potopna. Blizu Osijeka sta se včeraj potopila dva z lesom naložena vlačilca, ki sta nasedla na peščeno srpino. Posadka se je rešila. Skoda znaša okoli 200.000 Din. Vlačilca sta bila last osi ješke tvrdke Schreiber in Hiller. — Rodbinska tragedija ▼ slavonski vasi. V selu Ruševo v Slavoniji se je včeraj odigrala krvava tragedija- Seljak Mato Ko-morič se je spri s svojo ženo, za katero se je zavzel njen brat Mato Stankovič, ki se je vmešaj v prepir. Moža sta se stepla in med prepirom segla po nožih. Stankovič je med pretepom svaka sunil v prsa in ga poškodoval tako, da je kmalu podlegel poškodbam. Ko pisala historija se beli bo Ljuljani, v nji peha se bo gJorija, da pred rnohamedani spoznali so kristjani da da aroma pravi najboljši turški kavi KOLINSKA le CIKORIJA. — Bolje Je brez žene — pravi !00-letni starček. Te dni je sel ak Avram Petrovič iz Rakovice v Srbiji slavil stoti rojstni dan. Starček je še Izredno čvrst in Ql in vse kaže, da bo še dolgo živel. Dopisniku nekega beograskega Hsta ie pripovedoval, da Je njegov oče umrl v starosti 116 let, ded pa je dočakal celo 136. leto. Ko so ga vprašali po ženi, je dejal, da mu je že pred desetletji umrla. Na vprašanje, zakaj se ni še enkrat oženil, je delal, da je bolje živeti brez žene . . • — Krvav pretep v Zagrebu. V gostilni Crček na Tratinski cesfi v Zagrebu Je včeraj popivala večja družba, med katero ie bil tudi trgovski potnik Josip Cvetko. Gostom ie vino kmalu stopilo v gfetvo in v gostilni je nastal prepir. Nekdo je izzival Cvetka, nakar se je ta pričel prepirati z njim. Nenadoma je izivač potegnil nož ln sunil Cvetka trikrat v glavo. Težko ranjenega Cvetka so morali z rešilnim vozom prepeljati v bolnico. doČIm so napadalca zaprli. — Aretacija velepod]etnega sleparja-Nedavno so italijanske oblasti izročile našim nevarnega sleparja Jovana Bariča, ki ima na vesti velike poneverbe. Mož se }e štiri leta klatil po Franciji, Angliji in Italiji V Nizzi so ga prijeli v Vrrpu, ko je hotel izvršiti novo sleparijo. Francoske oblasti so ga izročile italijanskim, te pa so ga poslale preko naše meje. Barič je star grešnik. Leta 1934. je v Novem Sadu na originalen način osleparil s tovarišem posestnika Gjorgja Plavšića za 300.000 Din. Sestal se je s Plavšičem v hotelu »Lokomo-tiva«, kjer so se domenili glede ustanovitve delniške družbe, za katero vsak prispeva 300000 Din. Plavsič je 5el domov in prinesel 300.000 Din- Denar je Barič položil v blagajno, ld jo je prinesel s seboj, pa tudi on in njegov tovariš sta prispevala svoj delež- Oba sta položila sveženj bankovcev v blagaino. Sklenili so pogodbo, nakar Je dobil PlavStč en klluč, drugega pi si je obdržal' Barič. Blagajno sta »kompanjona« prepustila kar P&vSlcu. Nato so se foSH. Ko pa ie Plavšić čez nekaj dni odprl blagajno, je presenečen ugotovil, da o denarju ni duha ne shiha, pač pa je bil v blagajni rr oaptr. Lopova sta na spreten na- i zamenjala in odnesla pete- Za P .a štiri leta ni bilo sledu, sedaj pa so ±& končno izsledili- Prepeljali so ga v Varaždin, ker je posestnika Štefana Mu-žeka iz Nedelji!ča osleparil za 200-000 Din. — Energična borba novosadske policije prod verlžnlkom In ponarejevalcem živiL Novosadska policija je na ukaz bana začela energično borbo proti navralcem cen in ponarejevalcem živil. Policija najstrožje nastopa proti proda alcem mleka. Vse mleko se na kemičnem uradu preizkusi in če Je »krščeno*, policija prodajalca obsodi na 600 Din globe. Pa tudi pona rej alcem paprike je policija stopila na prste. Te dni je zaprla in občutno kaznovala trgovca s pa. priko Ludvika Starnmlerja, ki ie prodal 650 kg ponarejene paprike. Papriko pona re "a j o na ta način, da primešajo moki anilinska barvila, kar Jo zelo nevarno, ker so anilin site barve strupene- — Pisarna Podpornega društva slepih v LJubljani se je preselila v Ključavničarsko ulico št. 3. IL nadstropje. Vhod Mestni trg 22. ali Cankarjevo nabrežje 13 Podpirajte zlasti sedaj najbednejše slepce 6-L iuii TvrAa FRANC KOVAČ trgov fra 4 cagem ie kontrolirati vse poklicne brezposelne, posebno one, ki niso pristojni v Ljubljano in one, ki tekom leta niso hoteli prevzeti nobenega dela. Ogrevalnica je urejena primitivno, vendar pa toliko udobno, da bo mogoče v njej prenočevati. S tem se bo onemogočilo raznim brezposelnim pohajkovanje po mestu, ki se je v zadnjem Času zelo razpaslo in ki ni bilo v Čast Ljubljani. —lj Umrli so v LJubljani od 27. novem-bra do 7. t m.: Logar Ivana, vdova fin. nadpaznika, 86 let, Poljanska c- 5, Anton Podržaj, mesarski pomočnik, 24 let. Kralja Petra trg 1. Viktorija Jeretina, zasebnica, 77 let, Sv- Jakoba trg 8, Neža Novak, tobačna delavka v p., 74 let, JapIJeva ul. 2, Marija Lah, žena up. žrl. delovodje, 75 let. Medvedova c. 20, Ctokar SiriSte, sin bančnega uradnika, 6 mesecev, Frančiškanska uL 10, Alfred Drašček, duhovmk misijon. družbe, 26 let. Tabor 12. Marija Matkovič, zasebnica, 64 let Pred škofijo 10, Marija Kovačič, žena up- paznika, 62 let, Svabi-čeva ul. 15, Lovrenc Kucler, zasebnik, 71 let, Sv. Petra c. 42, Marija Dežman, zasebnica, 89 let. Hrenova ulica 3. V bolnici: Terezija Deutschman. žena žel. inšpektorja, 60 let, Domžale, Štefanija Bukovec, žena mizarskega mojstra, 36 let, Jeranova uL 14, Anton Vogrinec, žel. vlakov od j a, 48 let, Zelena jama 10, Franja Kovač, šivilja, 4s8 let, Sv. Jurij ob Taboru, Franc Marin, sm postrežnice, U mesecev, mestna baraka, Jakob Vilfan, žel- kurjač v p., 96 let baraka za kolinsko tovarno, Marija Koprol. žena delavca, 61 let. Lepi pot 3, Anton Korošec, zidar, 45 let, Zg. Kašelj 10, Ivan Po-žlep, sin delavca, 5 let, Zadvor, Andrej Ko* bal, užitkar, 73 let, Gabrijele pri Tržiču, Karo! Spindler, mestni ubogi, 74 let, Josip Serbec, sin žel. čuvaja, 13 let, Blanca, Ivana Anderluh, žena sluge, 47 let, Dunajska c. 9, Peter Camenak, žel- skladiščnik, 35 let, Zfdani most. Janez Lunder, posestnik, 33 let, Zadnike 9, Urša Peklaj, delavka. 64 let, Komenskega ul. 5. Boris Jeršek. sin knjigoveza. 3 mesece, Florijanska ul. 13, Marjeta OraŽem, kocarica, 60 let, Pristava pri Mengšu —U Z naših coat Ta teden so posipali Emonsko in Erjavčevo cesto ter Gradišče. Cestni valjar je ravnal in giadfl cestišče v Gradišču in na Erjavčevi cesti. Remedure Je potrebna Dunajska cesta, ki Je tlakovana od glavne poŠte do Sv. Krištofa z granitnimi kockami. Tlakovan'e, ki se Je Izvršilo pred lati, ni b&o pravilno- Kocke so se vtagale vse preveč druga od druge, zato to te %n vsa prekmalu odbili m obrabil! robov!. Človek W mfsrn, da Je ta cesta tlakovana s savskim gramozom, tako za-okroJcso so danes granitne kocke. Da po* vzroča vožnja po tea kamenitih bunkah silen ropot, si pač lahko mislimo. Zato je ta del ceste potreben nujnega popravila. Gg oficirji Manufaktura 7.ahtevajte neobvezen Dbisk naših potnikov. Oni vam bodo radi pokarali lepo izbiro kamgaroa v predpisanih barvah ?a vse vrste uniform. Šelcnburgova štev. 4 Rekordov kreditni sistem —lj Stavbno gibanje še m popolnoma zaspalo. Vreme je Še tako ugodno, da se nemoteno vršijo zidarska dela- Tako je zrasla iz tal na Reslevi cesti do prvega nadstropja visokopritiiena dvonadstropna Brunčičeva vila. Z;darska dela ima v rokah stavbenik Miroslav Zupan. Na Kode-ljevem si dela gospa Troha k svoji eno-nadstropni hiJl prizidek, v katerem bo iz vrševala gostilniško obrt. Zidarska dela > prevzela Gradbena družba. Trinadstropnk hiša Tomažičevrh dedičev na vogalu Miklošičeve ceste in Pražakove ulice bo prihodnje dni dozidana in rudi pokrita. Z delom se hiti na vso moč. ker cre leto h koncu, a mora biti stavba po pogodbi letos spravljena pod streho. Ker Je dan prekratek, opravljajo delavci manj važna dela pri luči, tako n. pr. donaša?o opeko na oder tretjega nadstropja- Scmelrockova enonad-stropna aiša v Lepodvorski ulici (v SiSki) ie v arobem dograjena in bo prihodnji teden tudi le pokrita. Enonadstropna vila inž. Mušiča za Bežigradom poleg mestne hiše je dozidana in pokrita- Ravno tako Ima Danilo Šaplja enonadstropno svojo vilo v Staničevi ulici srečno spravljeno pod stre«, ho. Pri obeh vilah se bo delo dokončalo spomladi. Nogavice volnene, »vilene, tlor, v vseh modnih barvah — prvovrstne kvalitete — Srečko Vršič nasl. V. LES JAK Šetenburgova ul. 3 —U Preuredbe uradnih prostorov. V poslopju finančnega ravnateljstva na Krekovem trgu le v delu adaptacija pritličnih lokalov. V veži na desno bo poslovala bla-gaj na, na levo stran pa se preselijo iz drugega nadstrop'a oddelki, ki imajo opraviti s pokojninami. S to preuredbo bo zlasti ustreženo civilnim in vojaškim upokojen* cem, katerim ne bo več treba meriti stop* trie v drugo nadstropje, ampak bodo opravi« lahko vse v pritiičiu. —lj Fotoamatera! Ker se je moral znameniti fotoamater Koranek takoj po svojem sijajno obiskanem predavanju v veliki dvorani Uniona na brzojaven poziv odpeljati in zato tudi ni mogel dajati fotoamaterjera napovedanih pojasnil, iim obljubo izpolni prihodnje dni, ko bo vsakemu poklicnemu fotografu in amaterju brezplačno na razpolago: v torek popoldne v drogeriji A. Kane, v sredo dopoldne v drogeriji Gregorič, popoldne pa v drogeriji Adriia in v Četrtek dopoldne v Janka Pogačnikovl trgovini s fotografskim materijalem. —lj Gostimi čar Marijan ŠUovlč, Moste Zaloška cesta 7 naznanja cenjenemu občinstvu, da bo od danes dalje celo zimsko dobo odmiral gostilno točno ob 5- zjutraj in prodajal čai z rumom od 530 do 8. zjutrai po Din 1-50. Postrežba strogo zajamčena, hitra in solidna- Za čim večji poset se priporoča Šilovič Marijan, gostilničar. _lj Delavski oder Svobode, znan po lanski vprizoritvi »Krize«, vprizori jutri zvečer ob 2. v palači Delavske zbornice dramatizacijo Tolstojevega romana »Vsta-jenjec. Režira B. Kreft Predprodaja vstopnic pri Strokovni komisiji in v knjižnici Prosvetnega odseka Delavske zbornice. —Ij Francoski institut v LJubljani opozarja vse člane in prijatelje društva na diuštveni sestanek, ki se bo vršil v torek, dne 10. decembra v društvenih prostorih ob 21. Predaval bo z- univ. prof- Bubnov o temi: Kiievska univerza v letu 1°1°. _ii Smučarji! Specialno angleško »Bur- berrvs« in švedsko ter češko blago za drese kupujte pri Novaku. Kongresni trg 15-, ker najceneje in najbole. 698/u —lj TKD Atena, bazena sekcija- Čajanka to nedeljo zaradi Miklavževega večera odpade. V slučaju lepega vremena trening na igrišču ob 10. uri. Sigurno vse. Trener. 608/n —lj Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov v LJubllani razpisuje 4 jubilejne ustanove po 40 Din. Pravico imajo onemogli člani in njih vdove- Prošnje ie vložiti do 10. decembra t-1. na g. Ivana Kersniča, krojaškega mojstra. Prečna ulica 4., Ljubljana. 607/n —lj JLutkovno gledališče na Taboru ponovi v nedel'o 8. t m. ob po! 16. zelo efektno pravMčno igro v 4 dejanjih »Marbuel. črni sluga pekla«. -VSE DOBRO PRIDE OD ZGORAJ govorimo za SaJo, kadar na^ izr.e ...eki Nai dne frtro-kovne zveze v Ljubljani vprizo-i \ >ohot<> 14. L m. kot otvoritveno predstavo M a** Halbejevo »Reko«, dramo v treh dejanjih. Igra se vprizori ob 8. uri z\ecer v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi eeatL Vstopnice po 20, 15, 12, 10 in 4 Dir. n-asnjevala lepa serija krasnih skioptičnlh slik s prvovrstnim aparatom- Vstop vsem prost 6S8 h —lj Podoficirski plesni venček priredi podoficirsko podporno društvo na dan 4. januarja 1030. pod pokroviteljstvom komandanta dravske divizije dlviziiskega generala z Save Tripkoviča v vseh prostorih Tabora. Cenjeno občinstvo se naproša, da si na omeneni dan ne Išče in ne zeli druge zabave. Naj bo 4. januar 1930 posvečen našim pod oficirjem, dokažimo z našo prisotnostjo, da znamo ceniti njih trud in pO-žrrvovanle. Nihče naj ne izostane od te, ene najlepših prireditev. Vabila se že razpošiljajo. 693/n — Predavanje o panevropskem šibanju, se bo vršilo v soboto 14- t- m. v Sokol-skem domu v Novem mestu, v petek 20. t. a. pa t Sokolskem domu v Trbovljah. Predava urednik z- A. Podbevšek. —lj Radarsko glavarstvo v LJubljani se seli v torek 10. t* m. v nove uradne prostore na Turjaškem trgu št. 3 (poslopje Kmetijske družbe), vsied česar se dne 9. do 12. t m. s strankami, rzvzemšl nujne slučaje, ne bo uradovalo. —lj Slavistični klub na univerzi priredi hitri ob 10. dopoldne v univerzitetni zbornici predavanje g- Ocvirka o sodobni slovenski Hriki v zadnjfa desetih letih. Vstop prost- —lj ZerjpeUnov polet okrog sveta. Danes ob 14-30 in Jutri ob 11. predvaja ZKX> v prostorih elitnega kina Marice premije-ro senzacionalnega filma, ki ga le snimala Ufa ob priliki Zeppelinovega poleta okrog sveta. Preodčuje nam v krasnih In zarr-rrrivfh slikah vse etape grandijoznega poleta preko Nemčije, Rusije, Japonske, Amerike in povratek v Evropo. Zaradi senza-cljonalne teme bo film brez dvoma našel med občinstvom ogromno zanimanje! —U Promenadu! koncert godbe dravske divizijske oblasti bo ob ugodnem VTemenu Jutri v »Zvezdi« ob 11-15- —U Društvo drž. polic nameščencev in upokojencev v LJubllani priredi pod pokroviteljstvom blagorodnega gospoda bana inž. Dušana Serneca v soboto 4. prosinca 1930. v hotelu »Union« običajno letno plesno zabavo. Cisti dobiček je namenjen pogrebne-rnu m podpornemu skladu društva. Za blagohotno naklonjenost prosi veselični odsek. —lj Miklavževa prireditev 'n ljubljan. ski trgovci. Naknadno se je udeležile obdarovanja revnih otrok v Narodnem gledališču še rvrdka Ignacij 2argi Uprava Narodnega gledališča se vsem uglednim tvrdkam za prijazno sodelovanje pri Miklavževi prireditvi, najtoplele zahvaljuje. —lj Miklavž nastopi jutri zvečer ▼ plesni Soli na Taboru* h kateremu so vabljeni cenj. plesalci in plesaflce. Darila se sprejemajo Jutri popoldne od 2. ure naprej v Pisarni Sokola I. — Tabor (pritličje levo — vhod nasproti vojašnice). Ples do 2. ure zjutraj. 609-n Iz Celia —c Miklavžev večer je potekel v Celju prav živahno, vendar pa v najlepšem redu. Mladina je bila včeraj zjutraj ekoro soglasno mnenja, da se je Miklavž letos veliko bogatejše odrezal, kakor lani in prejšnja leta. Morda je iskati vzroka v večji pridnosti in poboljšanju naše mladine. V Sokolskem domu v Gaberju je priredilo celjsko Sokolsko društvo popoldansko Miklavževo otroško prireditev z bogatim obdarovanjem, zvečer pa se je vršil ob v plik i udeležbi Miklavžev večer za odrasle, fci je v vsakem odru, zlasti kar se tiče reselja in sabave, lepo uspeL —c Celjskim elanom Vodnikov« dnub« sporočamo, da so letošnje knjige že prispele in naj jih dvignejo med 8. in 12, ter 15. in 18. uro v tujsko- pr om etn i pisarni v pataca T. Hrv. štedi one v Kolen&evi ulici Stroški prevoza znašajo 1 Din za člana. Istočasno naj pa vsak član tuda poravna članarino 20 Din za prihodnje Leto, da **» s tem olajSa veliko delo poverjeništva pri zbiranju članarine na drug način. Kdor želi imen knjige veeane, placa običajno 'ezav-no pristojbino 8 Din za knjigo. —c Dežurno lekarniško službo v Celja ima prihodnji teden od dane« do vštetega petka 13. t m. lekarna >Pri Mariji po mapa j< na Glavnem trgu. —c Najden bankovec. Vratar hotela Union g. LovrenČič je nase.1 4. t. m. po prihodu večernega mariborskega vlaka t ve-stibulu tukajšnjega kolodvora na tleh 10O-din&rski bankovec, katerega prejme lastnik na celjski policiji. —c Predavanje o t ur isti ki na Slova-škein bo imel nocoj ob 20. uri v tukajftnji trgovski šoli pod okriljem Jugoslov.-česko-elov. Hge v Celju anani alpinist dr. C. Oblak iz Ljubljane, Predavanj« spremljajo krasne skfoptiene slike. Srpv. 7*\ »StOVFNSKI NARO Ds dne 7. d«^eaiibxa 1929 Stran 1 Moda in ženski kotiček Moderno perilo za ples Z novinarskim koncertom se je pričela plesna sezona, ki je dvignila v ženskem svetu velikanske oblake prahu, še preden so dolge obleke iele pometati parket. Redko kako modo so že ob postanku tako silovito napadli ali pa tako navduScno pozdravili. Boj za dolgo krilo in proti necnu valovi som in tja, danes še neodločeno, kam se bo nagnila tehtnica. Stvar je namreč taka, da možakarji nočejo ničesar vedeti o dolgem krilu. Veselje nad mičnimi in slokimi noRcami, na gracijozno elastični hoji dam je bilo pač tako veliko, da se ga ne marajo zlepa odreči. Ta moda se torei lahko razvije v moško vprašanje, ker si dama plesne obleke v prvi vrsti ne izbere zaro, da bi pri prijatelicah vzbujala zavist, temveč da bi bila všeč izvoljencu svojega srca. To je pa gotovo, kakorkoli že potem odloči sodba Pariza, da bomo ostali pri višje pomaknjenem pasu, pri telesa se te*r-no prilegajočem zgornjem delu, pri prince-ftinem krou in predvsem pri globokem de-kolteju. Trgovine s stezniki pozdravljajo veliko revolucijo z navdušenem, saj modna dama brez steznika več biti ne sme. Kupovalke se ga bodo pa tudi razveselile, ker so moderni mehki izdelki silno oddaljeni od starih oklepov s podporami iz jekla in ribje kosti. Pri izdelovanju pa mora mojster seveda pokazati vso svojo umetnost, ker ne sme biti samo vsaka linija In vsak Šiv uravnan samo na lepo linijo, temveč mora biti predvsem premišljen, da se anatomično prilega telesu in mu da pravilno oporo« Na srečo so izdelovalci steznikov to vprašanje rešili tako spretno, da nove steznike priporočajo celo zdravniki. Tudi elegantno perilo se je seveda moralo prilagoditi zahtevam velike večerne mode. Zlasti plesno perilo mora čim bolj upoštevati globoke dekoltei e modernih velikih plasnin toalet Zato je moda ustvari]* toliko novih poedinosti, da o njih lahko napišemo cel članek. «1 • Najbolj aktualni so modeli zaradi svojega zanimivega kroja, ki kliub globokemu izrezku na hrbtu vendar telo nekako podpirajo« Čipkasti vstavki, ki se na hrbtu kri- žajo uprav rafinirano, pa kljub globokemu dekolteju vzorno pristojajo. Nadalju e o se vedno v prijetni liniji na sprednjem delu hlačne srajčke, kjer so prekinjeni s samo ob strani zarezanem delu pasu, ki stranski zarez zapira z dvema ma čkenrna gumboma. To Je pač reminiscenca na stari zarez na hlačkah, katerega vrnitev pa moramo le poidravitt ker Je tako omogočeno, da se tesno prilega srajčka kakor tuđi spo* daj nastavljene kratke pllsirane hlačke- Tudi te so v loku vzločene ter pomagajo, da se dolga obleka v kolku tesno prilega-Dočim so nlačke navadno iz motnega crepe de China, Je ostala hlačna srajca cela iz motno rožnega georgetta v na'než-nejšem mesnem tonu. Tudi čipke z izbrano nežnim vzorcem so nežne krem barve, da je zagotovlena naidiskretnejša eleganca. Iz georgetta so tudi diugi modeli, In sicer so najbolj priljubljeni v dveh različnih tonih moderne nežne lilaste barve. Tudi Pri njrh se zgornji del gladko oprijema telesa, krilce se pa pričenja pod pasom ter zvončasto pada navzdol. Zelo Je eleganten tudi model na naši sliki, ki Ima skrite hlačke, zadrgn'ene nad ko« leni z elastiko. Sliko objavljamo, da dame vidijo zadaj močno podaljšani model, ker se vse zanimanje kupovalk koncentrira na to značilnost nove mode. Sra;ca se telesa tesno oprijemle do pod boke in je zlasti na hrbtu rezana zvončasto, zgorai in spodaj pa ima v loku Širok rob iz georgetta. Ta rob, ki se spredaj vleče čez oprsje v precej ravni črti, pušča zadaj prost hrbet in je tako globok, da doseže krilo šele v pasu, kier je kot zaključek gracljozna penila iz enakega georgetta kot rob- Model je neobhodno potreben za prince-sine obleke, ki bodo letos najpogosteje in najbolj priljubljene v plesnfn dvoranah. Moda proti zdravju Moda kratkih kril je imela svoje dobre, pa tudi slabe strani. Eden njenih največjih nedostarkov je bil v tem, da ni bil posebno prijeten pogled na nožice onih dam. k! niso poznale mere v razkazovanju svojih čaTOv dvomljive vrednosti. Kratko krilo Je bilo pač samo za dame z lepimi no-žicaml. Zato so mnogi pozdravili modo dobrih kril pri večernih in popoldanskih oblekah. Toda ta moda prinaša zlo, ker Jo spremlja steznik, brez katerega pri dolgem krilu vitka lini'a nI mogoča- In tu gre moda proti zdravju, kajti nihče ne more tajiti, da se v stezniku žensko telo ne po čut! posebno dobro. Moda skuša človeka stisufti In omejiti v kretanju, zdravje pa zaateva popolno svobodo. Z zategovanjem vratu, ramen, trebuha, pasu In nog se zbira kri, ki ne more po žilah svobodno odtekati k srcu in zato nastanejo v prehrani organizma ovire in motnje« Stisnjeni deli telesa nabrekneta, a obleka jih še boli stiska. Tesen ovratnik povzroča v glavi bolečine, ozki čevlji kurja očesa in žulle na nogah, tesne podveze razširjenje žil na nogah itd. Najbolj pa trpi organizem, če nosi dama steznik, kajti tu se ne more pritisk prenesti na kosti, temveč se prenaša neposredno na notranie organe, ki so mnogo borj občut-rivi kakor zunanji. Da povzroča tesna obleka potenje in živčne bolezni, ie splošno znano. V starih časFh so obleke prosto visele na ženskih ramenih in zato so bile Gr-kinje in Rimljanke tako zdrave in lepe. Nedrija so Hm podpirali samo okrasni pod-prsnlki« Corsetus se Je nazivala pri Francozinjam v srednjem veku mehka opora na srajci, na katero so se naslanjale grudi, šele zloglasna Katarina Medici je pripeljala v prvi polovici 16. stoletja iz Španije nekak zaboj za prsa, pokrit s pločevino in podložen z lesom« To je bila strašna moda, katero je odpravila šele francoska revolu-ci'a. Za časa cesarstva se je zopet po avi-la, samo da je bila nekoliko reformirana glede materijala. Iz tega so končno nastali stezniki. Steznike so nosili v starih časih tudi moški, posebno bolehni in mehkužni gizdalini po mestih in v vojski, ki so hoteli na ta način postati lepi. Dosegli so pa ravno nasprotno in namesto da b: se jim hrbtenica izravnala, se je še bolj skrivila. Steznik najbolj škodue trebušni votlini, kjer trpe posebno ietra- Posledica so pri ženskah Želodčni kamni, slaba prebava in slabo apsorbiranje maščobe v črevesih. Poleg desne ledvice trpi tudi želodec, ki se raztegne in izpremeni lego, tako da hrana zaostaja v njem. Pred leti je kazalo, da je bitka proti temu nezdravemu delu ženske obleke dobljena, zdaj se pa naenkrat zopet pričen a- Dolgo krilo nam zopet prinaša steznike, ki pa niso neobhodno potrebni, kajti če hoče biti dama vitka, zadostuje, da se malo omeii glede hrane in da včasi nekoliko telovadi. Dolga ali kratka krila? Za dolga ženska krila se bije letos hud boj. Eni pravijo, da je treba ženskam vrniti nekdanjo mikavnost, kar je mogoče samo z dolgim krilom, drugi se pa še vedno ogrevajo za kratka krila, v katerih so rudi priletne dame mladostne. Tudi za pas se bije hud boj- Eni ga hočejo pomakniti visoko, drugi zopet ga potiskajo navzdol. Nova ženska moda ima pa Se drugo stran, ki ni nič manj važna, kakor vprašanje krila in pasu. Pretežna večina rfam mora hočeš nočeš računati z denarnimi sredstvi. Zato se samo po sebi vsiljuje vprašanje, koliko stane dolgo in koliko kratko icrilo. Nedvomno je dolgo krilo dražje. Dolgo krilo s širokimi volani in gubamj je naznani dvakrat tako drago, kakor kratko krilo, ki je kljub vsemu prizadevanju in propagiranju dolgega krila Še vedno v modi. Ze samega blaga se porabi za dolgo krilo skoro dvakrat toliko, kakor za kratko. Potrebni so pa 5e razni okraski, 5e hoče biti obleka res lepa in elegantna. Iz finančnega vidika bi morali torej modo dolgih kril odločno odklanjati. Toda nova moda se ozira na vse drugo, samo na žep ne. In tako se bo morala marsikateri dama, ki je lahko imela doslej v eni sezoni dve novi obleki, zadovoljiti v bodoče samo z eno ali 66 pa ne bo ozirala na modo in bo ostala raje pri kratkem krilu. Deca in igrače Vsak otrok hrepeni po dragih, lepih in kompliciranih igračah. Kar stopite pred izložbo, kjer je polno otroških igrač, pa boste videli, kako jih deea poželjivo ogleduje in kako si želi, da bi dobila za Miklavža ali za Božič malo čudo v obliki av. tomobila, aeroplana, govoreče lutke, električnega vlaka ah' stroja, ki se zares vrti. Toda čim dobi tako drago igračo, 6e je prav kmalu naveliča in jo vrže proč. Deca je pri lepih in dragih igračah pogosto nekam v zadregi, čeprav so ji všeč. Čuti namreč, da ne sme početi z njimi, kar hoče. Potrebuje navadno nekoga, ki bi ji pomagal pognati kolesca, postaviti vlak na tračnice itd. Take igrače niso pravi prijatelj otrok. Če ima mamica čas, dobro voljo in potrpežljivost, lahko sama napravi otrociSkom igrače, katerih se bolj vesele, kakor Se tako dragih in lepih, kupljenih v trgovini. Iz vsake škatljice in vsake krpe zna oa praviti spretna mamica igračo, 6 katero se otrok navdušeno igra, ker vidi, da jo je mamica sama naredila in ker ve, da lahko počne z njo, kar hode. A ta zavest j p otroku pri drugih igračah najvažnejša. Zelo rada ima deca tudi igrače, ki si jih napravi sama in pri katerih nadom^ti fantazija v&e nedostatke v izdelavi. V svojem navdušenju vidi otrok lutko v kosu obrezanega lesa ali v okorno izdelanem vozičku najlepšo kočijo. In še nekaj je, kar bi morale pomniti vse mamice. Snažite otročičku oblekco in iz žepov privle-čete kamenčke, suho listje, stare novčioe, razne koleščke, koščke leea, papirja itd. Pred mamico se nabore cel kup te ropjtije ln mUka jo, da bi vrgla vse skupaj v peč ali v smeti. Nikar ne storite tega. Malček pribiti domov in ne bo se zanimal, če so hlačice osnažene, pač pa bo pogrešal silno važen papirček, ki ga je imel v žepu. Če vrže mamica proč vse, kar na)de v žepih, bo prav gotovo manjkalo kaj, kar bo malček tako pogrešal, da se bo zjokal. Take maJdn. boBti so navadno ded nenadomestljive. Sploh bi morale mamice paziti, da ne vržejo proč ničesar, kar deca zbira in spravlja, pa naj bodo na videz še take malenkosti ali navlaka. Vsaka malenkost pomeni otroku nekaj, česar odrasli ne razumejo. Premislite, predno se omožite! V zabavno pisanih romanih in filmih s srečnim koncem je vsaka storija zakona zelo enostavna. Tam najde vsaka junakinja moža, v katerega se do ušes zaljubi. Njen ideal je vedno mož izbornih lastnosti, vitez v pravem pomenu besede. In zaro vidi cilj svojega življenja v tem, da se poroči. V življenju pa stvar nd tako enostav* na. V življenju sreča komaj vsaka peta moškega, katerega lahko resnično ljubi in na katerega je lahko vedno in povsod ponosna. In komaj polovica teh Žen se poroči z moškimi, v katere so zaljubljene. Z drugimi pa ukrene usoda drugače. .Seveda ne moremo trditi da se pretežna večina žensk v življenju nikoli ne zaljubi. Gotovo 86 zaljubijo, morda še večkrat, sasno da ta ljubezen ni ono. kar se razume pod srečno ljubeznijo, zlasti se pa ne konča srečno, to je 8 poroko. Tudi pri moških menda ne bo drugače. Večinoma se torej ženske ne po roče z onimi, katere bi mogle vroče ljubiti, ceniti iai spoštovati. In vendar se može. Da so se možile v prejšnjih časih z drugimi m ne z izvoljenci svojega srca, je bilo razumljivo, kajti preostajalo jim nI drugega. V starih časih je šlo vsakemu dekletu za to, da se za vsako ceno omoži. Nerazumlj+vo je pa, da se moži večina deklet tako tudi zdaj, ko življenje neporočene ženske ni več tako strašno, temveč nasprotno, celo prijetnejše, nego usoda žene, poročene z možem, katerega ne ljubi. Nekdo, ki je imel velik uspeh pri ženskah, pa je vendar umrl kot star samec, je dejal: Ali mislite, da se ženske može iz ljubezni? Kaj še. Poznal sem mnogo lepih, žensk in vedel sem, koga so ljubile, in s kom so se poročile. 2en= ska se poroči, ker hoče bii poročena. In če ne more dobiti onega, katerega hoče, vzame pač tistega, ki slučajno pride. To je čisto resnica. Mnogo se govori zdaj o energiji in bo je vit os ti žensk, toda njihova bojevitost je učinkovita samo za prehodne uspehe Pravi moški vzame vedno samo tisto, katero si je sam izbral, pa naj se druga še tako poteguje zanj. Nasprotno pa prava ženska čaka, kateri moški jo izbere za ženo, in poroči se z onim, ki se res poteguje za njeno roko. To je bistvena razlika med moškim in ženskim značajem, za žensko vsekakor tragična. To je pa rudi vzrok, zakaj je večina mož v zakonu zadovoljna, večina žen pa ne. Mož ne pričakuje od zakonskega življenja rajskih dobrot Če ima ženo, ki mu je všeč in ki zna gospodinjiti, je zadovoljen. Zadovoljiti se zna tudi z ženo, katere ne spoštuje in na ka- i ponosen. Nasprot no pa more biti es srečna samo z možem, katerega ljubi in spoštuje is n* irateregu ie lahko p nosita. Nastane vpr..v:/i. ali ravnajo naša dekleta prav. da se porode brez ljubezni m spoštovanja :n da iz strahu pred narašča« j očim številom let pogosto od svojih »de-aiov toliko popuste? Ali oi ta nezdrava resignacija zarodek \seh nesreč, ki sc pozneje pojavijo? AJi nc tiči v tem glavni vzrok, da je toliko oc^rećcih zakonov m raz p o rok? Pri izbiri moža bi eksistenčno neodviina žen&ka ne smela nikoli popustiti več, nego more in sme Zakaj gre v popustljivosti tako daleč, da mora pozneje obžalovati? Aii jc to hrepenenje po materinstvu? Vse kaže, da hrepenenje po materinstvu v moderni dobi ni tako močno, kajti mnoge om ožene žene ostanejo brez otrok. Morda jih pa žeme strah pred osamljenost« jo, da vzamejo prvega, ki jim prvde pod roke? Toda vprašati se moramo, sb ni ▼ nesrečnem zakonu človek duševno še mnogo bolj osamljen? Morda je pa krivo hrepenenje po domačem ognjišču, da se marsikatero dekle omoži. ne da bi pomislilo, koga si je izbralo za moža. Ne, rodi v tem ne tiči vzrok, kajti eksistenčno neodvisna ženska si lahko sama ustanovi domače og» njišče. Saj pravijo mnoge srečne neveste, da lahko poskusijo in če ne pojde po sreči, se bodo pač ločile. Čemu torej toliko dezertiranje od prapora neodvisnosti, toliki nedostatek duševne sile m tolika sta-abo» petnost? Mnogo pametneje ravnajo one, ki čaka*-jo, da pride pravi. Marsikatera čaka do smrti, tod to nič ne de. Če je idealistka. se počuti v čakanju mnogo bolje, nego bi se počutila v nesrečnem zakonu brez 1 ju* bežni in spoštovanja do moža. — Seja ženskega vadttetjakeca zbora C OS )e trla dne 23. «c 24. ncavecrbna pod vodservotn no-čearice s. Masde Mele. PredsedtaBl&vo CCS sel zastopajte brera Fr. Mo£efe ki dr. KrovtrJc. Prva je ponoča&a s. BcuSkova o tzrah. OpocorAa Je zlasti no. vziacflino \irećnoat pr^jace'VJsktiea oefcuno-vranja in prilporročafta, nad ha članice in oaraSčad-trxx ione s%hM^fcl soflLe. Ker Je keAoŠnJf po-iateas s Šok) za tnbofjeTT}«? tako lepo uspel, Je bJJ spcet'Ct reedlV>2. do se bo inancjate odfeAeJ vsako leto taka šota. U bo trajate po 14 doL IVrtero pa se bo zrrnjenf tabor teročil Ženskim vao***irfligk1&m zhoroen. Ju ga bodo laTorafcrfl z» odrfFfo med po«čnr«ccMmd. Obfiaraa racapcorva sre Je naarvT&a o pr»sdIjo«£ju sa oov*l ženski stkan'^TostrMl an telcA-adtoi kre>l. Sprejet k bf praflorz. naj se za jarvrae noseope še naiprefl obdrS krilo, pod ka-tertm naj se nosijo sauno ternr^rnodne hta&e. Noiz»-vioe naf se nnrsrjo samo pri *ešo»viadbi na craćtm. Za vTsafcdtanjo t«eV»va«dfoo v tetovadnftcah in na Letni! te*o*rcor3čfti pa se predtaea beta bluza B neproeorneiza blaga z ndečimi okraski ta a podoi-sorvaosn ta*—i Bfoi&a ye kuhtao z raioarvi cSa p* tJudh' brerz c)*. Hlače so t)ern*ririenodtre pogubne«* krroja. Za &kwno puAor&v. Obra/voa-val se je spored zteta v Beograd. Sprejete a*> bLe prosi« vajj« in skknjerno Je b£kx, de »e fifla-rrJoe udeiSež* teflome za siovansko prvensevo ta pa s,xi-bcoj&o priročno knjigo o sccrjcafarvecn skrbsavu v Sokolni. Za tri rajboittša d>eJa so dnadoene tri nagrade po 2000. 600 in 400 čeških kron. Denar v ta namen je podaril odsarjpšv&i čfcm prosvetnega odbora br. dr. Le&ca. — Samski tečaj priredi letošnjo s*no LjnaV &ansfca župa za srvoje čkuasevo. PosebnA framii smu&kih tekesn bertos ne bo. ker ae bodo kak večale v Mofctrara savezne tekme, pač pa oarrr-rarva župa prirediti več smoAkih taktov. Pristooaftc k Vodnikovi družbi! Materina osveta Ko je bila napovedana vojna, je moral 331etni Saorvage k vojakom in njegova mati je ostala sama pri hiši. Ljudem se ni preveč smilila, ker so vedeli, da ima mnogo denarja. Ostala je sama v hiši, stoječi na samem, daleč od vasi na kraju gozda. Bala se ni, ker je bila moškega značaja. Bila je robata starka, visoka in suha. Smejala se je zelo redko in sploh se ni dalo z njo šaliti. Sicer se pa kmetice itak ne smejejo. Smeh je samo za moške. Žene so resne, kajti njihovo življenje je težko. Kmet se malo razvedri v gostilni, žena je pa vedno resna in zamišljena. Mati Sauvage je živela v svoji hišici, pokriti zopet s snegom, kakor da se ni nič zgodilo. Enkrat v tednu je hodila v vas po kruh in košček sira. Če so govorili vaščani o volkovih, je hodila s puško na rami, z zarjavelo sinovo puško. Vredno jo je bilo pogledati, ko je gazila sneg s puško na rami. Nekega dne so pa prišli Prusi. Razdelili so jih po hišafti po imetju in do-hodlcih domačinov. Starka, ki je veljala za bogato, je dobila štiri. Bili so krepki fantje bele polti, svetlih las in modrih oči, zdravi in dobro rejeni. In dobri dečki so bili, čeprav so služili v sovražni armadi. Starko so imeli radi in če so le mogli, so ji prihranili delo in izdatke. Vsako jutro jih je bilo videti, kako se umivajo pri vodnjaku. Njihova telesa so bila bela in rdečkasta, kakor so telesa ljudi s severa. Ta čas jim je mati Sauvage pripravljala zajutrek. Potem so pomivali posodo in tla v kuhinji, sekali drva, lupili krompir, prali perilo in opravljali vse gospodinjske posle, kakor dobri sinovi svoji materi. Toda starka je mislila vedoo le na svojega sina, visokega, suhega, z orlovskim nosom, ruja vi mi očmi in dolgimi črnimi brki. Dan za dnem je vpraševala pri nji stanujoče vojake: — Ali veste, kje je 23. francoski pešpolk? — Ne vedet ne vedet, — so odgovarjali dobrodušni Prusi. In ker so imeli tudi sami matere tako, da so razumeli njene skrbi in težave, so ji še raje pomagali v gospodinjstvu. In slednjič je imela starka zelo rada te svoje štiri sovražnike. Če se je govorilo na vasi o Nemcih, nastanjenih pri materi Sauvage, so vsi trdili: Ti štirje se počutijo kakor doma. Nekega dne, ko je bila starka sama doma, je zagledala v daljavi moža, ki se je bližal njenemu domovanju. Takoj ga je spoznala, bil je pismonoša. Izročil ji je pismo, starka si je nataknila očala katera je rabila pri šivanju, in Čitala je: »Gospa Sauvage, tole pismo Vam prinese žalostno vest Vašega sina Viktorja ie včeraj ubila krogla, ki mu je zmečkala glavo. Bil sem blizu njega, kej sva služila v isti stotniji Večkrat mi je pravil o Vas, ker je hotel, da Vas takoj obvestim, če bi se mn kaj pripetilo. Vzel sem iz njegovega žepa uro, da jo Vam prinesem, ko bo vojna končana. Prijateljsko Vas pozdravlja Cesaire Rivot. vojak 2. stotnije 23. pešpolka.« Pismo je bilo datirano pred tremi dnevi. Mati Sauvage ni plakala. Obstala je in onemela tako, da sploh ni čutila bolesti. Pomisula je: Torej Viktor je mrtev. Toda polagoma so ji so'ze zalile oči in bolest ji Je napolnila srce. Orožniki so ji ubili moža. Prusj pa sina. In zdelo se ji je, da vidi grozen prizor: klecajočo glavo, izbuljene oči in med zobrni stisnjene brke, kakor je delal vedno, kadar se je JeziL A kaj so storili potem z njegovim truplom? Da bi ji bih vsaj vrnili otroka, kakor so ji moža s kroglo v čelu. Kar je zaslišala glasove. Bili so Prusi, ki so se vračali iz vasi. Hitro je spravila pismo v žep in si otrla solze. Vojaki so se smejali, bili so veseli, ker so prinesli lepega domačega zajca, ki je bil nedvomno ukraden. Starka jim je začela takoj pripravljati obed. Ko bi pa morala ubiti zajca, jo je zabolelo srce. In vendar to ni bdlo prvič. Vojak ga je prijel za zadnje noge in udaril za ušesa. Ko je bil zajec ubit, ga je odrla. Toda pri pogledu na kri, ki ji je kapljala od rok je zadrhtela po vsem telesu. Pri tem je neprestano videla svojega ubitega sina, okrvavljenega tako, kakor je bil ta zajec. Sedla je za mizo s svojimi Prusi, toda pojesti ni mogla niti grižljaja. Vojaki so pojedli zajca, ne da bi se zmenili za njo. Molče jih je opazovala in v glavi ji je dozorevala strašna miseL Toda znala se je prematgovati tako, da vojaki niso ničesar opazili. Nenadoma je dejala: »2e mesec dni ste pri meni, pa še ne vem, kako se pišete.« Za silo so razumeli, kaj hoče, in povedali so ji, kako se pišejo. Toda to ji še ni zadostovalo. Dala si je napisati njihova imena in naslove njihovih rodbin. Potem si je nataknila očala na nos in pregledala neznano pisavo. Končno je list zložila in spravila v žep na pismo, katero ji je bilo prineslo vest o sinovi smrti. Ko so se vojaki najedli, jim ie dejala: »Postelj em vam, da boste na mehkem spali.« In začela je nositi seno na podstrešje, kjer so spali, čudili so se njenemu početju. Pojasnila jim je, da jim bo topleje. Potem so ji še sami pomagali. Nanosili so sena in slame toliko, da so si napravili sobico s štirimi stenami, toplo in duhtečo. Pri večerji je en vojak opazil, da mati Sauvage sploh ni jedla, in vprašal jo je, kaj ji je. Odgovorila je, da ji jed ne tekne. Potem je zakurila v peči, da bi se pogrela, Nemci so pa zlezli kakor običajno po lestvi v svoje stanovanje. Čim so se vratca zaprla, je starka odnesla lestvico, potem je pa znova odprla gornja vratca in se vrnila po nekaj otepov slame, katero je razložila po kuhinji. Hodila je po snegu bosa tako tiho, da je ni bdlo slišati. Vojaki so že smrčali. Ko so bile priprave končane, je vrgla na Ogenj otep slame in ko se je vnela, jo je razmetala po kuhinji. Potem je odšla iz hiše in zaklenila za seboj vrata. V naslednjem hipu je vsa hiša za-žarela in se izpremenila v gorečo peč. Sledil je krik s podstrešja, vojaki so obupno klicah na pomoč. Kmalu so se vnela še vrata in ognejni zublji so švignili v podstrešje, prodrli so slamnato streho in sik aii visoko pod nebo. Vsa hiša je bila v plamenih. Znotraj se je slišalo samo še pokanje sten in prasketanje gorečega tra-movja. Kar se je sesula streha in goreče ogrodje je pognalo v zrak med oblaki dima ognjen kolobar isker. V svitu požara ie bila starka podobna srebrnemu, rdeče obsevanemu kipu. V daljavi je zapel zvon. Mati Sauvage je stala nepremično pred uničenim domovanjem s sinovo puško v roki, da bi ji noben Nemec ne ušeL Videč, da je vse končano, je vrgla puško v ogenj. Počil je strel. Prihiteli so vaščani in Prusi. Našli so starko, sedečo na posekanem drevesu, mirno, z izrazom zadoščenja na obrazu. Nemški častnik, rodom Francoz, je vprašal: — Kje so naši vojaki? Iztegnila je koščeno roko proti do-gorevajoči hiši in odgovorila z močnim glasom: — Tam notri! Začeli so se zbirati okrog nje. Prus jo je vprašal. — Kako je nastal požar? — Jaz sem ga zanetila — je odgovorila. Ni ii verjeL Mislil je, da se ji je nenadoma zmešalo. Starka je pa povedala vse od kraja do konca od prihoda pismonoše do zadnjega obupnega krika v goreči hiši. Nobene malenkosti ni prezrla. Ko je končala, je potegnila iz žepa dve pismi in da bi ju ne zamenjala, ju je držala proti pojemajočemu ognju. Nataknila si je očala, potem je pa pokazala na prvo pismo, rekoč: »Tole je Viktorjeva smrt.« Pokazala je na drugo pismo in na pogorišče ter pripomnila: a A tole, to so njihova imena in naslovi njihovih svojcev, da jim boste mogli pisati. Mirno je pomolila pismi častniku, ki jo je držal za ramo, in nadaljevala: — Napišite, kaj se je zgodilo, in povejte njihovim roditeljem, da sem storila to iaz Viktorija Simonova Sauvage. Ne pozabite! Častnik je oddal povelje. Starko so zgrabili in vrgli k obžganermu zidovju njene hiše. Potem je stopilo dvanajst mož v vrsto dvajset metrov pred njo. Ni se ganila. Razumela je in mirno čakala. Začulo se je kratko povelje in že je zadonela salva. En strel je počil za drugimi. Starka pa ni padla. Klecnila je na kolena, kakor bi ji kdo izpodne-sel noge. Pruski častnik je stopil k nji. Telo je imela preluknjano s kroglami, a v roki je krčevito stiskala okrvavljeno pismo. Stari Rim leglo nemorale Rimi janke so hile zelo razuzdane - Kriza zakonskega življenja ni bila še nikjer tako akutna, kakor v starem Rimu V naši dobi, ki se ponosno naziva moderna in napredna, je postala kriza zakonskega življenja geslo dneva. Množe se razni očitki na račun ženske emancipacije, lahkomiselnosti in želje po zaba/vi. To so baje glavni vzroki, da je toliko nesrečnih zakonov. Ker raz-poroka zdaj ni posebno težka, poskusijo mnoge žene srečo v zakonu po ▼ečkrat, posebno še, ker jih to ekspe-•rimentiranje nič ne stane. Toda onim, ki obupujejo nad bodočnostjo naše generacije ,bodi povedano, da so naše razmere še zelo nedolžne čc jih primerjamo z grozno krizo zakonskega življenja in morale v starem Rimu. Poročila, ki so se ohranila o ženah in njihovem zakonskem življenju v slavni dobi rimskega cesarstva, so naravnost grozna. Avtorji, oogrčenj nad demoralizacijo žen mogočnega rimskega cesarstva, so morda pretiravali, izključeno pa je, da bi si bili vse izmislili. Institucija zakonskega življenja ni nikoli padla tako nizko, kakor v času, ko je stal Rim na višku svoje moči. 12 letne žene Ko je vzel Augustus vajeti vlade v svoje roke, je zaman skušal s strogimi zakonu rešiti stare dobre običaje rimske republike, ki je izkrvavevala v neštetih bitkam državljanske vojne. S politično svobodo so utonila v krvi državljanov tudi njihova moralna načela. Rimska dekleta so se možila v zgodnji mladosti. Z 12 leti so bila priznana za polnoletna in lahko so se omožila. Starši so izbrali hčerki ženina, s katerim se je morala poročiti med 12. in 17. letom. Hčerkina želja se je morala ukloniti volh" roditeljev, katere so vodili pri izberi ženina navadno družabni in gmotni oziri. Ljubezen torej ni bila podlaga zakona in to je bil eden glavnih vzrokov, da je bilo toliko nesrečnih zakonov. Za mlado Rimljanko je pomenila možitev velik prevrat v življenju. Ni čuda, da se njena mladost in neizkušenost ni mogla protiviti nešteim iz-kusnjavaim, ki so jo čakale v življenju. Do poroke so bila rimska dekleta strogo ločena od sveta, odvisna so bila od volje in moči roditeljev, življenj niso poznala, ker jim je bil očetov dom nekaka ječa* Brez vsake priprave so stopala v življenje, nenadoma so postala svobodna in neodvisna. Ni torej čuda, da jih je novo življenje omamilo in da so jim rojila po glavi saimo gesla o enakopravnostni žene z možem in o drugih načelih ženske emancipacije, kakršna slišimo tudi dandanes na vsakem koraku. Če je žena bogata Mlado dekle je postalo z možitvijo gospodinja velikega doma, njena volja je bila povelje sužnjem in sužnjam, ki so morali izpolniti vsako njeno željo. Samo njena dota je postala moževa last, katere pa ni smel neomejeno zapravljati. Vse drugo imetje je cstalo ženina last in mož se ga se dotakniti ni smel. S tem je postala žena finančno neodvisna. Ni trajalo dolgo in mlada žena se je emancipirala bd starih moralnih predsodkov in uživala svobodo v polni meri. Vsaka premožna Rimljan-ka si je izbrala upravitelja svojega imetja, ki je bil obenem njen tajnik, svetovalec m zaupnik. Mož je moral mirno gledati, kako vodi uglajen kavalir vse finančne zadeve njegove žene, pa tudi njegove lastne, kajti pogosto se je pripetilo, da je postal podjetni tajnik ljuibček svoje gospodarice. Mnogi Rimljani so spoznali bridko resnico, da ni na svetu nič tako neznosnega, kakor bogata žena. Novo življenje, ki se je odprlo mladi Rimljanki z možitvijo, je bilo polno nevarnosti za njeno čednost, kajti ustrojeno je bilo tako da je gojilo v nji neizmerno slavohlepje, nečimernost in hrepenenje po nasladah. Kot domina — gospa — je stopila v družbo, občudovanje je podžigalo njeno koketnost, uspehi so i o omamljali, njena lepota, izobrazba in talenti so se razvijali vpričo njenih oboževalcev, ki so poskrbeli da je kmalu pozabila na strogo življenje v zgodnji mladosti. Mož brez rožačkov bela vrana Skoro vsa poročila rimskih pišate« Ijev o morali rimskih žen so zelo ne* ugodna. Za časa cesarja Augusta so pesniki in pisatelji tarnali nad demo* ralizacijo žen. Razvrat zakonskega živ* ljenje uničuje državo rn narod, pravi Horac. Prej bi se posrečilo osušiti morje in potrgati zvezde z neba, ka* kor zabraniti našim ženam grešno živ* ljenje. Zakonska zvestoba se najde sa* nio na daljnem vzhodu, kjer umirajo vdove na grmadah s svojimi umrlimi možmi. Čednostne so samo žene, ka* terih noben moški ne pogleda, in strašs no naiven je mož, ki tarna nad nezve* stobo svoje žene. Leta 19. po Kristu se je zglasila pri rimskih oblasteh že* na iz ugledne rodbine kot prostitutk ka. Moškega, ki ni imel ljubavnega razmerja s poročeno ženo, so žene za* ničevale. Žena je imela moža samo za* to, da je dražila z njim svoje ljubčke. Vsaka odličnejša Rimljanka je imela toliko ljubčkov, da ji je bil dan pre* kratek za zabavo z njimi. Ljubavno razmerje z enim samim Ijubčkom so nazivale Rimljanke zakonsko življenje, in vsaka žena, ki tega ni vedela, je ve* ljala za glupo in starokopitno. Zakon* ski mož brez rožičkov je bil v tem Ča* su splošne demoralizacije bela rana. Poroka za dira dni Ti očitki rimskih pisateljev so go* tovo pretirani, vendar pa imamo mno* go dokazov, da ;e bila demoralizacija v starem Rimu grozna. Razporoke so bile tako lahke, da so naravnost vzpod* bujale ~ene in može, da so lahkomiseln no sklepali in razdirali zakone. Ločena žena se je pogosto že dva dni po raz* poroki znova poročila. Moški so se že* nili pogosto samo dva dni, da bi imeli kot oženj eni prednost pri uradniških volitvah. Seneca * ravi, da mnoge žene ne štejejo svojih let po konzulih, tem* več po možeh, s katerimi so bile poro* čene. Juvenal'se posmehuje ženam, ki se ločijo prej, predno je usahnilo zele* nje, s katerim je bil okrašen njihov dom pri prvi poroki. V petih letih se je poročila neka bogata Rimljanka osemkrat. Redki so bili zakoni, katere je razdrla šele smrt. Martial pripove* duje o ženi, ki se je sedemkrat nesreč* no poročila. Neka odlična Rimljanka je bila osumljena, da jc umorila sedem svojih mož. Posledice suženjstva Eden glavnih vzrokov strašne de= moralizacijc in krize zakonskega živ* ljenja je bilo suženjstvo. Ta nesrečna staro veška institucija je zakonske mo< že naravnost navajala v zakonsko ne* zvestobo, ki itak med Rimljani ni bila nikoli na posebno visoki stopnji. Eman* cipacija je pa dala tudi ženam v roke moževe pravice in zato ni čuda, da so imele skoro vse premožnejše Rimljan* ke ljubavno razmerje s sužnji. Juvenal pripoveduje o ženi, katero je presenc« til mož v naročju njenega sužnja. Mir* no ga je sprejela in izjavila, da je bilo žc davno sklenjeno, da lahko hodita vsak svoja pota. Sužnji, ki so bili ved* no pripravljeni postati ljubčkj svojih gospodaric, so bili velika izkušnjava za Rimljanke, hrepeneče po zabavah in nasladah. Martial pripoveduje v svojih epigramih o sedmih otrocih ne< ke Maruile, katerih poteze so jasno pričale, kateri suženj je oče tega ali onega otroka. Suženjstvo je pa imelo še druge slabe posledice za rimske že* ne. Pod njegovim vplivom so namreč postale krute in brezčutne. Juvenal pri* povedu je v svoji slavni satiri o ženah, kako so bogate Rimljanke mučile svoje sužnje. Svetuje jim, naj pomislijo, ka* ko se počuti sužnja, če ji gospodarica razpraska obraz ali razreze roko od za« pest j a do rame z nožem. Gledališča in gostije Slabo je vplivala na Rimljanke tudi literatura, čeprav ji ne moremo pripis sati vse odgovornosti za demoralizaci* jo rimske družbe. Moralni nazori so bili takrat čisto drugačni, nego so zdaj, in kar zdaj obsojamo in odklanjamo kot nemoralno, ni vzbujalo pri Rimlja* nih nobenega pohujšanja. Glavno od* govornost za splošno demoralizacijo so pa nosila rimska gledališča in gostije. Strast do igre je bila največja slabost vseh družabnih slojev. V gledališča so zahajale Rimljanke v prvi vrsti zato, da bi se mogle pokazati. V cirkusu in gledališču so bile prave modne revije, žene so tekmovale med seboj v raz* košju in sijaju, s katerim so omamlja* le in zapeljevale svoje kavalirje. Če v blagajni slučazno ni bilo dovolj denar* ja, je bila pomoč lahka. V starem Ri* mu si je lahko žena izposodila vse: ob* leko, nosilke, blazinico, staro sprem* Ijevalko in svetlolaso komornico. Raz* umljivo je, da so tudi možje radi zaha* jali v gledališča, kjer je bilo vedno do* volj prilike za ljubavne pustolovščine. Razne malenkostne galantne usluge so zbliževale može in žene in tako je bilo navadno že v gledališču pripravljeno vse za poznejše orgije. Drugi vzroki Pogubonosen je bil tudi vpliv raz* uzdanih burk in pantomimičnih ple* sov, za katere so se bogati Rimljani zelo navduševali. Ni čuda, da je kr* ščanstvo zavračalo to dražilo živcev. Žene so kar norele za umetniki, igralci in gladiatorji. Rade so se jim dale ugrabiti in šle so za njimi celo v tuje dežele. Tudi pevci in glasbenki so bili pri Rimljankah zelo v časteh. Najbolj so pa oboževali v starem Rimu plesal* ke. Ples je bil geslo dneva. Po privat* nih hišah so imeli odre, na katerih so plesali moški in ženske. Plesalke, ki so nastopale v pantomimah, so bili lepi mladi moški, neverjetno spretni in očarljivi. Celo cesarice so se potego* vale za njihovo ljubezen in marsikate* temu je prinesla cesaričina naklon ješnost smrt. Cesar Domicijan jc dal usmrtiti plesalca, ki je dal javno po* vod za ljubosumnost. Plesalčeve obo* ževalke so zasule z rožami kraj, kjer je padel. Kakor gledališča, tako so vplivale tudi gostije, katerih so se Rim* lianke zelo rade udeleževale. Na gosti* j ah je bilo vedno dovolj sredstev, da so se strasti razpasle in da je boginja ljubezni triumfirala. Zaljubljeni možje so koketirali s svojimi izvoljenkami, pili so iz njihovih čaš, pisali z vinom na mizo lascivne domislekc in pripo* vedovali o svojih ljubavnih pustolov* ščinah, da so se strasti še bolj razpa* lile. Žene na gostijah niso sedele, mar* več ležale kakor moški. Rimljanke so bile tudi zelo nečimurnc. Za prozorne obleke iz najfinejšega blaga, za drago* cene nakite in parfume so trosile ogromne svotc. Naša doba žal v marsičem spominja na dobo rimskega cesarstva, čeprav moralno še ni tako pokvarjena. Ven* dar se pa že kažejo nekateri znaki, ki so resen memento sodobnemu člove* ku, naj se zamisli, če niso morda naše razmere glasnik bližajoče se katastro* fc, kakor je bila demoralizacija stare* ga Rima znak skorajšnjega razpada mogočnega rimskega cesarstva. Tudi takrat je vrvelo po ulicah brezglavo življenje, hrepeneče po trenutni nasla* di, ne glede na to, da zapušča za seboj sledove sistematičnega propadanja. Pred socBščem — Prtča, bakt ste narvzoči pri pretepu. Zateai rosfc rjrSstaočfl itažftolju na !rx*rrrotč? — Keiko na sern tnogei v-erfeti, kdo b otozćteJli ,n kdo Uožertec? Cepijenie zoper slabo voljo Nemški zdravnik dr. Huehnerfeld je odkril preparat, s katerim bo mogoče spraviti melanholične in potrte ljudi v dobro voljo Slika najbližje bodočnosti: Človek je slabe volje, melanholičen, potrt in za delo nesposoben. Seže po injekciji in hipoma postane dobre volje, vese* Jje do dela se mu vrne in počuti se ka* kor prerojen. Ta čudež lahko napravi haematoporfvrin, katerega je odkril dr. Huehnersfeld v Berlinu in ga pre* izkusil najprej na živalih. Morskemu prašičku, je vbrizgnil nekaj miligra* mov haematoporfvrina in čez 10 minut so se pokazali presenetljivi uspehi. Ljubka živalica je postala naenkrat živahna in z zanimanjem je opazovala vse, kar se je godilo okrog nje. Njeni čuti so se močno poostrili, reagirala je tudi na najmanjše dojme in poskako* vala, kar je pri tej strahopetni živali sicer izključeno. Razlika je bila tem veča, ker je morski prašiček, ki ni do* bil injekcije, sedel v kotu nepremično in otožno povešal glavo. Pravijo, da se človek od smeha zredi. To je deloma res, kajti dobra volja in duševna gibčnost vpliva blago* dejno na telo. Morski prašiček se pa seveda ne more smejati in torej ne zrediti od smeha, a vendar se je nje* gova teža znatno povečala. V enem tednu se je povečala teža od 1900 na 2050 gramov, drugem tednu pa celo na 2300 gramov. Seveda dr. Huenerfeldu ni šlo za to, da spravi morske prašičke v dobro voljo. Za poskusi z živalmi se krije višji cilj, namreč iskanje sredstva, s katerim bi bilo mogoče spra* viti še tako melanholičnega človeka v dobro voljo. Na morskih prašičkih se je sredstvo dobro obneslo in s tem je rečeno, da se utegne tudi na človeku. Kako naj si pojasnimo ta blagodej* ni vpliv novega preparata? Vsi vemo. da je človek v normalnih razmerah ob lepem vremenu dobre volje. Glavni či* nitelj pri tem jc solnee. V naši krvi krožijo telesca, ki učinkujejo na kožo tako, da je občutljiva za svetlobo. In taka snov jc haemaporfvrin, izvirajoč iz krvnega barvila. V kemičnem poglc* du je soroden s klorofilom, zelenim barvilom rastlin. Živalsko in človeško krvno barvilo je pa sorodno z zelenim barvilom rastlin in tako si lahko raz* logamo blagodejni vpliv preparata na organizem. Ni pa vseeno, katero sestav vino krvnega barvila rabimo. Tako ima osnovna substanca haemanorfvrina hae-min neprijetno lastnost, da nevarno poškoduje kosti in zobe ter povzroča izpadanje las, čc ga vbrizgamo pod kožo. Haemaporfvrin pa nima teh sla* bih lastnosti, temveč nasprotno, telo utrdi in vrne človeku dobro voljo, pri tem pa pTav nič ne škoduje organizmu. Upajmo, da se ta lek obnese pri rpc* lanholičnih in potrtih ljudeh kot eliksir dobre volje. Panteon možganov v Moskvi Ba'lzamu'rano Leninovo truplo leži z neko fo-ailtzamtfrano tvainimo. Možgane korrru-nLsftlifčrnega r>rvdka so vzeli i+tia1i e£fast< Vsaka beseda 50 par. Plača ae lahko tudi - znamkah. Za odgovor znamko I - Na trprasanjo brez znamke ne -mm— adoavartnma Najmanj** o&aa Hiša S«—* -■ Vino opolo zajamčeno pristne, ta praznik« oziroma ves december. 6« tilioo po Din 10. —i brc« mesto« užitni-oe Dio 7.50 v hotelo »Bellevue«, tudi v sodčkih. Ne zamodate ugixJ-ne pr**e! 2645 »PANONIJA« Dežaoovac, SLavonžfa le trtapesootvski sir. po«nom««eii. leg 26 Din, — Ia emojska sir. poflno-aaaaSca fcz 30 Din. — La d&zatska sir. polnamasten log 30 Dn. rjucft fcranko nrtefcarna 2787 Posest Realitet na pisanu, dražba t a. z. LJUBLJANA Miklošičeva c 4 proda: Vilo. eranadsttrapra. oavcCTiaoa, 2 pnosncunai scar»vaa)i. kx«xul-rnca, 1000 m- vraa. Pod Roi-tidk. Din. 000.—. Vilo. vascaooiRik>6m>. podkve:-eno. 4 pnostonoe puikezoraoe sobe, tourrinia, prostor m kxacwik>*x>, 6kk trika, vodovod, Potiaosko precamestrj«, Din 160.000.—. V Ho, eaoaud&arocino. orasaevn*waiii-sko. velik vrt. mestni del Roi-ne doline. Din 280.000.— Vilo. eoonadstrcckna, \n» preoov-tjena, taaeen vrt, Sw. Jodei, Dan 630-000.—. HBo, emooaateioropoo, se oeAKfreaa-no, pTe4atar«Hi tnsjdvskj lo&a-i ki 2 stanovanji, 700 m* vrtcu Troorvo, Din 128.000.—. Hlso, esioaaidstnoptrjo, Ovosveao-vTarajako, 600 m1 vrta, Ro&ne 2 sobi. kiubi-nrje. deftarvfjrica, lofoail, vetako dvcnfi&e. prostoren vrt, Dv 400.000.—v MiSO, priitfl :»&t>Os 2 pafficeitirand scfca. kieru teufaanrjia. 1 emi Tirorvtvfta. v mestni 00. Dolenjskem, Don 45.000.—. Hišo, prčrtlCno, preocrvfjeno, 2 sta- rjcrvnacrti. 2000 V0TEU tik loo- lodrvora Brejce, Din 50000.— Hlso, oofvoeidiainos visokxxnMtino* 2 sraanorvairiiH, 400 m* vrta, Grmiče, Dan 7O.000.—. Hlso, zidano, s sAamo krito. 3 stfia-no\Ta«?ski} prostori, šmpđ, 5000 m* vrta, prt MeiŠvoctafli, Dio 15.000.—. Fotaz ««©a v«C stanovanjskih, trsa vskiiii, otbi mrli b2 v mestni. • na de£e£. sta/vtjn« p^rocik v vseh legah n užocMJi conah. tameOka vel'etpooesiova, iodtjiTtrn-}e 2736 IZVANREDNA PONUDBA. Za deževni keoa 6as prt-I>oro&aiax>. d« s nabatvatc kožno pelerino za M C. O. V. tebta samo 110 grrajnorv, knatacdia ribje kože lmm Odlično se je ta pcienoa ukazala, ker ne prepušča mokrote, ie ko> aiodno z 1 o t 1J i v a. kakor majhna žepna bel taoca, k* se x> aosd vedno lahko s sebod. ter ie naovise trpežna. Zeio praporocldiva za dame n gospode (rud« za otroke) v dežfti in sne^u. za rz-leos io sport. — Reklamna cena s posebno kapuco In etaljem samo 70 Din, franko, zacarinjeao. poslana po poštnem porvvc&u, 2 kosa 138 Din. - Rai»poš?LJa A. MARIK, ernort. PRAHA XI!.. Londonska 57. (Ce ne b: nraJaA«. Jamcnmo zasneno.) Maslov rjataoČDo rjaipiuttt. Ročni voziček Tncfltoeru na štiri kcoeoa, as v«« Kžjtti spv«ri, kavd to-.,_______ žob&ov ▼ Tocnra, pote St. VM. ___3733 EIfektrxMno4»r-Dynafno «omerw: tok. 200 Ve*. 16 HP — tvrdoe Saemerjft-^Sdbiickert. prode JoSko oMfcreo, t Borovrsci 2732 ILIRIJA Gostilna dobno otnskofMk 10 omi* od Maribora, voftk hfiev u korpe. 10 cmailtmv aecnOiSda «adao# pooeao no-prodaj. — .Matpeiraii J ode, Maribor. Sroetaoova afcoa 48. 2731 20odstotne kronske bone crspote Po&a Siediooic*. zatoto zavod d. d.. Osijek. Desaačma al-J7 WJ. Dnra - Premog - Koks pri družbi »KURIVO«. Dmfeka xs«a 33. Javna skladišča. Telefon 3434. 107/t ILIRIJA oremog Klavirje strokovno ofttsaje m popravili G. JURASEK, UDbUana, KlMćavmćai-sks olica 3, Mestne tri 23 03e, dtrniafrfika, ea raikin)a. pnitlcBna, Tr-žađka cesta, D ki 500.—. Enosobno, kTuSnvs. pukdkfaje, sa» 5etek Sp. Soške, Dki 3600.^ lesno. Stiiisoboo, komsoptno, oeorer. Daa fcMKL—. Dvosobno, Dunafoka cesta SafcJBMSj ktutlrnia, prutnk&Lrje, Don 700.—. Dvosobno, Siska, Din 400.—. Trisobno, ves fcocrtfort, za februar, blir.a Erjavoave oeste, Don 1600 Enosobno, aaoaaak BjnaM doline« Dn 360.—. Več sob s stod'itaSkorn, Rožna do-firaa, Duna^slka cesta* UoVnra po Don 200.—, več dtaanli stav-novand, tTiaoivskJk fekasbv »od. 2736 ZA ZIMSKE SUKNJE najmodtrnejša a gleska *?i češi*a siikno v na j već) t izbir* //ri NOVAKU - Ljubljana ker h temo tzftrtizntti saitgo KONGRESNI i B 0 ŠTEV. 15 Ponovno ZNIŽANE CENE! Iščemo prešrvalke (sieparace). prireievailce in prine-icrvaJke (ller«nchQer) ter prikroj-e-v«sdo. — Tvornica clpeJa. Bjelovar. 2726 Id ena Usvir in vicrkoo, o naj se tudi zatčeftfrice. Portudbe s saaoo na oaakw: SAsrnko Pja^kaj. anjataka.__2734 Srebrne krone vsakovrstno zlato zlacoSte kopaj« F. Codee. Prsieroova l- NU ŠIVALNI STROJI izborna koustrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne — I5*letna garancija -• Vezenje te poučuje pri nakupu brezplačno. PISALNI STROJI »ADLER« - KOLESA iz prvih tovarn »Durkopp«. »Styria« — P L ETILNI STROJI vedno v salogi - Posamezni deli koles rn iivalnib strojev — Daie ae tudi na obroke — Ceniki franko io zastonj. IVAN JAX i SIN, UUBUANA, Gosposvet8ka2 todulo jrjrrrji mrTTirrH.il g m m 1 n m ui i nargPPP Pliučne bolezni so ozdravljive! Pljaena ttrberkalota, ssflea, k*4elj. suhi kaldj. Slasavi kaiel], aodao potanja, bronhialni katar, katar v grla, aailoaaj«, 1 no*tavanj« kr-rt, bljvvaaja KrH, taaooln, n*d«*lJivo hropanj«, bodenja Itd. je ©fcdravlfi vo! Na tnoai osdravUenlbi Zabttfvaji* takoj noj« ka*ajo Nova umetnost hranjenfa ki jih J« le naioffo ranila.— Parsblja te labka polna itnktga nafitaa trrljeoja Io pomore, rla bolMoa hitrein oi>t.n-iajno. Tdnana tria nsTiate b posto^o« po&|a»aje astanrlja bolosea. Borol mosje adravniske snaiMMti potrjujejo i»-▼TstnoM. moj« mntod« ia radi odobravajo nja upora-ho. Cim praj pntarte s mojim na&nom hrainijaojfc, tem bolj e. Popolnoma aaaten) dobita mojo knjigo, is katar« boats 6rpsU mnoge potrebnog!. Kor»r mraCIjo bcTnfttno, kdor »e na ni-tar na&ia Seli bre* ne-raroiP đ ta taav«lJifto raiid hO- leeia, &*j pdee le đanrv: Ns^rlsssm raorft, da dobita mpit pojsrnao popolnoma breaptateo, br»x -««ak» ■Jjpjssa * ▼* B« strani, io bo Vaa »dravnik »a«e*!ji-ro pritrdil tam« <*i piroi pr«f»ocj<*r za IcTfStMl apft-«poanast novi način Vašega branjenja. Zatorej ja t Vašo korist, da pUk*e takoj, pa Va» bo moj« tamasijSnj«' sasasfalea peatr«g4o tadarkoM. črpa ji« naak ia pore&aao voljo do Url jenja b ksjif* rskuJaoega adraTa^a, pb>«aa okrnpner !tj Uvljeajsko potolmtittrr t«r se obraSa na wi bolsifcA, Id s« »ar.Lma1'' t« aadaoj* stanje znanstven oa* adrSvljaaJa pljoc. — Moj sasla* Oeorg Fiilgner. Horlin - \>ukolin. Bingbahnstrasse Xr. 24. -4.br. a 15. 1CGANTNA DAMA LIUDLIANA Kreditni zavod za trgovino in industrijo 1 Lfl BLIANA Prešernova ulica Stev. SO Iv lastnem po^lopiu) OUreatoranjs flag, aafcnp in prodaja rsaka rrstnib vrednostaib papirjev, devia ia «alnt barzas osroeila predujmi io krediti vaafct rrste, e^kompt io inkaso menic ter naka-lils v tu io inozemstvo -sle deposit« Itd itd itd Brzojavke: Kredit. Ljubljana _ Ttleloa a 21141» «457. 8548 Internrbin t71* t*K 87 l 02790008 Stran 8 •SLOVENSKI NAROD«, dne 7. decerrihra 1929 Sev 281 i Spisek za Božič posebno Kljub nizkim cenam prodajamo le znižanih cen kvalitetno blago! i m Din >2.— m Din 78.— m Din ~0.— m Din $6. _ od Din 79.— od Din 91.— m Din 54.— m Din 35.— Svita; Pangis, 90 cm šir. za senčnike . Taffetas. 90 cm šir. za obleike . Celanese v 60 barv. zelo trpežna Lune, svilen I a. kval. v barvah Crtpe de chine, težka kval. za obleke ........ Crepe georgette. v raznih barvah na obleke ........ Lame, zlat srebrn..... BnrnTri za ročna deln, 42 cm Sir. Pletenine: Dam. vestica iz ciste volne .... Din 75.-Dam. veetica iz melirane volne z cvt. » 118.-Dam. vestica. jaquard, vzorčaeta . . > 128.-»»njlovtr. , q!/.;r,i. v/orr. iz Ia. volne...........> 95.. Dam. pullover iz melirane volne . . > 98.-I »' i'!tov*~j 1 vr ;i jcquard bor- duro..........> 12S. Dam. vestica, športna z usnjem obši.ta » 145.-Dam. pullover iz najfinejše mele volne .......Din 198_. 175.—. 165- Dani- pullover. intarz.ija, aparhii vzorci ..........od Din 190.- Dam. veslica. intarzija. e-leg. vzorci vzorci .........od Din 240.- Dam obleke, cista volna, moderna fas. Din 225-Dam. obleke iz melirane volne, rusfca fasona ..... .....Din 360.- Dam. obleke, najfinejša kasba volna intarzaja ........Din 460.- Dam. jopice, površne. jaquard, vzor- casrte .........od Din 235 - Dam. sveater za šport v raznih barvah Din 240___H3. Za otroke: pullover vzorčast ......od Din 4?.- cestira vzorčasta ......od Din 48. oblekce za deklice, najfin. izdoiava od Din 16-».-Garnitura >E>kiino-r 4 delna iz Ia. volne .........od Din 240. Roikavic e - nogavice: D. tricot krnske........XXin 15.- D. pralne rokavice usnjene .... > 64.-D. podloženo rokavice usnjeno Ia. . » 74.-D. nogavice svila >Berabergt ... > 23. D. nogavice svilene ,*Zelhvagc ... » 49.- Nogavice cista volna...... 66.—, 35.- Nogavice volna, kratke.....27.—. 18.- Darrtsko perilo: Kombineža, batist. barv. s čipkami . Din Kombineža, sifon bat. bela s čipkama » Kombineža z barv. robom .... > Spalna srajca, bela s čipkami ... » Spalna srajca, barv. s čipkami ... > Kombineža, svil. tricot s šir. čipkama > Hlače, svilen tricot garantirana kval. > Kombineža crep de chine..... > Dom. halje in pvjame: D. podložene hlače iz najmehkejše- 25. 33. 39.. 49. 51-7o. 45.-138. . Dm 69__ od Din 190.— Bluze: Športna surova svila, imitac. Svilene, najnovejši kroj . . . Galanterija — Usnjeni izdelki: Man u cure-k ase ta 5 delna.....Din 32__ Šivalna garnitura v kaseti Din 63.—, » 42,— Cesalna garnitura 4 delna z ogled. . > 120.— Otročje torbice .... Din 18.—, > 13.- Damske torbiee ......od » 4S__ D. doze za cigarete Din 54.—, Don 30.—, Dtin 17__ Rarprsilnik za parfum .... od Din 22.— halja iz češke flanele .... • 38.— > halja iz doubie flanele . . > 175.— a halja iz vzore, baržima, eleg.. > 385.— > Pvjame 98,— B pvjame iz deske flanele . • > 128.— > Pyjame iz donble flanele , » > 198.— > pvjame iz svil poplina . . . » 240.- pvjama iz svilenega brokata . > 590— Otr. pvjama. > 93__ Trikotaža: D. tricot hlače, bombaž .... D. tricot hlače svil. flor . . , , Dam. halja iz jap. erepa . . . ga materijala.......» D. hlače, čista volna..... D. hlače, čista volna, najfinejša kvaliteta ......... D. tricot kombineža. barv. Din 33.- Mo&ka moda: Srajca Ia. trene, vzorčasta z 2 ovr. . Srajca sifon, večerna s pique prsi Srajca frak s trdimi pique prsi . . Srajca svilen poplin z 2 ovr. . . . Elegantne samoveznice po Din 56, Srajca spalna, zelo trpežna . . . . Pvjame flanela, vzorčasta . . . . Pyjama iz doubie flanela . . . . Suknjič, domač iz doubie flanele . . Suknjič domač, volna, »Raxnelhaair< Din > > 68.-70.— 79— , 129.-49, 29, 26 Din 93. - > 16&— > 260.— * 220.— » 385.— Din 18.- > 43.- Ddn 98^ > 59.- > 48.- Šali modni volneni po Din 42, 39 in 29 Rute svilene, križaste in bel« . . . Din 118.— Naramnice zelo trpežne Dtin 24 in > 20.— Garnitura naramnice, podveze eleg. > 82__ Rokavice usnjene, podložene ... > S9.— Robci — 110.— > bela Ddn 28-> 53. D. kombineža Ia. flor....... » D. kombineža iz najfinejše volne » 117.— D. maje, patent bele z rokavi Din 29.— brez rokavov........ > 22.— D. maje iz časte volne z dolg. rokavi > 58.— D. robci batist s širokim robom tuc . Din 26__ D. robci batist, beli, tuc..... > 32.— Otroki robci, tiskani tac..... > 20.— Brisače frotirke 3 barvne Ia. kv»1. kos Din 24.— Šali — Rute: šali večerni, svileni z dolg. resami . Sali večerni, sviL z resami, slikani . šali kasha. najnovejši vnorci . . od Svil. a paške rute, novost po Din 65, 1a7/Tnko^ t tPositf«tt9g proti Din 248__ » 298.— > 29._ 58 in 45 Otroške >Tretorn< razprod. cena Din 86, 75, 65 Otroške >Tretorn snežkec razpr. e. 118, 110, 100 Dam. galoše »Trotom« raapr. cena . . Din 88.— Dr. Sehaferiev Epllep^an proti epilepsiji - krčem - padavici Že 15 let najbolje preizkušen. — Vsak dan dohajajo priznanja natančnejša pojasnila daje in razpošilja lekarna Sv. Strpana Jfir. )&. fister, Osi ek Ul mmammm V» Vi 'mm h"« ■■■■nn»»Ha*9anM Zobozdravnik dr. &rance (Pavtočic specijalist za zobne in ustne bolezni, se }e ipresehl v Pra<žalkovo uiltco 15. III. nadstropje v •D«afeco pokojmnslkega zarvocba im sprećetna cd 8.—10. in od 15. do 18. uirc. Nag. št. 44.187/29. Razglas. V hotela „Beilevue" vsako soboto prijetna z priznano najboljša kava s &t nedeljo koncert. priznano najboljša kava s stepeno smetano, domač« po* tice, izborna vina hi prvovrstna kuhinja; skoro vsak teden domače koline. — Priporočata se Pero in Kati Šterk. ^^^^ Mestni magistrat ljubljanski namerava založiti novt načrte mesta Ljubljane. Vabijo se vsa riskarniška in litografska podjetja, da vložijo tozadevne oferte na mestnem gradbenem ura* du, soba št. 5, najkasneje do sobote, dne 21. decem* bra 1929 ob 12. uri opoldne. Vsi informativni podatki so na razpolago na gradbenem uradu vsak torek in četrtek od 9. do 13. ure. MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI, dne 6. decembra 1929. Cos je zlato! Pred nakupom oglejte si ve-fto hbiro po nalnttH ceni. tnu4db«. tfb ^jf ^ !Pri fio£upu zahtevajte p • bremplacne ti ene šet Zaluziie lesenih tekstilnih rolet (dervo-nitkij rolete iz gradelna se dobe najceneje pri tvrdki PETER KOBAL Kranj — Slovenija TeL rntemrb. 32 i^)O(Dso do-mačnostjo novo urejeno GOSTILNO PRI PAVLETU katero cenjenemu občinsfcu tem potom priporočam. ^6 a 'A K Krušno mouo in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. /VI. Zor man Ljubljana, Stari trg 32 I. StjepufTn nm. Jnunh 5? priporoča aaJaoUie timbore, lice. skale, partiture I aztalo p#-treHaten inflazoala, -Odlitona n pariškoj tztefbf Cjeaid Iraato. Mizarji! Potrehnjeni staino lesene SfcaaOc raođrčniih velikosti. Dopise na naslov: V. J«4ensky. GoroJa Radgona. PokopaliSčoa 72. 2630 in GALOŠE sprejema v popravilo tvrdka M. TREBAR, Sv. Petra cesta 6« ILIRIJA koks Dunajska c 44. Telefon 28-20 L. Miicuš LJUBLJANA Hestn tro 15 pnporoča svojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter sprehajalni palic. Popravila se izvršujejo — točno in solidno — mHakutatutnt paph Šef a (Din %T— ytodaja uptava tSio«en&(keqa flatoda, \ Hualeina Bouolefna in ■awa^a«a«a«a*Ba«BBBBBBPBBBBBB*BBlk^™ilB>B«Bl božična dar da ■ i L so edinole J. PETEL1N-CA ŠIVA i NI STROil ter pisalni stroi URANIA v treh velikostih. DRES-DEN-SKI fabrikat. Elegantne opreme, NAJ-BOUŠI MATERIAL, 10'/0 POPUSTA samo pri JOSIP 3»ETELINC * LJUBLJHHfl b vodi poleg Prešern. spomenika. - Telet. 1293 Mag. št 43.323/29. Razpis voženj za Mestno plinarno ljubljansko Mestni magistrat ljubljanski razpisuje za leto 1930 vožnje premoga in drugega blaga po pogojih in pojasnilih, ki so na razpolago pri ravnateljstvu Mestne plinarne na Resljevi cesti št. 28 med uradnimi urami, med 8. m 17. uro. Pravico oddaje voženj po lastnem preudarku, ne glede na višmo ponuđenih cen. si ravnateljstvo pridržuje. Ponudbe naj se oddajo v zapečateni kuverti pod značko »Oddaja voženj« najkasneje do 12. ure dne 15. decembra 1929 v pi-sami Mestne plinarne ljubljanske. MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI, dne 3 decembra 1929. - Za Praa Jeeeciefc. — Za Oton CkršfoL - Vsi v LJubfcaot