KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom
»KOROŠKI SLOVENEC«
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:
Pol. in gosp. društvo
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
List
za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : 1 šiling.
celoletno : 4 šilinge. Za Jugoslavijo
četrtletno : Din. 25’— celoletno: Din. 100'— Pozamezna številka 10 grošev.
Lelo VIL	Dunaj, 14. decembra 1927.
mi nižini m ii	Hi—ri~*	»j,ivri
Starši, vzgajajte otroke v narodnem duhu!
Neko nemško društvo (Gustav-Adolf-Verein) je imelo letos v Gradcu svoje veliko zborovanje in generalni tajnik društva dr. Geissler je pisal ob priliki zborovanja v graški „Tagesposti“: „Ci!j človeštva ni goščava vsakovrstne trave in zelišč, ki vsa pomešana med seboj zelenijo, cvetijo in se mešajo, marveč božja država naj bo dobro negovan vrt, v katerem donaša vsaka gredica svoje posebne cvetlice in sadove, nebeškemu vrtnarju v čast in veselje. Imamo vero, da ima nemški narod poseben od Boga mu dan poklic v zgodovini človeštva. Temu poklicu ne sme nihče izmed nas ne na Ogerskem in ne na Ruskem, ne v Alzaciji-Loreni in ne v južni Afriki, postati nezvest s tem, da popusti svojo nemško posebnost in se da vsled dobička ali pritiska stopiti s kako drugo narodnostjo. Mi učimo in pridi-gujemo četrto zapoved: »Spoštuj očeta in mater !“ tudi v tem pomenu: Ti si dolžan tudi svojih očetov očetom, svojim pramateram, celi verigi staršev svojih staršev čast, hvalo, spoštovanje in zvestobo. Kdor sramoti svoj narod, ta ne ponižuje samo samega sebe, marveč greši proti Bogu!“
Slovenski starši! Povejte svojim otrokom, da ie tudi božja volja, da ostanemo zvesti svojemu narodu. To nam veleva 4. božja zapoved. Spoštuj očeta in mater, spoštuj tudi svojo slovensko narodnost, ki si jo prejel od očeta in matere! Kdor zataji svoj narod in svojo narodnost, greši proti 4. božji zapovedi. On tudi po krivem priča in greši proti 8. božji zapovedi. ! Dober in dobro poučen katoličan ne more biti narodni odpadnik.
Tudi zapoved »Ljubi svojega bližnjega!" nam velev? da ohranimo svojemu narodu zvestobo in ljubezen. Ljubiti moramo vse ljudi, a najbolj moramo ljubiti svoje najbližje. To je zapoved urejene krščanske ljubezni. Zato
moramo svoj narod bolj ljubiti nego druge narode. In bilo bi proti urejeni ljubezni do bližnjega, če bi se navduševali za tuje narode, svoj narod pa bi prezirali, ali celo zatajili in zaničevali! Svojemu narodu smo v prvi vrsti dolžni skazovati svojo brigo, svoje zanimanje, svojo ljubezen in svojo pomoč. Narodno odpadništvo je greh proti ljubezni do bližnjega.
Ljubiti svoj narod je krščanska dolžnost!
Kako vroče je tudi Kristus ljubil svoj narod. Bil je najprej poslan za svoj narod in šele ta narod naj bi posredoval odrešanje drugim narodom. In bridko je Gospod jokal nad Jeruzalemom, ko je v duhu gledal pogin trdovratnega mesta. In sv. Pavel je rekel, da bi hotel biti preklet od Kristusa, če bi s tem mogel rešiti svoje judovske rojake.
Seveda v ljubezni do svojega naroda ne smemo prekoračiti prave mere, da bi namreč pri tem svoj narod oboževali, druge narode pa zaničevali in sovražili. To bi ne bilo krščansko. Tudi drugi narodi ne postopajo krščansko, če naš narod zatirajo, ga pritiskajo k tlom in ga hočejo narodno ubiti.
1300 let že živi naš narod na Koroškem. Ne po nemški milosti, po božji volji ima naš narod pravico do obstanka na Koroškem. Zato, slovenski starši, vzgajajte svoje otroke v zvesti ljubezni do našega slovenskega naroda!
Usiltevanje nemškega Jezika v cerkvi.
Odličen prijatelj našega lista nam piše:
Iz poročil, ki jih prinaša »Koroški Slovenec" iz raznih krajev (n. pr. Ruda, Grebinj, Šmarjeta pri Velikovcu, Grabštanj itd.), vidim, da pastirujejo nemški duhovniki slovenske vernike, ne znajo pa zadostno ali pa sploh ne slovenskega jezika. Nočem niti misliti na to.
PODLISTEK
ReberSki Ožbej :
KapelSki punt
(Nadaljevanje.)
Tako sta se pogovarjala oba prijatelja in delala sklepe, ki jih je župnik tudi izvedel. Takoj drugi dan je pisal obširno pismo komisarju v Celovec. Mislil je najboljše in zaradi tega vse navedbe temeljito podprl z dokazi. Toda komisar Pauer je bil gluh za vse te opozoritve; njegova volja se mora izpolniti. Takoj je pisal ostro pismo župniku Prunnerju, v katerem ga je pozval, da mora priti dne 22. grudna v Celovec zaradi zaslišanja. Pripeljati mora seboj tudi dva tržana in deset kmetov. Naslovil je tudi na sodnika Hagena pismo z odločnim naročilom, da mora priti določeni dan in vzeti seboj pisarja Roberta Hubmana.
»Čakajta vidva puntarja," tako je govoril komisar sam s seboj, in hodil ves divji po sobi gor in dol, tako, da je sluga strahoma poslušal zunaj v predsobi, kaj to pomeni.
»Vama že še pokažem, kaj sem jaz, kar je od Dunaja odrejeno, to se mora izvršiti in če bi bilo treba da teče voda navzgor."
In zapečatil je obe pismi, pozvonil slugi ter mu naročil, naj jih takoj odpravi zanesljivim potom. Sluga se trepetaje pokloni in gleda.
da je hitro pri vratih zunaj, kajti danes je njegov predstojnik kakor črn oblak pred nevihto, iz katere se vsak trenutek lahko vlije huda ploha. Zato ie boljše spraviti se pravočasno na varno. Obenem je to tudi najboljša prilika, da se med potom poplakne pri »zlatem medvedu" s kupico dobrega vina zasušeno grlo.
Kakor strela iz jasnega neba je to pismo prišlo na župnika in sodnika. Prepričana sta bila, da se uvažujejo tehtni vzroki.
Hitro se je zvedelo po trgu, kaj je zaukazal strogi komisar. Zupan Vegi je bil namreč ravno pri župniku, ko je ta sprejel pismo od komisarja. Preveč mu je bilo razburjeno srce in povedal je to Kocelnu, in ta pa svoji ženi m tako je zvedel kmalu ves trg. Rilo je ravno na god sv. Lucije. Precej ljudi je bilo tedaj v cerkvi, saj to svetnico častijo ljudje kot pomočnico proti boleznim na očeh.
Že med potom iz cerkve so govorili ljudje o najnovejšem povelju, da se mora odvzeti Marijinemu kipu oblačilo. Tam na trgu pri vodnjaku so se zbrali možje, pred vsemi Vegi, cerkvena ključarja Sadovnik ter Pavlič. Okoli njih pa so stopili še drugi resni kmetje ter op-slušali Vegla, ki je vedel natanko povedati, kdaj morata župnik in sodnik v Celovec.
»Tudi deset župljanov hoče komisar v Celovcu imeti, zato je ravnoprav, da smo skupaj. Toda tukaj ni primeren prostor za posvetovanje in mrzlo je tudi. Pojdimo rajši h Koclju, bom jaz dal za en bokal, da se lažje zmenimo."
Šl. 50.
kako taki gospodje slovenske ljudi spovedujejo, zlasti bolnike, katere naj bi pripravili na smrt. Čudno vest morajo imeti!
Kar pa se tiče pridigovanja v nemškem jeziku, k temu dovolite kratko besedo. Dobil sem te dni v roke zanimivo nemško knjigo z naslovom:	»Narodne manjšine in katoliška
cerkev". Spisal jo je nemški misijonar dr. Theodor Grentrup. V tej knjigi, kako so v Elzaciji-Lotaringiji pred letom 1870, katerega leta je prišla dežela k Nemčiji, skušali Francozi Nemce raznàroditi in jih napraviti po sili za Francoze tudi s pomočjo cerkve. Sole so bile vse francoske, tako da so otroci že nekoliko razumeli francoščino. Vlada je od škofa zahtevala, da mora tudi v nemških župnijah upeljati francoske pridige. Tedanji francoski škof Dupont v Metzu se je temu upr! in pisal ministru za notranje posle in prosveto dolgo pismo, v katerem tudi to- le pravi:
»Starejši ljudje, odrastli, ki že davno več šole ne obiskujejo, ki ne znajo nobene ali skoraj nobene besede francosko, bi ne razumeli svojega župnika na prižnici. Edino otroci, ki iz šole znajo nekaj besed francoščine, in tisti maloštevilni mladi ljudje, ki obiskujejo višje šole in univerze, ki znajo popolnejše francosko, nemščine pa tudi še niso pozabili, samo ti bi razumeli francosko pridigo, samo ti bi imeli nekaj koristi od nje. To pa bi bilo tudi vse.
Tako bi morali zaradi teh par najmlajših žrtvovati vse starejše rodove. Kakor da bi bilo zadosti, ako samo otroke poučujemo v veri, pustimo pa, da se ji starši odtujijo; ni pa zadosti, da dobi človek samo v mladosti pouk v veri, pozneje se ga pa zanemari, ko skušnja uči, kako hitro človek tudi verske resnice in zapovedi pozabi. Zato jaz ne morem nuditi svoje pomoči k takemu početju, tako velike odgovornosti ne morem sprejeti nase."
To je bila odkrita in moška beseda katoliškega škofa, čeprav je bil po narodnosti Francoz. Katoliški škofje, oprti na večno pra-
»Vrlo dobro," pritrdijo kmetje, si drgnejo roke in cepetajo z nogami ob tla, kakor bi jih res prav zeblo. Bil pa je to le povod, da so s tem potrdili, kako ima Vegi prav, da je pri bokalu vina boljše kakor tukaj zunaj pri studencu, ki sedaj ne daje nobene toplote. Prijetna toplota je pahnila vsem novodošlim gostom v obraz, ko so vstopili v Kocljevo gostilno. Vegi in ključarji so se vsedli kakor po navadi za dolgo mizo, drugi kmetje pa po vrsti kakor so prišli.
»Prinesi nam bokal ali dva dobrega, da nas malo pogreje!" veli Vegi in si pomenca roke.
»Seve, seve, sveto Lucijo moramo počastiti, da bomo vedno jasno videli," meni krčmar.
»Posebno pa ti, da ne boš namesto vina vodo vlival v sod," podraži ga Vegi.
»Glej ga šmenta, moja klet še nikoli ni videla vode."
»Tisto že ne, samo mi smo jo pokusili."
Glasen smeh se je razlegal po sobi. Gostilničar je šel v klet po vino.
»Tedaj deset kmetov hoče imeti mogočni komisar Pauer pred se v Celovec, da nam bere pridigo, kakoršne še nismo slišali. Kdor ima korajžo, naj se zglasi!"
»E ti, Vegi, ti moraš iti kot prvi, ti si naš poveljnik," pravi Sadovnik.
Dalje sledi.)
vična načela sv. Cerkve, znajo najti pota, da v Kristusovem duhu omilijo nestrpnost in krivičnost pogansko mislečih vlad nasproti drobcem tujerodnih državljanov.
Seja deželnega kulturnega sveta dne 18. novembra1927.
Predsednik Supersberg poroča, da se je v Wolfsbergu vršilo zborovanje okrajnih kmetijskih društev. Na tem zborovanju se je zahtevalo, naj država nastavi za živinsko sol enotno ceno za vse kraje, da ne bodo imeli kraji, ki so bliže solin, nižje cene kakor drugi oddaljenince a naj bi bila kakor pri tobaku za vse anaka.
Potem so se člani v Labudski dolini izrazili proti ukinitvi kmetske šole v Wolfsbergu. Mislilo se je opustiti krajevne kmetijske šole in izpopolniti eno osrednjo šolo v Celovcu. Ta misel se je zopet opustila, pač pa se bo, če bo denarja, kmetijski šoli v Celovcu pridal še tretji zaključni razred.
Vršilo se je posvetovanje v zadevi Celovške mlekarne, ki je svoj čas lepo uspevala, pa je zdaj prenehala. Upa se, da bo mogoče v teku enega leta mlekarno zopet poživiti. Kakor je mesto Gradec določilo, da se sme v mestu prodajati samo še mleko iz mlekarn, tako bi se utegnilo nekaj podobnega zgoditi tudi v Celovcu, in kmetje bi imeli Škodo, če mlekarne ne bi bilo.	•
Carinska pogajajna: Zdaj je morala Romunija znižati svojo izvozno carino za živila. Cena doma se ni zvišali, da tedaj carino vsaj deloma plačuje tuja država, ki hoče pri nas uvažati.
Gaggi zahteva od predsednika izjavo, da se bodo subvencije delile vsem, ne samo čl sinom kmetijskih društev; sicer dobo socijalni demokratje v finančnem odseku deželnega zbora zabranili vsako podpiranje,
Preds. Supersberg odgovarja, da ima kulturni svet nalogo, pospeševati deželno kulturo, ali tudi nalogo, delati za svoje člane, kmetijska društva. Naj vsaki kmet pristopi kmetijskemu društvu. Ljudje plačujejo za kmetijsko društvo 2 S in dobe za to list. Kmetijska društva delujejo le ljudem v prid, zato naj bi vsaka občina imela tako podružnico. Vsaj se tudi pregledavanje živine more vršiti samo na podlagi zadrug, ki živino kontrolirajo.
Krasnik opozarja, da je kmetijsko društvo tudi v Vetrinju delovalo: kupilo se je več kakor za 300 milijonov blaga, ki se je prodajalo vsem, brez ozira na stranko. V celovški okolici je 27 podružnic, od katerih je došla vsa članarina.
Msgr. P o d g o r c: Stališče Gaglovo je že utemeljeno, naj subvencije pridejo vsem v prid. Ali kulturni svet je društvo zase in podpora, ki se mu daje, je namenjena njegovim članicam. Namen ima določevati tisti, ki podporo daje: država in dežela. Ko te porečejo: subvenicije so za vse, se bodo vsem delile, kakor podpore za ujme, ki se dajejo zdaj že vsem. Vrhutega dobimo prej ali slej kmetijsko zbornico, v kateri bodo zastopani vsi kmetje, zato zdaj ni umestno če Gagi grozi s kijem.
Sattleger pravi, da vsak lahko pristopi kmetijskemu društvu, če rabi kako podporo.
H e r n 1 e r opozarja, da se je podpiranje že pred vojno grajalo. V bodoče se bo moralo hoditi drugo pot, o tem se bodo stranke razgovorile v deželnem finančnem odseku.
Supersberg: Kulturni svet daje subvencije povečini iz denarja, ki ga daje država. O subvencijah se posvetuje vsakikrat. Sicer je boljše poučevati nego podpirati, ali nekatere stvari le potrebujejo tudi denarne podpore.
Postava za varstvo narave.
Por. dr. Burger: Predložil se je načrt, kako naj bi se varovala naravna lepota in zabranilo uničevanje redkih rastlin. 2e poprej imamo postavo, ki varuje planinske rože, predlagana postava pa hoče varovati vse redke rastline in drevesa, hoče prepovedati prodajanje vejic in nabiranje semena na prostem rastočih dreves. Vladi hoče dati oblast, da se prepove, kjer se zdi, primemo, sekanje gozda, ker si kedo do-mišljuje, da pokrajina ni več lepa, ko se je gozd posekal. Nikjer pa se ne pove, da se- ali kdo oškoduje lastnika dotičnega gozda. Načrt se zavrne in pozove vlada, naj sestavi nov načrt, ki gospodarstvu naj ne bo ▼ kvar.	(Konec sledi.)
Slovenci, pomnite, da smo mi že nad 1300 let na Koroškem!
POLITIČNI PREGLED ffl j
Uradnikom ere vlada strašno na roko. Menda res misli, da bo rešila narodno gospodarstvo, ako dvigne kupno moč uradništva. Ministri so denarno poslovanje države še enkrat pregledali in našli, da bi mogli dati uradnikom, ki nikdar niso bili in ne bodo zadovolj- j ni, še nekaj več. Tako je prišlo do novih po- I nudb. Finančni minister je uradnikom pojasnil, j da na splošno zvišanje ni mogoče misliti, pač j pa bi bilo mogoče to, da stopi zakon v veljavo že s 1. novembrom, da bi dobili uradniki raz- ! liko za dva meseca, plačano nazaj. Po tem predlogu se ugodi uradnikom glede prevelike razlike v pristojbinah med posameznimi službenimi razredi, začetna plača 8. in 9. razreda se zviša, za praktikante je določena gotova plača, staroupokojenci dobe 5% zraven in rok za povišanje v sedmem razredu se zniža. Raz-ven ene zahteve se ugodi uradnikom vse. Temeljna plača — brez doklad — bo znašala za-naprej od 9. do 4. in 2, in 1. činovnega razreda na leto: 1774 S, 2056 S, 2688,1 S, 3402,6 S, 4236,2 S, 5452,7 S, 10.378 S, 16,923 S. Praktikantom se zviša mesečna plača za 51,88 odnosno 45,13 S. Na podlagi tega dobe uradniki za november in december še zraven:	18,12,
0, 29,80, 52,12, 64,90, 60,46, 116,20, 200 S. Zastopniki uradnikov s ponudbami vlade sicer še niso zadovoljni, vendar med uradništvom zdat-no pojema borbenost. Pogajanja se bodo še nadaljevala.
Kontrola ukinjena. Veleposlaniška konferenca v Parizu je na podlagi poročil vojaških nadzornih organov razpravljala o stanju razorožitve v Avstriji in sklenila, da 31. januarja 1928 odpokliče kontrolne častnike, ki od leta 1923 nadzorujejo likvidacijo nekaterih pravnih zahtev. Tudi vojaški nadzorstveni ugotovitveni odbor se bo umaknil v nekaterih tednih z željo, da vlada do tedaj razpusti dunajsko občinsko stražo in sprejme zakon v svrho ureditve izdelovanja in uvažanja vojnega matc-rijala. — Že prvotno, ko so se pričela med Jugoslavijo in Avstrijo pogajanja za spremembo trgovinske pogodbe, se je dalo sklepati, da se bodo naše nove zaščitne carinske postavke težko spravile v soglasje s potrebami jugoslov. trgovine. Zdaj se poroča, da sta se delegaciji sicer sporazumeli v številnih postavkah, da pa se o največji zahtevi, to je glede razvije postavk, ki se tičejo mesa in živine, kakor tudi vseh postavk glede industrijskih predmetov, ni dosegla rešitev. Pogajanja so se tedaj tako-rekoč brezuspešno končala.
Razorožitvena konferenca. Cela Evropa je obračala oči na Ženevo, a sedaj je razočarana, ker je končala konferenca brez uspeha. Na takih konferencah se prav lepo govori, kaj vse bi bilo potrebno narediti, ali naredi se nič, pač pa se države naprej oborožujejo. Vsaj je znano, da je v Evropi trenutno več mož pod orožjem nego pred vojno. V ospredju vsega je bil ruski predlog, da se z eno besedo vse odpravi, kar je v zvezi z armado in bojevanjem. Ce pomislimo, da ima Rusija sama eno najmočnejših armad na svetu, in da opirajo sovjeti svojo moč glavno na oboroženo silo, je jasno, da predlog ni mišljen resno. Konferenca se pomladi zopet skliče. — Čuje se, da bi boljševiki opozicijonalca Trockega in Zinovjeva radi internirali v Nemčiji in so baje že zaprosili za dovoljenje. Tudi o nemirih v Rusiji se sliši, vendar točnih poročil ni dobiti čez mejo.
Svet Društva narodov se je sestal dne 5. t. m. v Ženevi k 48. rednemu zasedanju. Nahajajo se tam skoro vsi zunanji ministri evropskih držav in imajo ugodno priliko, da izmenjajo misli. Svet ima rešiti polisko-litevski spor. Litovske obtožbe očitajo Poljski, da namerava samostojnost Litve sploh uničiti in priti tako neposredno k morju. Obe sporni stranki imata svoje zaveznike. V Ženevi sta tudi oba voditelja Voldemaras in Pilsudski. Pričakuje se in tudi dosedanji razgovori kažejo, da pride do mirne poravnave spora. Veliko pozornost vzbuja ruska delegacija z Litvinom na čelu. Rusija rabi denar za povzdigo ohromele industrije in odpravo brezposelnosti. Zato se Litvi-nov posvetoval z Angleži in Francozi. Ti zahtevajo, da se Rusija drži obstoječega stanja in naj preneha s komunistično propagando v drugih državah. Važno točko tvorijo tudi ju-goslovansko-francoski in francosko-italijanski
odnošaji, ki so se na eni strani po podpisu prijateljske pogodbe zboljšali, odnosno poslabšali. Glede pritožbe nemške manjšine v poljski Šleziji so Nemci mnenja, da je za vpis otrok v manjšinsko šolo merodajna želja staršev, dočim Poljaki pravijo, da se mora otrok podvreči jezikovni izkušnji. Zadeva se predloži mednarodnemu razsodišču v Haagu.
M DOMAČE NOVICE ||
Tujski promet. V soboto 3. t. m. se je vršilo v Celovcu zborovanje, na katerem se je razpravljalo o tujskem prometu. Udeležil se ga je tudi zvezni minister za trgovino in obrt, ki je pojasnjeval, kaj vse stori zveza za pospeševanje tujskega prometa. Dne 9. t. m. ima na Dunaju sejo prometni svet, ki sestoji iz zastopnikov posameznih deželnih vlad in ki bo obravnaval vsa vprašanja, tičoča se tujskega prometa. Ugotoviti more, da se naše ceste zboljšujejo in se bodo še popravile, četudi ima Koroška priznano najboljše ceste. Leta 1926 se je porabilo za ceste 11, letos 18 milijonov S in prihodnje leto še več. Predvsem se bo v bodočem letu temeljito popravila državna cesta Celovec—Beljak. Pa tudi v drugih ozirih smo dosegli predvojno stopnjo. Pošta in brzojav sta izpopolnjena in poleg tega je uvedenih veliko avtomobilskih zvez. Če hočemo privabiti tujce, moramo lepo ravnati z njimi. Smatrati jih moramo za naše goste, za naše prijatelje in jim posvečati veliko pažnjo. Generalni ravnatelj Lehner je povdarjal izredno lepoto Koroške, ki jo je narava posebno obdarila, da ravno v ti lepoti leže pravljični zakladi. Poskrbeti pa se mora za stanovanja, zidati se morajo hoteli z vsemi udobnostmi, ker so inozemci razvajeni in gredo le tja, kjer je tudi udobnost. Napram letoviščarjem je treba vljudnosti, vladati mora čistoča, na vsak način izvrstna kuhinja in plačilu primerne cene. Tajnik Pluch je za to, da se zida za letoviščarje, da se napravijo nove ceste in olepšajo letovišča, ker vlada ravno v stavbarski stroki največja brezposelnost in bi našlo veliko domačinov dela. Je pa proti luksuznim obratom, ker zaposlujejo le tujce. Dr. Nasvvetter je govoril o propagandi za tujski promet. Po vojni je začelo ljudstvo dosti bolj potovati, podpirajo pa ga potovalne pisarne. Predpogoj za tujski promet so dobre železniške zveze z inozemstvom in direktni vozovi. V zadnjem času so se v večjih evropskih mestih ustanovila zastopstva za propagando. Tem zastopstvom je treba dati gradiva na razpolago. Zvezna železnica je izdala knjigo „Austria“, ki izborno služi. Manj dobra je knjiga „Kam-ten“, ker ne upošteva, da je cela naša država v inozemstvu še premalo znana. S propagando za poletje je treba začeti že pozimi. Klimann je razkladal, da je tujski promet zadeva dežel, zato je v proračunu za leto 1928 samo 40.000 S. Dežela in država pa drugače lahko skrbiti za tujski promet s pametno davčno politiko: subvencijami, posojili, olajšavami pri davkih itd. Z več državami so odpravljeni vizumi. Inž. Schauer je govoril o trgovini in obrti v zvezi s tujskim prometom. L. 1919 je poselilo Koroško 50.000 tujcev, letos smo jili imeli že 240.000. Ti tujci so prinesli na Koroško veliko denarja in bi šele tedaj pojmih pomen te vsote, če bi je ne dobili. Vsi tujci skupaj so bili v deželi približno 2 milijona dni in ako računamo za vsak dan 15 S, znese to 30 milijonov S. Največ dobička od tega imajo seveda gostilničarji in hotelirji, ki denar sprejemajo, vendar tudi drugi, ki dobijo vsled tega delo ali prodajaja Važna je pri tem duševna oploditev, ker za-dobi trgovec kakor obrtni širšo obzorje. Zidati bo mogoče pa šele potem, ko bo država po-i skrbela za cene kredite z 20 ali 401etnim odplačilom in največ 7 odstotki obresti. Kratkoročni krediti po 9 do 10 odstotkov malo kori-j stijo. Organizirati bo treba tudi še preskrbo-vanje letovišč z živili, ki je sedaj nezadostno ali pa preobilno s preveč različnimi cenami, in razširiti zasebni avtomobilski promet. Doktor Reinprecht je govoril o koroških cestah in vzdrževanju istih in izrazil razne želje Koroške | glede gradnje novih cest in uradnih ur pri pošt-j nih uradih okrog Vrbskega jezera ter telefon-I skega prometa v teh krajih. Postavile naj bi se avtomatične telefonske govorilnice, da bi bilo tudi ob nedeljah mogoče govoriti s Celovcem in drugimi kraji. Posebno je še opozarjal na koroške umetnine. Supersberg: Kmetijstvo ' je bilo prvotno proti tujcem, sedaj pa ie spre-
menilo svoje mnenje in skuša proizvajati vse samo, kar tujci potrebujejo. Potrebna pa bi bila organizacija, namreč zadruge, ki bi jajca, mlečne izdelke, sadje in zelenjavo nakupovale in razpošiljale v večje kraje. Na ta način bi se tudi dvig cen poleti preprečil. Pravil je tudi, da se podeželsko prebivalstvo nauči od tujcev znažnosti, smisli za lepoto itd. Mi bi tega ne mogli trditi. Vsaj moralo še nikje niso dvignili. Končno je dal minister dr. Schurff še nekatera pojasnila Glede vzhodne železnice je omenil, da je bil zakonski predlog že izdelan, po katerem bi se imelo pričeti z delom, ki bi stalo zvezo 19 in deželo 9 milijonov S. Medtem pa je prišel na površje nov načrt Pliberk—Labod. Zdaj pa ministrstvo čaka, da se zagovorniki obeh načrtov zedinijo. Tako se bo zadeva še zavlekla in bomo na železnico še dolgo čakali. Zborovanje je bilo velike važnosti, ker so se obravnavala vsa tujskoprometna vprašanja z vseh strani in je bilo razčiščenih dosti zavirajočih vprašanj, ter je upati, da bo prihodnje ieto vsled sodelovanja vseh slojev naval tujcev še mnogo višji.
Koroška razstava slik. Deželna komisija za tujski promet namerava prirediti v februarju 1928 razstavo lepih koroških pokrajinskih slik vseh vrst in vseh velikosti. Namen razstave je, da se pokaže Korošcem lepota njihove domovine in da imamo na tem polju tudi že iepe umetniške proizvode. Deželna komisija namerava porabiti najlepše izmed razstavljenih slik za izdajo knjige o Koroški. Izdaja knjige, ki kaže Koroško v sliki, je potrebna, vsaj , ima že več mest in dežel slične knjige. Razstave se lahko udeleži vsak, ki ima lepe pokrajinske slike, slike umetnin ali pokrajinske slike Koroške. Razdeljevale se bodo tudi nagrade za najlepše slike. Razstava bo v prenovljenih prostorih deželnega zbora v deželni hiši. Kdor hoče sodelovati, se mora prijaviti s posebno prijavnico, ki se dobi pri vodstvu razstave ..Karnten im Bilde“, Celovec, Landhaus, Land-iagsamt, do najkasneje 30. decembra 1927 in vposlati slike do 14. januarja 1928. Vsi pogoji so razvidni iz vabila, ki se dobi v deželnih hiših.
11 voz knjig. Po dogovoru med Avstrijo in Jugoslavijo in istotako po tarifah drugih držav je uvoz knjig prost carine in vseh drugih pristojbin z izjeme modnih listov in vezanih knjig. Ko uživajo Nemci v Jugoslaviji v polni meri to ugodnost, moramo plačevati Slovenci na Koroškem in Hrvati na Gradiščanskem davek na blagovni promet v iznosu najmanj 2 odstotka vrednosti. O priliki sklepa nove tarifne pogodbe med Avstrijo in Jugoslavijo bi bilo dobro, da bi se tudi to vprašanje rešilo po recipročnem principu, ker ni pravilno, da trpimo ravno mi na blagovno prometnem davku. U-važevati je treba tudi to, da so Nemci v Jugoslaviji številčno močnejši od nas in v primeri z nami gospodarsko dosti boljše situirani ter imajo možnost, da lahko sami tiskajo dobršen del potrebnih knjig. Mi pa smo prisiljeni, da si nabavljamo vse potrebne knjige iz Jugoslavije in vsled tega nas neenako postopanje težko obremenjuje.
Hranilno knjižico s par milijoni gotovine je pozabila neka ženska v knjigarni Jožefovega društva. V upravi našega lista dotična lahko izve, kje je knjižica shranjena.
Slednji vitez Reberčan. Pred kratkim je izdalo Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem lično zgodovinsko povest ..Slednji vitez Reberčan“. Snov je vzeta iz dobe turških vojn in se odigrava predvsem v Podjunski dolini. Vmes pa je vpleteno življenje tedanjih vitezov Reberčanov, grofov Vilštanjskih, menihov dobrlovaških in drugih osebnosti, ki so v tedanjem času vladali in gospodarili v Podjunski in Belski dolini. V pestrih slikah je pisatelj orisal življenje teh mogotcev, njih delovanje, njih namene, njih mogočnost in nadutost ter gnilobo, ki je vladala v nekdanjih gradovih. Marsikatera slika se da primerjati v današnjimi razmerami, pod katerimi živijo koroški Slovenci. Povest je spisal dr. Ožbolt Ilaunig, mož, ki se je rodil v senci teh gradov ter preživel svojo mladost v kraju, kjer se odigrava glavni del dejanja. Dobi se v uorayi našega lista in stane za Avstrijo 2 S,. za Jugoslavijo 20 Din s poštnino, Slovenci na Koroškem pa dobe še zdaten popust. Prepričani smo, da bo vsak, ki pozna te kraje, in tudi drugi, ki se zanima za koroško zgodovino, takoj segel za to knjižico.
Glasnik presv. Srca Jezusovega, glasilo Apostolstva molitve in častivcev presv. Srca bo izhajal v 1. 1928 v pomnoženem obsegu z izbranimi slikami. Poročal bo o posvetitvah družin presv. Srca, apostolstvu mož, duhovnih vajah itd. Naročnina za I. 1928 znaša samo 3 šilinge, da se more list čim bolj razširiti med vsemi stanovi. List bo prinašal vsak mesec bogat razgled po katoliškem svetu in poročal o bojih in zmagah presv. Srca Jezusovega. List je namenjen notranjemu življenju sploh. Januarska številka za 1. 1928 izide že pred Božičem. Zato se naročite na Glasnik takoj! Naroča se (lahko kar po dopisnici!) pri Upravi Glasnika presv. Srca Jezusovega, Ljubljana, Zrinjskega cesta 9 (Jugoslavija) SHS.
Grebinjska okolica. (Razno.) Profesor dr. Ude je povdarjai na svojih zborovanjih, da zdaj ni več moških, marveč so samo še moži-čki, in imel je prav. Koroška deželna vlada je v Sent Vidu ob Glini pred plebiscitom obljubila koroškim Slovencem na podlagi senžermenske mirovne pogodbe vse pravice in tista koroška deželna vlada je svojo obljubo tudi moško pojedla, ki pusti čakati pridno pošteno koroško ljudstvo ne le na razne obrti in koncesije, temveč tudi na šole in slovenski pouk v šoli in v cerkvi. — Ko je bila birma v Št. Rupertu, se je velikovški župan zahvali škofu za vstrajno sodelovanje in podporo v vsakem oziru. Menda res niso vpeljali toliko nemških pridig in potisnili materni jezik in stare krščanske navade iz šole in cerkve nikjer tako kakor v velikovški dekaniji. Tukaj se je videlo res složno sodelovanje vseh. Pregnali so dobre slovenske duhovnike, nastavili Nemce, spravili domačine ob posestva, privabili Nemce. Kjer se srečno in zadovoljno živeli pradedje, sedaj noben večer ne gremo mirno k počitku, kajti požarov je toliko, da je strah. Huda je bila borba po vojni, pa domačine smo vsaj poznali, tujcev pa niti ne poznamo. Kolikor smo opazili, imajo druge šega in navade: nimajo posta, njim je vsak dan enak, nimajo rožnega venca ali molitvene knjige, pač pa veliko število dolžnih pisem. Gospodarijo dobro in le to je čudno, da skoro vsa kupljena posestva pogorijo, žal še pridni in miroljubni domačini zraven, ka obubožajo kakor v Encelni vasi. Da smo v verskem oziru zadnjih sedem let globoko padli, kaže že to, da je slovenski Kmetič v Velikovcu ustanovil novo nemško krščansko stranko in Slovence pripravil do nespoštovanja četrte božje zapovedi. Priporočali bi Kmetiču, da gre na Krappfeld ali v Krško dolino, kjer je največ nezakonskih otrok, širiti svoje ideje.
Hodiše. Razglašeno je bilo, naj gre vsak po denar, ki ga ima dobiti za škodo po divjačini. Cenilo se je tako nizko, da je med prebivalstvom nastalo veliko ogorčenje napram lovcem. Mislijo pač, da ker so morali lansko leto plačati primemo najemnino, da bodo pri plačilu škode, ki jo napravi divjačina, pritiskali, kolikor se bo dalo. Saj itak polovico škode ne vzamejo na znanje, pa še bi bilo treba večkrat laziti okrog njih. Ko so imeli prejšnje čase lov Celovčani, smo bili bolj zadovoljni. Naj vprašajo, koliko plača knez Windischgràtz, bodo pa vedeli, kakšne cene so v resnici.
Ždinja vas. (Samomor.) Ko so šli v soboto dne 7. t. m. zjutraj ljudje iz krajev severno Drave čez Kamenski most na postajo, so opazili na mostu sukno, klobuk, palico in psa. Pes je sedel poleg in ni pustil človeka blizu. Na zvit način so psu iztrgali klobuk. Za klobukom so našli listič z napisom: Franc Drtnik, pošta Trušnje. Polagoma se je izvedelo, da je šel Franc Drtnik, pd. Štingelc, v Trušnjak ob 2. zjutraj od doma, kjer je tudi pustil listič, in skočil okrog Vi na pet v Dravo. Dalje se doznava, da je izvršil samomor iz ljubosumnosti, ker mu je postala baje žena nezvesta. Ali so ga še potegnili kje iz vode, se še ni dalo izvedeti.
Celovec. (Razno.) Valentin Ftiller iz Va-ženberga je v oktobru t. I. ukradel na Lancavi, občina Škocijan, par volov v vrednosti 1600 S iz hleva, v katerem je spalo 5 oseb. Vole so našli pozneje v klavnici v Celovcu. Fiiller je dobil zato 8 mesecev strogega zapora. — Deželni zbor letos najbrž ne bo imel več prilike, da bi razpravljal o proračunu za leto 1928. Skleniti se bodo morale pred novim letom pa še par mesečne dvanajstine. — Ustanavlja se obrtna bolniška blagajna. Slišimo, da je eden uradnik prosil za namestitev in zahteval 900 S mesečne plače. Če imajo pri bolniških blagajnah uradniki take plače, se ni čuditi, da so pri-
spevki vedno višji, dajatve za bolnike pa vedno nižje. — Dne 1. in 2. t. m. je pri Grebinju zopet dvakrat gorelo. Kaj jasno je, da je nekdo zažgal. — Šolski proračun mesta Celovec znaša 269.167 S izdatkov in 22.287 S dohodkov. Tudi celovški občinski odbor se je izrekel proti davku na električno silo. Dovolil pa je podpore v Knochovi tovarni stavkujočim. — Pri svetni vasi se je vrgla neka ženska v samomorilnem namenu pred osebni vlak, a lokomotiva jo je vrgla v stran ter se je na glavi nekoliko poškodovala. Prepeljana je bila v celovško bolnico. — V Mlinskem grabnu pri Velikovcu se je igral mlinarski vajenec s staro puško, ki je bils nabita. Nenadoma je dvakrat počilo in hlapec in dekla sta bila ranjena.
Suha. (Smrt.) Umrl je v Nemčiji koroški rojak Vincenc Glinik, nekdanji posestnik Tur-narjeve kmetije v Podvasi, ki je kot prvi začel delovati za ustanovitev Hranilnice in posojilnice na Suhi. Naj mu bo tuja zemlja lahka'
Sele. Po večmesečnem poletnem dremanju se je naše izobraževalno društvo zopet zdramilo in priredilo 27. nov. dobro obiskan sestanek, nedeljo navrh pa prijetno zabavo z nastopom Miklavža. Dvorana napolnjena, vse v napetem pričakovanju. Nastopil je Miklavž častit in lep, prepričal se o naši pridnosti, obdaroval otroke in odrasle, marsikaterega tudi pokregal in opominjal. Smeha je bilo mnogo, pa tudi joka ni manjkalo, kajti bati se je bilo že malega parkeljčka, veliki pa je bil res tako grozen, da je hudobnim in porednim res močno bilo grešno srce. Nazadnje je imel Miklavž še na vse Selane lepo zasnovan nagovor in je obljubil, da nas prihodnje leto zopet obišče. Ta prvi nastop Miklavža na našem odru je tako ugajal, da naj diuštvo še večkrat priredi kaj takega.
|| ŽENSKI VESTNIK M
Sveli Miklavž.
Že mrak je legel na zemljo, priplaval mesec na nebo: čez polje burja se drvi in drobni sneg v obraz prši.
Pa v vasi le miru še ni, povsod še svetla luč gori; a kaj pomenja smeh in jok. oj nežni jok in smeh otrok?
In zvezdi mesec govori:
..Preljuba moja hčerka ti, ne veš, da sveti Nikolaj prišel na svet je z dari zdaj?
Otrokom pridnim jih deli — hudobne parkelj zdaj kroti.
In komaj ščip izgovori, že sliši jok se iz vasi... V
Črtomir.
Spomini lepih slik, spomini kratkočasnih, poučljivih dogodbic iz mladostnih let, so zapisani globoko kot krasen dar v človeški duši.
Z veseljem se spominjam nazaj na predvečer sv. Miklavža dan. Prišel je sam sv. Miklavž z angelom in prinesel nam otrokom darila, katere smo sprejeli veselih src. Ko je vstopil sveti škof v sobo, smo vstali in se lepo pokrižali ter molili... Pridni bodite, molite radi in ubogajte, nam je rekel sv. Miklavž.
Dne 6. decembra praznujemo god sv. Miklavža. 5. decembra zvečer postavijo otroci skledo v okno, da dene sv. Miklavž po noči darila v skledo. V časi pa pride 5. decembra tudi sam z belo, dolgo brado, blestečo škofovo kapo in s škofovo palico, oblečen v lepa mašna oblačila. Večkrat ga spremlja tudi parkelj. Pridni otroci dobijo od sv. Miklavža darila, hudobni pa šibo.
V Svečah v Rožni dolini in še v nekaj drugih vaseh je stara lepa navada, da gredo od hiše do hiše, kjer so povabljeni: sv. Miklavž, dekla, košara s košem in parkeljni. Košara nese koš na hrbtu. Iz koša moli otroška nogica. Otroški klic: „0, moja mamica, o moja mamica!" se sliši.
Ko pride sv. Miklavž k hiši, se oglasi zvonček, ki naznani prihod visokega gospoda. Vrata v sobo se odpro. Sv. Miklavž vstopi spremljan od dekle in košare v sobo. Parkeljni počakajo v veži. Otroci, tudi otroci sosedov sedijo okrog mize. Sv. Miklavž sede k mizi, dekla mu noloži na mizo veliko knjigo, tako veliko, kakor je mašna knjiga. Škof odpre knjigo. V knjigi je zapisano, kdo je bil priden it: kdo ni ubogal. Vsa dobra in huda dela prebere sv. Miklavž iz knjige. Po ukazu sv. Mi-
klavža molijo, berejo in računajo otroci, vsaki sam. Pridnim otrokom prinese dekla darila. Šiba seveda nikdar ne sme manjkati.
„Šiba novo mašo poje!“ nam kličejo stare, junaške mamice v spomin.
Otroci obljubijo sv. Miklavžu, da bodo vedno pridni.
Sv. Miklavž vstane, otroci lepo pozdravijo: »Hvaljen Jezus!" Parkeljni vstopijo v sobo, a le toliko, da se pokažejo, potem odidejo vsi mimo. S sv. Miklavžem pride tudi polno ljudi, a vse mimo, s sv. Miklavžem zopet odidejo v drugo hišo.
Cele tedne se učijo otroci z mamico moliti, brati, računati, tudi pesmice peti, da dovršijo pred sv. Miklavžem z izvrstnim uspehom izkušnjo ... Zdravilo izvrstno za vsakega otroka je skušnja, ki jo mora položiti pred sv. Miklavžem.	Mati.
GOSPODARSKI VESTNIK
Poirata.
Avstrija je siromašna državica. Planinska zemlja ni rodovitna, vinogradništvo že desetletja sem ne daje dobička, industrija hira in z neštevilnimi postavami, ki jih je ustvarila naj-socijalnejša državica, se nikomur ni pomagalo. A obenem smo lahkomiseln rod. Ko tujec pride k nam, si misli: Tod so bogati ljudje; kako so dekleta oblečena! Tega seve tujec ne ve, da se za nedeljo in delavnik pri nas nosi tista obleka. Kako vse hodi v linih čevljih, kako so zvečer gostilne polne in na plesiščih je dirin-daj nedeljo za nedeljo, ko ima pri nas ne vsaka cerkev, marveč vsaka gostilna svoj Kirchtag — svoj sejem.
Zlasti se kaže, kako smo lahkomiselni, če se natanko pogleda, kaj smo v inozemstvu kupovali? Vlada objavlja tole:
Naročili smo leta 1926 iz inozemstva:
Finih gob Triiffel . .	za šilingov . . . 20.000
Ostrig 		. . .	47.000
Kandiranih sadežev .	. . .	57.000
Šampanjca ....	. . .	99.000
Tujega piva . . .	. . .	506.000
Likerjev		. . .	193.000
Navadnega žganja .	. . .	198.000
Vina		. . . 14,134.000
Vino v steklenicah .	. . .	319.000
Vinskega mošta . .	. . .	358.000
Sadnega mošta . .	. . .	350.000
Kislih vod ....	. . . 1,160.000
Južnega sadja . . .	. . . 48,718.000
Cela ta vrsta je več ali manj nepotrebna. Številke, ki kažejo, kar je bilo vsaj za zdaj potrebno k življenju in se doma ni pridelalo, so
višje. V tujini se je kupilo:	za šilingov
Sočivja		. . 20,972.000
Mleka		. .	13,343.000
Sirovega masla . . .	. . 10,018.000
Loja (margarine) . .	. .	2,854.000
Jajec		. . 37,942.000
Piščet in kuretine . .	. . 21,478.000
Klavne živine . . .	.	. 264,764.000
Mesa 		. . 56,684.000
Klobas 		. .	5,733.000
Mesnih konzerv . .	. . 1,262.000
Zgoščenega mleka . .	. .	1,287.000
Sadnih konzerv . . .	. . 666.000
Rib v škatljah . . .	. .	4,280.000
Kruha 		. .	207.000
Raznega peciva . . .	. .	263.000
Testenin . ’ . . . .	. . 168.000
Iz teh številk je razvidno, da bi moglo domače kmetijstvo najti zaslužka v pitanju živine, v svinjereji, potem pa tudi v pridelavanju sočivja, mleka in sirovega masla. Tudi jajc bi se morebiti moglo več pridelati in prodajati.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je
imela svoj občni zbor dne 5. t. m. v svojem poslopju v Celovcu. Predsednik Mošner je poročal o skupnem zborovanju nemških in avstrijskih trgovskih zbornic v Stuttgartu. Na tem zborovanju se je govorilo tudi o pravnem zbli-žanju med Nemčijo in Avstrijo posebno na gospodarskem polju, o oddaji električne moči Nemčiii o tujskem prometu in priključitvenem
vprašanju, ki je zavzelo obsežen prostor posvetovanj. Dr. Fattinger se je izrekel proti davku na električno moč, ki ga misli uvesti dežela, da krije previsoke izdatke. Davek na e-lektriko bi uničil industrijo in obrt. Koroška proizvaja na leto 175 milijonov kilovatnih ur, in če bi se plačalo z kilovatno uro samo en groš, bi znašalo to na leto 17,5 milijard kron. Dežela naj štedi in naj uravnava svoje izdatke po dohodkih in ne po izdatkih dohodke. Dr. Kaiser je proti trikratnemu zvišanju davka na avtomobile s strani dežele. Osebni avtomobili bo mogli kvečjemu prenesti 100% višji davek. Ta davek bi zadel seveda zopet le domačine. Naj se zviša davek na bencin, da bo dotični več plačal, ki se bo več vozil. Na Dunaju znaša davek za voz z 12 PS 1500 S, pri nas pa bi po predlogu znašal 1200 S. Zbornica se je izrekla proti ustavitvi elektrifikacijskih del na železnicah in je za elektriiikacijo Turske železnice, ker so dani vsi pogoji in ker drugače ta proga polagoma sploh ne bo zmogla vsega prometa. Občni zbor se izreče za to, da se odpravi davek na tujske sobe in je proti temu, da bi se v zameno na zborniško doklado naložilo pol procenta. Posestniki kinogledališč so prosili, da bi se uvrstili kino-obrati med koncesijoni-rane obrti. Danes imamo v Avstriji 650 takih podjetij. Ostane naj pri licenci.
Miklavžev sejem v Velikovcu. Konji so se prodajali po 400 do 800 S. Živina: biki 1,10 do 1,40, pitani voli 1,30—1,50, vprežni voli 1,20 do 1,30, junci 1,10—1,30, krave 0,80—1,80, telice 1—1,20, teleta 1,80—2, zaklani prašiči 2,40 do 2,80, plemen ski prašiči 2,20—2,60, ovce 0,60 do 1, koze 0,30—0,40 S za kg žive teže. Jajce 22—24 g, kg sirovega masla 4—4,80 S. Žito. pšenica 39—40, rž 38, oves 28—29, deteljno seme 240, konoplje 48, ječmen 31, fižol 56 ajda 33 g za kg..
Borza. Dunaj, 13.	XII. Dinar	12,46; lira
38,30; marka 168; dolar	700.
|| RAZNE	VESTI	HI
Drobne vesti. Kitajska armada	je	oprem-
ljena tudi z dežniki. — V Nemčiji je umrla devica Marija Furtner, ki je živela 46 let ob sami vodi. — D-vlak Berlin—Lipsko je 2. t. m. trčil ob avto, ki je vozil veliko množino bencina. Bencin se je razlil po lokomotivi in več vagonih, ki so se takoj vžgali. Šofer in njegov spremljevalec sta mrtva, kurjač in strojevodja lokomotive pa težko ranjena. — Te dni je bil otvorjen redni brzojavni promet za slike, rokopise itd. med Dunajem in Berlinom. — Pri razpravi v proračunskem odboru o dunajskem redarstvu je prišlo do kravalov. Rabile so se besede: idijot, troti, lump itd. Res lepi priimki. — 4. t. m. je divjal v Virginiji silen vihar. Na severni obali Caroline sta se potopila dva parnika in z njima 48 mož posadke. — Sofijska policija je zaprla 30 komunistov, ker je našla pri hišnih preiskavah komunistični propagandni materijah Brzovlak Berlin—Dunaj je trčil na postaji Sigmundsherberg v tovorni vlak. Pri tem je bilo 20 oseb ranjenih.
Poplave v Severni Afriki. Listi poročajo o velikih poplavah v Alžiru. V Alžiru je vladalo zadnje dni veliko neurje in je na več krajih prišlo do preloma oblakov. Vsi potoki in vse reke so silno narastle in prestopile bregove. Večina železniških prog je pod vodo, prekinjene pa so tudi vse telefonske in brzojavne zveze. V prizadete pokrajine so bila poslana vojaška letala, ki donašajo odrezanim krajem živila in skušajo ugotoviti obseg poplav. Na železniški progi Denese—Orleanville, ki je popolnoma pod vodo, je porušenih 5 največjih železniških mostov. Ministrstvo je določilo za prvo pomoč 500.000 frankov. Nekatere ogrožene pokrajine so se morale izprazniti. V kraju Perregaux in Mostaganem je neurje razrušilo cele dele mesta. V teh krajih je našlo smrt več sto oseb, med njimi več Evropejcev, trupla leže razstresena povsod okoli. Pristanišče je popolnoma zasuto. Med Oranom in Alžirjem je poplava zajela potniški vlak. Potnikom so morali pozneje z letali dovažati živila. Po pariških poročilih znaša škoda preko 500 milijonov frankov. Več vasi bo treba popolnoma na novo pozidati. En milijon hektarjev zemlje je poplavljene. Sodišče in 60 večnadstropnih hiš je v % ure popolnoma izginilo in le 20 m globok prepad je še na tem mestu.
Dunaj. (Slovenski krožek.) V soboto dne 3. dec. je priredilo naše društvo v dvorani Raimundhofa Miklavžev večer. V lepo okrašenem prostoru se je zbralo okrog 150 Slovencev, »malih in velikih otrok". Po lepo zasnovanem govoru Miklavža (g. Janša) se je vršila razdelitev daril in so bile vse mize težko obložene z dobrimi stvarmi; za poredne pa je ime! Miklavž divja parklja, ki sta po odhodu obdarovala vse s figami, rožiči in orehi. Potem je g. Milan Pirnat naravnost mojstersko dovršeno recitiral Prešernov »Uvod" (Krst pri Savici) in Kette Pijanec. Nato je g. Janša nastopil v šaljivi vlogi berača pri sv. Štefanu. Med odmori in pri prosti zabavi je gdč. Vera Volkova virtuozno svirala na klavir. Nastopila je tudi kot »pevka-solistka" mala triletna »gospodična" Renči Černelič in žela za svoj občudovanja vredni nastop burne aklamacije. Miklavžu se je v lepih slovenskih besedah zahvalila gospodična Danica Volkova. Pevci akademiki so nas razveseljevali do ranega jutra s krasnim petjem. Tako je v najlepšem soglasju in v splošno zadovoljstvo minula prva večja povojna prireditev dunajskih Slovencev. — Krožek postaja vedno večji. Skrb odbora naj bo, da v najvišji meri izčrpa vse ogromne energije, ki so nakopičene v društvu. Imamo izborne pevce, dobre igralce, muzike in mnogo inteligentnih fantov, ki imajo sil in volje za predavanja desetih krožkov. Seveda šele pričenjamo v delom, a treba bo takojšnje organizacije, sil, da bodo naši sestanki pestri, zabavni in nepozabni vsem, ki so in bodo kedaj člani krožka. Pevski odsek že imamo. Vodi ga sicer mali, a silno energični pevovodja g. Marjan Kozina, ki študira na dunajskem konzer-vatoriju. Vsak torek zvečer so v Raimundhofu pevske vaje. Kaj pa je z dramatičnim odsekom? Igralce imamo, g. Pirnat je izboren režiser, kdaj bo prva igra? Upamo, da že v pustu. Pa še tamburaši? In knjižnica? Pa šola za slovensko deco! Vemo, da je odbor krožka agilen, poln idej in volje, naj se z vso silo poprime naštetega programa in krožek in ves slovenski narod mu bo hvalo pel. Za enkrat pa vabimo vse Slovence, ki so na Dunaju, na nedeljske sestanke krožka v Raimundhof.
ZA BOŽIC
kupite obleke ter drugo blago
najceneje
V TRGOVINI
SILVESIER RIPlC
SIN A V A S
IZŠLA JE BLASNIKOVA
VELIKA PRATIKA
za prestopno leto 1928,
M ima 366 dni.
.VELIKA PRATIKA" je najstarejši slovenski kmetijski koledar, ki je bil te od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. — Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini in slikah. .VELIKA PRATIKA" je najboljši in najcenejši družinski koledar. — Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 D. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
J. Blasnika naslednikih
tiskarna in litografigli zavod, L]ubl}ana, Breg 12
m
Ako imate les na prodaj
in rabite takoj denar	i»
ga prodaite P. Miklinu v Pliberku.
j Inserirajte v Koroškem Slovencu! j
^	; Pgl, ta rfoap. dru&tvo t« slovetKe na ivoro'.kein v Celovcu. — ZaioZnu, iidajatel) in odgovoru' urednik : Žinkovsuv Josip, typograt, Dunaj, X., Euenreichgd»*« u.
Tlaka LI d o v a tiskarna Ant. Machót in družba (za tisk odgovoren Jos. Žinkovskf ), Dunaj, V., Margaretenplatz 7.