ZcjomM. TEDNIK
GLASILO SZDL LITIJA, ZAGORJE, HRASTNIK, TRBOVLJE - UREJA UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK STANE ŠUŠTAR • ODGOVORNI UREDNIK MARIJAN LIPOVŠEK
ZA PRVI MAJ
MiSP
■
F

#


4 'V ^ »j *	J
	
Jufcgjp	mrtvil
	mnm I .
wQ|	
mM	
Od nekdaj sta bila povezana priroda in človek. Ljubezniva v zelenih holmih in krših in toplih njivah. In človek, poln moči.
Delo ju je povezalo še posebej. Motika, s katero je človek tolkel prstene grude, in stroj, s katerim je drobil železno rudo.
A tudi takrat, kadar se hoče, utrujen od dela, spočiti, se vrača človek spet v zeleno prirodo in v njenem nenehnem bujnem življenju čuti potrdilo svoje lastne moči.
Nič čudnega torej, če je človek svoj praznik dela povezal s prirodo — 1. maj!
Med zelenje mlajev je planilo rdečilo zastav. Ob iskrenem stisku rok padajo zadnje vsakdanje pregraje med ljudmi!
•Srečno, tovariš, ob prvem maju!«
»Srečno, tovarišica, ob prvem maju!«
In »Srečno« vsem skupaj ne večer pred praznikom, na predvečer prazničnih godb, proslav, partizanskih tabo-rov, izletov.
i	li
Ob našem skupnem prazniku vsem članom in vsem našim delovnim ljudem mest in vasi plamteč pozdrav in iskrene čestitke
Občinski sindikalni sveti Trbovlje, Litija, Hrastnik in Zagorje ob Savi
Čestitkam se pridružuje z najlepšimi željami tudi
uredništvo „Zasavskega tednika11
I
1
6
S?
P
¥
&
S
g
%
M!
g
Naš delavski, praznični dan je!
Hej, bratje, rdeč nagelj si bomo dali v gumbnico! To je cvet prešerne mladosti, neugasljive ljubezni in slapa silno kipečih, vznesenih hoten i ter želja. Zato naj ta dan z naših grudi zardi rdeč nagelj. Da, košat, rdeč nageljnov cvet — v topel pozdrav našemu prazniku!
Dan, ko slavimo delo, je velik praznik. V najlepši letni čas je postavljen — v kipečo pomlad. Nehote se človeku vsili prijetna primera. Pomladi, ko v prirodi mlado življenje kar kipi, praznujemo praznik dela, iz katerega kipi bogastvo človeka — bogastvo snovnih in duhovnih vrednot. In kdaj bi sicer praznovali ta dan! Veliki možje so spoznali že davno visoke vrednote dela. Človekova misel je okorna in toga, srce je hladno in sebično, če so roke za delo nespretne, če niso prodrle v bogastvo veščine preoblikovanja snovnih predmetov prirode v ljudem koristne stvari. Delo torej ni samo izvor snovnega bogastva, ampak je prvi pogoj za razmah duhovnega bogastva človeškega rodu.
Zato vsi delovni ljudje s tako neizmernim spoštovanjem in z vso toplino svojih src slavimo ta veliki dan dela. Nekdaj, to pa še ni daleč, seveda tudi pri nas ni bilo dovoljeno slaviti ta dan. Slaviti dan je bil greh, in kdor si je predrznil tako grešiti, je kmalu spoznal vso surovo silo tistih, ki si niso želeli, da bi se delavski razred zavedal vseh vrednot dela.
Toda nobeno nasilje ni moglo ustaviti misli, da ne bi vse bolj spoznala, da je človekovo delo edini izvor vsega družbenega bogastva. Ob tem spoznanju je zraslo še drugo, za delavski rod in človeštvo neprecenljivo spoznanje, da z delom in njegovimi plodovi najbolj koristno ravnajo tisti, ki delajo. Iz tega spoznanja je vzniknil od por proti vsem, ki skušajo živeti na račun del; drugih. Ta odpor je vodil delavce nekdaj do teg: da so celo ustavljali delo in zahtevali pravičnej* del od svojega truda, dokler končno v njih sam' ni dozorelo spoznanje in zahteva po tem, da d lavci sami gospodarijo. Ta zahteva je pognala v klasje tudi pri nas. Z njo dozoreva vse bolj novo spoznanje, da je sedaj ves napredek odvisen le od tega, koliko bogastva nam bodo ustvarile naše lastne roke. Zato je vsa naša pozornost osredotočena na veščino našega dela. Ob njej rastejo nova moralna in človeška spoznanja. Delo nam postaja res najpoglavitnejše opravilo, s katerim dosegamo boljše in srečnejše življenje.
Delavska srca so tenkočutno prisluhnila utripom dela, delavska misel je začela sama vrednotiti vrednost in veščino dela vsakega posameznika in posameznih kolektivov in neutrudno iskati poti in načine, kako omogočiti, da bi bilo delo vsakega posameznika čimbolj koristno in plodno. Tu snuje sedaj delavski rod: vešče roke in zvesto delavsko srce, ki utriplje z vsemi gibi delavskih rok, in skrbna misel, ki neprestano opozarja roke na njih lastne izkušnje, to je plod tega snovanja. Prijateljstvo in ljubezen, zvestoba in plemenitost delavskega rodu korenini j o v teh spoznanjih.
Iz teh spoznanj rastemo ljudje našega časa. Delo oblikuje našo podobo. Zato pa je praznik dela za nas dvojni praznik. Z njim slavimo roke, ki ustvarjajo snovne in duhovne vrednote, z njim pa slavimo tudi porajanje svobodnega delavskega rodu, ki bo sposoben vse svoje ustvarjalne sile posvetiti bogatenju človeškega rodu.
Seveda pa vse to ne gre brez znoja in žuljev. Toda ob tem imamo globoko notranje zadoščenje: naš trud ni brezplodno butanje morja ob stanovitne skale, ki valove razbijajo in razprše, ampak je, kot kaljenje jekla, ki v dobrih mojstrovih rokah iz surove in neobdelane tvarin' postane najžlahtnejša stvar. Za tako delo pa ni škoda ne žuljev ne znoja; pri takem delu se smelo srce ne ustavi. Zakaj vsako omahovanje bi se stoterokrat maščevalo.
Ob prazniku dela nam je prijetno pri srcu, ker občutimo, da imamo največ, kar more imeti svoboden rod — pridne roke, ki iščejo vse novih in novih veščin, smelo srce, ki tenko posluša utripe dela in njih vrednost, in skrbno misel, ki nenehno opozarja na dosežena spoznanja in kakor jutranja luč sveti v nova spoznanja.
Ob tem spoznanju nam je torej toplo pri srcu. In zato si vsak izmed nas vzneseno zatakni v gumbnico nagelj, ki naj rdi v pozdrav prazniku dela.
Prireditve ob prvem maju
PRIREDITVE OB L MAJU
Družbeno-politične organizacije vseh štirih zasavskih občin so pripravile vrsto prireditev in športnih tekmovanj ob mednarodnem delavskem prazniku 1. maju. Iz posameznih zasavskih občin so nam poročali o naslednjih prireditvah.
TRBOVLJE
28. aprila ob 20. uri v domu Svobode II — koncert mešanega pevskega zbora Svobode II;
39. aprila — ob II. uri v gasilskem domu na Dobovcu — S. Ma-rodič »Operacija Altmark« v izvedbi gledališča Svobode-Center,
—	ob 15. uri pred Delavskim domom promenadni koncert delavske godbe,
—	ob 16. uri v gledališki dvorani Delavskega doma revija mladinskih zborov trboveljskih osn. •ol,
—	ob 17. url v šoli na Partizanskem vrhu — S. Marodič »Operacija Altmark« v izvedbi gledališča Svobode-Center,
—	ob 17. uri v zadružnem domu na Kleku koncert pevskega zbora Svobode II in
—	ob 17. uri v dvorani v Čečah koncert moškega zbora »Zarja« Svobode-Center;
30. aprila ob 19, uri v gledališki dvorani Delavskega doma slavnostna akademija, na kateri bodo nastopili člani pevskega zbora »Slavček« in gledališča Svobode-Center;
1. maja ob 6. uri budnica delavske godbe in
ob 6.30 odhod na Mrzlico.
I. maja bodo vsi gostinski obrati v Trbovljah organizirali zabave. — 2. maja bodo na stadionu Rudarja športne prireditve, zvečer
(ob 19. uri) bo pa gledališči' Svs-bode-Center uprizorilo v gledališki dvorani Delavskega doma Goldonijevo »Krčmarico«.
ZAGORJE
30. aprila zvečer kresovi na okoliških hribih, spuščanje raket in ognjemet z Delavskega doma;
ob 18. uri na ploščadi pred Delavskim domom promenadni koncert godbe na pihala,
ob 19.30 uri. v veliki dvorani
LITIJA	#
-j
področju litijske občine bodo in- . terne proslave mednarodnega de-« lavskega- praznika — 1. maja. ^ 30. maja ob 19. uri bo v sindi- . kalni dvorani na Stavbah slav- J noetna akademija, na kateri bodo ^ nastopili člani litijskega Partiza- ^ na, pevci in godba Svobode, okrog 20.
Uspešno tromoco^e
V tem moaecu so že zn.-.; J rcc-L.uti tre. ".c_c-n-„a gospodar"
v industriji, gradbeništvu, obrti in komunali v trboveljski koi Te panoge ustvarjajo nad 90 odstotkov celotnega družbenega h proizvoda. Sedanji podatki o gibanju proizvodnje v prvem ir. sečju so zadovoljivi in kažejo, da je večina gospodarskih or;, zacij izpolnila zadane si naloge. Tako so industrijska podjetju celoti dosegla celotni dohodek v primerjavi s planom i 24,9 %, i rodni dohodek pa je v industriji dosežen z 28,6%, kar pomeni, . se materialni stroški občutno manjšajo. Tako je narodni dohod presežen za 3,6%.
Po zbirnih podatkih za industri-
ure - po
slavnostni !jo je razvidno, da rastejo osebni
»kadem Hi - b. „ p,,™,,,..	.SK-L
b« na pihala na prostoru pred po-zy	J ’
Delavskega doma slavnostna aka- sl(W>" Narodne banke prome- f zaposl^i ® ^ tej panogi (0,60 od-
ri emija z izbranim programom.
nato v vseh prostorih Delavskega doma prvomajska zabava, vstop prost;
1.	maja bo godba na pihala igrala po vseh naseljih budnice,
2.	maja bodo pa Zagorjani in drugi pohiteli, kot vsako leto, na planoto Pleš pod Zasavsko goro
in na Zeleno travo nad Zagorjem. | ditve letos ne bo.
uadni koncert.	#stotka) zadovoljivo povečala tudi
Hl) a ctvik	(produktivnost.
11V*L	*	t Ce pogledamo dosežke posamez-
V Hrastniku bodo v naslednjih #nih gospodarskih organizacij v dneh pripravili praznovanja ob# prvem tromesečju, dobimo na-1. maju — mednarodnem delav- #slednje podatke: skem prazniku, .v vseh delovnih # Rudnik Trbovlje-Hrastnik izpol-kolektivih in po krajevnih orga- 1 njuje planske naloge v celoti. Ce-nizacijah SZDL. Osrednje prire- lotni dohodek je bdi v tem raz-
Imenovanja na seji ObLO Zagorje ob Savi
Občinski LO Zagorje ob Savi je ita zadnji seji obeh zborov razpravljal tudi o poročilu komisije za volitve In imenovanja ter imenoval S člansko občinsko komisijo za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka, imenoval Hinka Rusa za podpredsednika LO, imenoval arbitražno komisijo ter razširil glavno komisijo za pripravo i »tatuta občine Zagorje ob Savi in šjbnemoval člane petih novoustanovljenih podkomisij.
631 krvodajalcev v Litiji
Organizacija Rdečega križa v Litiji je prejšnji teden pripravila krvodajalsko akcijo, za katero se je priglasilo 860 občanov, od katerih je pozneje oddalo kri 631 oseb. Ekipa za odvzem krvi je morala zavrniti precej priglašen-oev, ki so preboleli gripo. Sicer bi bilo število prostovoljnih krvodajalcev v Litiji še precej večje.
Največ krvodajalcev je bilo s področja Litije, Predilnice Litija, industrije usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve Šmartno, iz Smartna itd. Prav zadovoljni odziv je bil tudi z vasi, saj je bilo n. pr. s Save 18 prostovoljnih dajalcev krvi, iz Hotiča 24, z Vač 33, Polšnika 35, Primskovega 17, Ko-
# dobju v primerjavi s planom doji eežen za 25,8 odstotka, kar pomeni, da je bil plan za skoraj en odstotek presežen. Za približno isti odstotek je presežen tudi narodni dohodek.
Cementarna je celotni dohodek v primerjavi s planom dosegla le z 18,1 odstotka. To je tudi razum-
Gradblšče nove trboveljske bolnišnice, z nekoliko drugačnega zornega kola kot običajno	x
Povezati materialno aktivnost
Kakor smo poročali, so odborniki občinskega LO Zagorje ob prostorov Komunalnega podjetja, Savi na zadnji seji obeh zborov obsežno razpravljali o predlogu za rekonstrukcijo pekarne ter družbenega plana in proračuna občine za leto 1962 ln zlasti še o na- transformatorske postaje v Kotre-logah, ki stojijo v zvezi s tem pred kolektivi. Po obsežni razpravi so dežu; v šolstvu za dograditev šole odborniki v celoti osvojili predloženi družbeni načrt ln proračun v Cemšeniku in za nadaljevanje občine Zagorje ob Savi za leto 1962. V razpravi je bila še posebej gradbenih del na šoli v Zagorju; podčrtana nujnost, da se razvijajo in utrjujejo organi delavskega v zdravstvu za nadaljevanje grad-in družbenega upravljanja za nadaljnjo krepitev socialističnih pro- nje ambulante na Izlakah in za izvodnih in družbenih odnosov v komuni, za aktivno spremljanje gi- ' opremo kirurškega oddelka v banja gospodarstva ter za izpolnitev sprejetih nalog.
Iz predvidevanj družbenega načrta izhaja, da bo letos za 10,5 od-strevnice 15, Jevnice 7. Ribč 8, stoika presežena proizvodnja, do-
Kresnic 62, Dol 26, Gradiška 8 inlsežena lani, kljub večjim materi- odstotka. Družbeni proizvod, bp
primerjavi povečal tudi narodni dohodek, in sicer za 7,7 odstotka, družbeni bruto produkt pa za 7,5
iz Gabrovke kar 41.
I alnim stroškom se bo pa v isti
Kako deliti čisti dohodek
Zvezni izvršni svet je prejšnji teden objavil navodila o izvajanju načel in splošnih meril za delitev čistega dohodka v pravilnikih organizacij in navodilo o izvajanju načel ter splošnih meril za delitev dohodka v pravilnikih samostojnih ustanov.
Pri delitvi čistega dohodka se morajo gospodarske organizacije ravnati po načelu, da sta izločanje dela čistega dohodka za osebno in skupno porabo delavcev in izločanje v sklade v sorazmerju z uspehi, doseženimi v njihovem poslovanju in potrebami razvoja materialne osnove njihovega dela.
Da hi gospodarska organizacija ocenila sadove svojega poslovanja in pravilno delila čisti dohodek, mora zlasti upoštevati, velikost družbenih sredstev, ki jih uporablja v delu, kakor tudi pogoje poslovanja in delitve med njo in družbeno skupnostjo, v katerih je dosegla listi dohodek.
Medsebojne odnose za delitev osebnih dohodkov na posamezne delavce določi gospodarska organiza-
s potrebo, da spodbuja delavce k večji vnemi za Hm popolnejše izkoriščanje in razvijanje t stih odnosov povečanja čistega dohodka, ki so odvisni zlasti od njihove vneme in uspehov v upravljanju gospodarske organizacije.
Ce je pa gospodarska organizacija dosegla večji dohodek zaradi splošnih sprememb v cenah, zaradi spremembe instrumentov delitve dohodka ali Zaradi delovanja drugih faktorjev, ki jih praviloma ni mogoče pripisati v zaslugo delovnemu kolektivu, ne more povečati sredstev za osebne dohodke, marveč naj bi praviloma celotno povečanje čistega dohodka, ki je tako nastalo, vbžila v sklade.
Ob sprejemanju pravilnika o delitvi čistega dohodka in pravilnika o delitvi osebnih dohodkov kakor tudi ab sprejemanju sprememb in dopolnitev teh pravilnikov zaradi izvajanja teh navodil so gospodarske organizacije dolžne sestaviti in priložiti ustrezno dokumentacijo v sorazmerjih, ki jih bodo predvidoma ustvarile v delitvi z uporabo Ta
Do 10. maja osnutek statuta
Komisija za sestavo statuta pri ObLO Trbovlje dela že več kot mesec dni. V tem času je imela ze več sestankov in posvetovanj v zvezi s sestavo statuta. Prav tako je komisija izvolila pet podkomisij za posamezna področja, v katerih so zastopane vse družbene, politične in gospodarske organizacije. Komisija je v sodelovanju s podkomisijami že izdelala osnutek novega statuta. Vse podkomisije Imajo nalogo, da v čim širšem sodelovanju z organi družbenega samoupravljanja temeljito prouče svoja področja do začetka maja. Računajo, da bo do 10. maja osnutek statuta v zasnovah že pripravljen.
V soboto seja ObLO Trbovlje
Jutri, v soboto, bo seja obeh zborov občinskega ljudskega odbora Trbovlje, na kateri bodo odborniki mimo drugega razpravljali in sklepali o stanju trgovine v občini, ureditvi prometa v Trbov-\ l iah, načrtu odločbe o imenova-i nju komisije za izvajanje predpi-Zdra vet venem domu; za dogradi- ; sov o delitvi čistega dohodka v tev poslovnih prostorov v stolp- | gospodarskih organizacijah in za-nici ter v stanovanjski Izgradnji . vodih ter o drugih tekočih za-za nadaljevanje gradnje stanovanj. I devah.
ljivo, saj bo cementarna šele m« začela obratovati z novimi zmogljivostmi.
Elektrarna planska predvidevanja v celoti izpolnjuje.
Strojna tovarna je družbeni bruto proizvod v prvem tromesečju izpolnila s 26,8 odstotka v primerjavi s planom in tako presegla predvidevanja za 1,8 odstotka.
Zadovoljivo gibanje proizvodnje je opaziti tudi v ostalih industrijskih podjetij (Mehaniki, Elitu, Strojnem mizarstvu). To velja predvsem za Mehaniko, ki je celoten dohodek v tem razdobju presegla za 2,8 odstotka, ter Mit, ki je plansko nalogo presegel za 4,7 odstotka.
Slabi rezultati pa so doseženi v gradbeništvu zaradi slabih vremenskih razmer in manjšega obsega gradbenih del. Prav tako so bili doseženi slabi rezultati tudi v Investicijskem biroju. Določeno nazadovanje pa je opaziti tudi v proizvodni obrti, kjer je realizacija nekoliko nitja od plana in je dosežena le « 23,6 odstotka. Materialni stroški so se precej znižali, tako da Je narodni dohodek dosežen za 26,3 odstotka. Slabe rezultate sta dosegli Metalija in Tapetništvo, prva je za 5,2 odstotka pod planom, drugo pa za 5,4 odstotka. Veliko ugodnejše rezultate dosegata Zlatarstvo in Meso.
Na področju izvoza so v tem času doseženi zadovoljivi rezultat' Tu vsekakor prednjači STT, ki j.-v tem razdobju plasirala skorr' petino proizvodnje na tuja trž -šča. Izvozila je skupn 329 to jamskih stojk in drobilcev v sku ni vrednosti 193,000.000 dinarje
V	zvezi z izvozom so organi ObT ugotovili tudi, da še nekatere dr ge gospodarske organizacije (Str-no mizarstvo, Mehanika) plaslr-svoje proizvode na zunanja t" šča. V zvezi s tem bosta dala c' zbora občinskega ljudskega od' ra tem gospodarskim or gani Zijam priporočilo, da s kvalitetnir izdelki skušajo plasirati čim v svojih izdelkov na tujih tržišč"
V	zveti s tem bodo tudi redna m
sečna proučevanja gibanja proizvodnje in po potrebi tudi loče" posvetovanja z gospodarskimi organizacijami.	J. Savšek
SS-SSES	S*
zamotanosti pogojev in
dohodk&v na podlagi poslov, teže, delovnih odgovornosti na delovnem mestu kakor tudi drugih okoliščin, ki prispevajo k pravilni uporabi načela delitve po delu.
Ob tej priložnosti mora gospodarska organizacija v skladu z načelom delitve po delu upoštevati, da vskladi začetne odnose v delitvi med istimi ali podobnimi delovnimi mesti v drugih gospodarskih organizacijah, zlasti v enaki dejavnosti in na področju iste občine.
Osebne dohodke naj gospodarska organizacija veča v sorazmerju
9e nadalje lepo, sončno vreme, »mes možno nekaj kratkotrajnih padavin lokalnega značaja.
nika,
2a izpolnjevanje predpisov in za uporabo načel ter splošnih meril za delitev čistega dohodka gospodarskih organizacij bodo skrbele posebne komisije. Občinske komisije bodo pomagale in dajale strokovne nasvete, sodelovale in organizirale skupne dogovore, vsklajevale gledišča in izmenjavo izkušenj med gospodarskimi organizacijami itd.
Občinska komisija bo obravnava /.<■ " h
največ povečal promet. Ln sicer za 43,5 odstotka, v komunalni dejavnosti se b<i pa zmanjšal za 7,7 odstotka. Število zaposlenih se bo pa predvideno povečalo za 5,26 i odstotka ali za 215 oseb.
Zanimiva je zlasti še letošnja investicijska dejavtiost. Predvideno bo na voljo za skupne investicije v osnovna sredstva družbenega sektorja nad 692 milijonov din, ali 13,94 odstotka manj kakor leta 1961, pač zaradi dokončanja nekaterih večjih investicijskih del. Za negosopdanske investicije bo na predvideno porabljeno blizu 295 milijonov din.
Investicijska sredstva bodo predvideno porabljena v Industriji! za rudarska dela, dograditev separacije. dokončanje ceste separacija -K'sovec, gradnjo bunkarjev za premog ln apno pri IGM, za nakup opreme za proizvodnjo premoga, konfekcije, lesne industrije ln industrije varnostnih električnih naprav; v kmetijstvu za ureditev hlevov in gospodarskih poslopij, za strojno opremo in za raziskovalna dela: v gozdarstvu za gradnjo cerie Izlake-Ccmšemik, ceste skozi Sklendrovec, za urejanje in pogozdovanje, za gradnjo gozdnih poti ter za začetek prve elane del na gozdni cesti Znojile -Vrhe; v gradbeništvu za gradnjo delavnic, opreme za mizarsko delavnico ter za mehanizacijo gradbišč; v prometu za ureditev garaž in servisne delavnice; v trgovini za gradnjo trgovških lokalov ob Cesti zmage, za adaptacijo poslovalnic. gradnjo bencinske črpalke, opremo samopostrežne trgovine v i Toplicah in ostalih lokalov ter za izdelavo investicijskega in glavne- j ga projekta za gradnjo trgovske j hiše; v gostinstvu za izgradnjo ih , opremo obratov družbene prehra- | ne; v obrti za opremo obrtnega centra, adaptacijo in ureditev pro- i dajalne Klavnice in nakup opreme za tislužnosfna podjetja; v ko-
Obetajoč napredek
V zadnjem času smo tudi v našem časopisu pisali, da je v nekaterih gospodarskih organizacijah delavsko samoupravljanje še vedno pastorek in da člani delovnih kolektivov premalo vsezadnje: kljub razpravljajo o tem, da bi delav- so v lastni opekarni ustavili desko samoupravljanje zaživelo, da lo na začetku sezone in dali etro-
bl bilo mogoče tako potisniti v ozadje vse nepravilnosti ln samovoljo posamezni h vodilnih uslužbencev. Težavno stanje nekaterih gospodarskih organizacij, v katerem so se znašle za-
subjektivnih slabosti (slaba orga- nem podjetju »Gradbenik« je ne nizacija delovišč, z nekaterih so tem sestanku, na katerega je počelo odpeljali stroje ln ostalo vabila tudi tovariše lz delavske, mehanizacijo, da morajo zdaj ga sveta ln sindikalne podruž-opravljatl dela ročno). In ne na- nlce, prejela 14 predlogov, o ka-prigovarjanju terih je ponovno obvestila delavski svet podjetja. Delavski svet je na zasedanju, na kate-bo izvršeno rem je bil tudi direktor podjet-bilo ja, soglaša z ugotovitvami in predlogi, čeprav je hotel direktor obrniti vso stvar na tir oseb-
je v popravilo, ki šele do 15. maja. Delo bi lahko opravljeno čez zimo brez vsake gospodarske škode za podjetje, zdaj pa nastaja občutna nlh zadevščin, a ni uspel, gospodarska škoda, saj bi v tem
spodarskih organizacijah dela v skladu z njihovimi pravilniki. Občinska komisija bo pri pripombah k pravilniku gospodarske organizacije oziroma ob delitvi čistega dohodka upoštevala smernice, ki jih je dal zbor proizvajalcev občinskega LO.
Vse organizacije, ki poslujejo kot samostojne ustanove, vendar pa svoje osebne dohodke ne določajo po predpisih o javnih uslužbencih, morajo čisti dohodek deliti na osebne dohodke in sklade tako, da bo višina osebnih dohodkovf v skladu z rezultati dela teh ustanov, sredstva za sklade pa morajo hiti tako visoka, da bodo zagotovila boljše pogoje za delovanje teh ustanov.
Ta navodila so bila objavljena v Uradnem listu FLR), veljajo pa sečna 60 din (prav tako z dostav- osem drsi po objavi, vendar pa jih nlno) - Nenaročenih rokopisov ln bodo uporabljali od začetka l. 1962.
t pravilnike o delitvi čistega do- muna,ni dejavnosti za dokončanje odka in če se čisti dohodek v go- vodovoda Loke-Zagorje, za odkup
1 l i	.	. Z ”	Vorn1ii&/>n **o nenelnin n/vnlnuiMiV.
zemljišča za gradnjo poslovnih
»ZASAVSKI TEDNIK«! Tiska CP •Gorenjski tlak« v Kranju -Uredništvo In uprava; TRBOVLJE. Trg revolucije 11/11; telefon 80-191, poštni predal 82. Tekoči račun pri Narodni banki Trbovlje 600-13-8-146 - Letna naročnina 720 dinarjev (z dostavnino). me-
BIVŠI
DACHAUCANl!
Sekcije internirancev Laško, Rečica in Zagorje ob Savi organizirajo zbor bivših internirancev koncentracijskega taborišča Dachau. Zbor bo v nedeljo, 29. aprila ob 10. url na Gorah nad Hrastnikom, na dan osvoboditve taborišča Dachau izpod nacizma.
Na svidenje na Gorah!
radi lastnih slabosti vzpodbuln času minimalno lahko izdelali vse subjektivne sile v gospodarskih organizacijah, da odkrito nastopajo proti vsem nepravilnostim in drugim slabostim, ki
vsaj 200.000 kosov zidne opeke. Na samo stanje litij. »Grad-
Organi samoupravljanja in zaposleni v podjetju z veseljem pozdravljajo odločnost, s katero so se začele reševati nekatere
benika« pa so vplivale še neka- pereče zadeve v litij. »Gradbe-tere druge - zadosti pomembne nlku«. Spoznali so namreč bili,
utegnejo še vnaprej slabo vpil- _ okončine. Zaradi nemogočega da je od njih samih odvisno, ku-vatl na Položaj v gospodarskih	odhaja iz podjetja do- ko bo v prihodnje podjetje nn-
organizacijah, na razooloženje zaposlenih v kolektivih in ne-navsezadnje tudi na nadaljnji
bra, kvalificirana delovna sila, predevalo. Zato tudi ni nič čud-
Vsa delovna mesta v podjetju nega, če so na zasedanju delav
“Si
Obetajoč napredek v teh pri- pine, kateri je potem določil organizacije ZK enotno predla-zadevanjih pomenita tudi ne- osebni dohodek direktor sam. - gati, da naj posebna tričlansk i davna sestanka osnovne organi- Ugotovljeno je tudi, da sc Je v komisija prouči vse predno,-i i zacije Zveze komunistov in za- podjetju pojavil teracenski bru- združitve »Gradbenika« z litij sedanje delavskega sveta v grad- silni stroj, za katerega - na se-benem podjetju »Gradbenik« v stanku osnovne organizacije ZK
Litiji. O dosedanjem poslovanju niso vedeli lastnika, oziroma ni-
škim splošnim obrtnim podjetjem. Ugotovljeno jo namreč, da je za obe podjetji v Litiji del
in položaju »podjetja ter nekatc- so vedeli, komu in v kakšnem premalo, saj bi bilo z deli zaporih nepravilnostih so v te) litij- znesku plačuje podjetje najem- slena v Litiji samo poena tret-ski gospodarski organizaciji že nekajkrat razpravljali na zasc-
nlno za ta stroj. Na gradbiščih, jlna članov obel; kolektivov.
____.........r____<___ ________ ki jili zdaj dokončujejo, Je še Združitev pomeni po njihoverr
danjih delavskega sveta in tudi toliko dela, da ga zaposlen! na mnenju pomemben korak n*pr<": upravnega odbora, vendar doslej teh gradbiščih sami do rokov ne saj bo mogočo laže rešiti nek”
- kot so ugotovili navzoči na bodo mogli opraviti. Kljub temu tere kadrovske probleme, bol' sestanku osnovne organizacije ni bilo storjeno še nič, da bi se organizirati obrate in razne elv ZK — ni bilo storjeno še ničesar, da bi vosti.
______#_____ podjetje izognilo prekoračitvam be podjetja ln tudi laže — žara
se odpravile pomanjklji- rokov dograditve. Čeprav Je bilo večje konkurenčnosti — nastopi" domenjeno, da naj ee službena na licitacijah zunaj Litije, potovanja z lastnim! prevoznimi
sredstvi omejijo na minimum, tega doslej ni bilo, ln so zato !HZ!CJ,!™ulkfb.n»Žiti'Z. izplačila potnih stroScov narasla v nedogled.
Priznati velja, da je bila razprava za sestanek osnovne orga-
Naslov »Obetajoč napredek za sedanja dogajanja in za tis' ki bodo po vsej verjetnosti sl" diia tem prvim, povsem prim ren. Hkrati pa priča, da so -Na sestanku osnovne organi- mnogo bolj oživlja delavsko sr
in podkrepljena z nekaterimi zanimivimi ugotovitvami, ki so bile povsem avtentične, in katerim ni mogel nihče očitati senzacionalnost ali kaj drugega. —	______
Ena od bistvenih ugotovljenih slednjem -zanimivem« primeru: dareklh organizacijah z majhnim vsekakor - delavski svet je na svojem zasedanju sklenil, da se za dan službenega potovanja odtegne za-s<> *Pre*jU devni terenski dodatek. To ec je
začelo izvajati. Pri zadnjem lz- „„ __________________... _____
liodka in o delitvi osebnih do- pia^ju osebnih dohodkov pa dl- vw>h subjektivnih sil v Uti!*,rrl hod kov, vendar^ doalej nyaje- rektor ni hotel vzeti denarja, ker »Gradbeniku«, d« pravoč**"*’
- tu<jl njemu odtegnili za dni samj opravijo z nepravilnostmi
In da zagotovijo podjetju služi vse .
znanje. Hkrati pa naj bo eP?”. buda članom kolektivov v
zacije ZK v litijskem »Gradbe- moupravljanje in da raste zave niku« so razpravljali tudi o na- članov kolektiva tudi v gosp”
danskih organizacijah z majhnim številom zaposlenih (v litijskem »Gradbeniku« zaposlujejo zd” povprečno okrog 100 oseb), izvzetost članov cenovne organizacije ZK in delavskega sveta tef
pomanjkljivosti je v vrsti ostalih — tudi tale:
V »Gradbeniku« pravilnika o delitvi čistega dohodka in hodkov, v
vanja zaposlenih v kolektivu še	______
niso prilagodili določbam pravil- službenega'' potovanju ''terenski	........
nika o delitvi osebnih dohodkov, dodatek. Direktor Je ob tej pri- daljn.H razvoj, zasluži vse Pjj"
Omeniti je treba, da sc je letos l‘ki pripomnil: ... »ali bom ko-
zaradi slabega vremonn ln žara- niandiral Jaz ali drugi ...«, Iz —...—-------------------- ...
di zmanjšanja razpoložljivih ln- česar Izhaja, da direktor pode«- terih drugih gospodarskih <«• vestictiekih sredstev zmanjšal ob n)uje delavsko samoupravljanje nizacijah v Zasavju, kjer obseg dejavnosti Uti]. »Gradbe- v podjetju ln da so tudi trditve 8čaj0 težave ln ostale problem nika«. Ko so zdaj opravili po- 0 njegovem neprimernem odno- vnemar in se uspavajo na
ačii	/-Innnv kolrktiVil DOVKMTl *_11- i___i1,1 -n«
skusnl obračun objektov, so ugo- 6U do članov kolektiva povsem	lovorikah, ki pa vselej ^
so rezultat prizadevanj* Zveze samih.
Marjan LIPOVSE*
tovili na nekaterih slabe rezul- resnične tale. Vendar je treba takoj do- Osnovna organizacija dati, da je na to vplivala vrsta komunistov v litijskem gradbe-
„Naj utrdi vez::' “
Za zadnjo soboto sem imel v načrtu razgovor s predsednikom delavskega sveta Splošnega gradbenega podjetja Hrastnik. Pričakoval sem, da bom predsednika dobil na upravi, pa sem se zmotil. Moral sem k rudniškim stolpičem na Log.
Na gradbišču sem prvo srečal mladega delavca, doma verjetno iz Prekmurja, ki sem ga vprašal po tovarišu Francu Bezjaku, predsedniku delavskega sveta. Izgleda, da je bil presenečen, ker me je vprašal:
»Zakaj bi ga pa radi?«
Nasmehnil sem se mu in odvrnil:
»Da bi mi opisal vaše delo!«
Pogledal me je po strani in me spet vprašal:
»Ali ste od inšpekcije?«
Ko sem mu razložil namen mojega obiska, je že med pripovedovanjem poklical Franceta. Okrog nas se je zbralo še nekaj zidarjev in začel se je pogovor.
Omeniti je treba, da je Franc Bezjak predsednik dosedanjega delavskega sveta, ker so nove člane volili šele zadnji petek in se delavski svet še ni sešel.
Bezjak mi je pripovedoval. Najprej o sebi. O tem, kako je prišel v Hrastnik in se zaposlil na rudniku, kjer se je izučil za zidarja. Ko so pozneje razpustili zidarsko skupino, se je zaposlil pri gradbenem podjetju. Potem pa je pripovedoval o nalogah delavskega sveta in o vse večji vlogi neposrednih proizvajalcev v samoupravljanju.
In pripovedoval je:
»V podjetju delam že vrsto let. Ko so me kandidirali za člana delavskega sveta v zadnji mandatni dobi, sem bil presenečen in hkrati zadovoljen, še bolj pa sem bil presenečen, ko so me izbrali za predsednika delavskega sveta v kolektivu, ki šteje nad 200 zaposlenih. Nekaj časa sem premišljeval, če bom kos nalogi, ki me čaka. Prvi strah in nezaupanje pa sta kmalu minila. Tako tudi drugi tovariši. Pri tem pa so nam pomagali tudi drugi člani kolektiva in člani delavskega sveta, ki je bil izvoljen pred tem.
Včasih se nam je dogodilo, da vprašanja okrog nastanitve, pre-
smo bili postavljeni pred dejstva, mislim namreč na organe samoupravljanja. Toda tudi te zadeve so se potem uredile. Neposredni proizvajalci so se začeli vse bolj zanimati za gospodarjenje in upravljanje ... Po s_ejah delavskega sveta so se zaposleni sestajali po deloviščih in razpravljali o sprejetih sklepih in priporočilih, hkrati pa predlagali tudi določene zadeve za naslednje zasedanje delavskega sveta ...
Vprašujete, s čim se je največ vbadal dosedanji delavski svet? Največkrat smo morali razpravljati o problemu mehanizacije gradbenih strojev in o obnovi av-toparka, ostale zadeve pa smo sproti — upam da zadovoljivo — -eševali. Upam pa, da bo letos ta problem rešen v zadovoljstvo vseh...«
Pogovarjala sva se še o tem in onem. Tudi o problehiih mladih delavcev, zlasti še sezonskih, ki so na raznih gradbiščih. Celoten kolektiv si je prizadeval reševati
hrane ter zabave teh delavcev. O tem so večkrat razpravljali tudi na sejah. Težava je bila vedno — pomanjkanje denarja. Zaradi tega so morali nastaniti delavce v lesenih montažnih barakah, hrano pa so iskali in si jo iščejo pri nekaterih drugih kolektivih. Sicer so lani zgradili samski dom ža 8U zaposlenih, v domu pa uredili še majhen klubski prostor. Problem pa s tem seveda še ni rešen. V načrtu je, da letos podero barako za Savo in zgradijo še en samski dom.
Franca .Bezjaka sem na zaključku vprašal, kaj misli povedati novemu predsedniku delavskega sveta. Kar hitro mi je odgovoril. Nekako takole je dejal:
»Naj utrdi vez med delavskim svetom in celotnim kolektivom in naj dopolni tudi naše delo. In zaželel mu bom tudi obilo sreče pri tem odgovornem delu!«
ek
Trbovlje, vsak delavnik in ob lepem vremenu, ob 14,05
Prva zasedanja
novoizvoljenih organov samoupravljanja
Doseuanji predsednik DS v Splošnem gradbenem podjetju Hrastnik — Franc Bezjak
Na Rudniku rjavega premoga Trbovlje—Hrastnik so bila te dni prva zasedanja novoizvoljenih organov samoupravljanja. Na zasedanju delavskega sveta so za novega predsednika izvolili elektrotehnika z obrala Hrastnik Leopolda Rebernika, za njegovega namestnika pa Janeza Levičarja. Na zasedanju so imenovali tudi člane komisij, ki delujejo pri delavskem svetu, hkrati so pa zmanjšali število komisij, doslej jih je bilo kar 12, da tako upravljanje kar najbolj približajo neposrednim proizvajalcem. V ponedeljek pa je bila tudi že prva seja novoizvoljenega upravnega odbora. Za novega predsednika je bil izvoljen rudarski tehnik Cve-
Najvažnejše:
izpolniti predvidevanja
Na prvem zasedanju novoizvo-\ Ijemih članov delavskega sveta v litijski Lesni industriji je bil obratovodja turnirskega obrata Alojz Golob izvoljen za novega predsednika delavskega sveta. Ko sva se zadnjo soboto pogovarjala o nalogah, ki stojijo v prvem planu pred organi samoupravljanja v tej litijski industrijski gospodarski organizaciji, mi je Golob nekako takole pripovedoval:
... vsekakor so trenutno v našem podjetju tri veliko naloge pred vsemi, in to doseg letnega plana realizacije (490,000.000 din) ter povečanje storilnosti in proizvodnosti. Plan realizacije je za 40 milijonov večji od lanskoletnega plana realizacije, ki smo ga pa zaradi nekaterih izrednih del bspeli prekoračiti. Letos bo treba še več naprezanj kolektiva, da bo-hio dosegli predvideno realizacijo, ker v začetku leta mizarski obrat v Šmartnem ni imel dovolj naročil in smo zato tudi znižali cene, da smo tako postali konkurenčnejši v primerjavi z ostalimi sorodnimi gospodarskimi organizaciji. Zdaj se je proizvodnja *udi v šmarskem obratu normalizirala ...
Kakor pred kolektiva Predilni-c° Litija in Industrije usnja, krz-^a< konfekcije in lahke obutve “hiartno, jo tudi prod kolektiv k^no industrije Litija letos spet Stavljena še posebna naloga — izvoz, in predsednik delavskega ®vota Je spet pripovedoval: lV doslej jo Lesna industrija Li-‘Ja izvažala v inozemstvo le fur-1T| in sicer precejšen del proiz-°dnjo. Letos bomo količino fur-
nirja za izvoz še povečali, hkrati smo pa tudi že začeli izvažati rezan les z naše žage v Zagorici ...
Pogovor je stekel tudi o dosedanjem delu organov samoupravljanja in še posebej o decentralizaciji samoupravljanja in o delu ekonomskih enot. Spet sem prisluhnil:
... naše podjetje je razdeljeno na šest ekonomskih enot, v katerih so sveti ekonomskih enot organi neposrednega samoupravljanja. Na svete ekonomskih enot ze preneseno že precej pristojnosti, v pristojnosti delavskega sveta so za zdaj ostali- le skladi. Za to pa govori več dejstev. S skupnimi sredstvi je bil že doslej rekonstruiran fumirski obrat (opraviti je treba le še nekatera manjša dela), zdaj pa je na vrsti za rekonstrukcijo mizarski obrat v Šmartnem. Potrebna bo pomoč vseh ekonomskih enot ...
... dosedanje delo ekonomskih enot je opravičilo prizadevanja po ustanovitvi le-teh. Proizvodnja dobro napreduje v odvisnosti od tega so pa tudi osebni dohodki zaposlenih. Omeniti je treba, da je na primer na turnirskem obratu zabeležena v prvih treh mesecih letos v primerjavi z istim obdobjem lani kar za 10 odstotkov večja proizvodnja ...
Pogovor se je dotaknil tudi izobraževanja članov kolektiva. Predsednik delavskega sveta tov. Alojz Golob ni bil v zadregi:
... na izobraževanje članov kolektiva nismo pozabili. Zdaj so na primer predavanja za novoizvoljeno člane organov samoupravljanja, ki sta jih pripravila sindi-
kalna podružnica in osnovna organizacija ZK. Novi člani, teh organov se bodo spoznali z nalogami ter z nekaterimi aktualnimi vprašanji, ki jim bodo pozneje koristili pri delu v organih samoupravljanja ...
Hitro je minil čas pogovora. — Mudilo se je obema. — (ma)
to Plevnik, za njegovega namestnika pa Leopold Majdič.
® Danes se bo pa osrednji delavski svet Rudnika rjavega premoga Trbovlje—Hrastnik sestal na prvo delovno zasedanje in razpravljal o poročilu o primopredaji in o nekaterih proizvodnih problemih. 'Medtem, ko so rudarji trboveljsko-hrastniškega rudnika predvideni proizvodni načrt za prvo tromesečje ne samo dosegli, pač pa tudi presegli, so v aprilu nastopile precejšnje težave pri izvrševanju plana zaradi pomanjkanja delovne sile. Precej rudarjev je bolnih (gripa) in so zalo v bolniškem stanju, nekateri, ki imajo prav tako gripo, pa so vzeli raje redni dopust! Tako beležijo na enem od največjih proizvodnih obratov rudnika v določenih dneh tudi do 22 odstotkov izostalih. Kljub vsem navedenim težavam pa so vsi izgledi, da se v prihodnje nadoknadi izpad proizvodnje. Omeniti je treba, da je proizvodni načrt precej napet, vendar pa so dani vsi pogoji, da se doseže predvidena proizvodnja in tudi preseže.
S V zadnjem času se je na Rudniku rjavega prumoga Trbovlje—Hrastnik precej izboljšalo stanje nezgodnikov in je akcija, ki so jo izvedli obratni delavski sveti in referenti za HTV po vseh obratih, dosegla namen, čeprav ne povsem. Se nadaljnje zmanjšanje števila nezgod bo tudi v prihodnje važna naloga vseh članov kolektiva, predvsem še teh-
ničnega kadra. Pri tej akciji je potrebna zlasti še zavest, da je vsak na svojem delovnem mestu trezen in zbran in da vedno misli na svojo varnost in na varnost sodelavca.
® Omenimo naj še, da so na Rudniku rjavega premoga Trbov-
lje—Hrastnik že obravnavali nekatere nove gospodarske ukrepe. O tem so razpravljali na zasedanjih delavskega sveta in upravnega odbora, o nekaterih zadevah so pa govorili tudi že na občnih zborih sindikalnih podružnic, ki so se končali te dni.
Povsem ugodna realizacija
Kljub težavam, med katerimi je bilo tudi neugodno vreme, je Gradbeno podjetje Zagorje ob Savi v prvih treh mesecih letošnjega leta doseglo ugodno realizacijo, saj je pokrivalo stroške in ustvarjalo tudi sredstva za sklade, kar je za gradbeništvo v tem času dokaj nenavadno. Po nepopolnih podatkih je podjetje v razdobju januar—marec doseglo 20,89 % letnega plana celotnega dohodka (450 milijonov din), 22,43 % dohodka (170 milijonov 700.000 din), 23,42 % čistega dohodka (130,100.000 din) in 19,64% skladov (16,914.000 din).
Gradbeno podjetje Zagorje ob Savi je v tem času nadaljevalo z deli na že začetih gradnjah. Tako je nadaljevalo z deli pri gradnji industrijskega objekta za IEV v Horjulu, pri rekonstrukciji separacije Rudnika rjavega premoga Zagorje ob Savi ter razna manjša dela v Tovarni elektroporcelana na Izlakah. Nadaljevali so tudi z deli pri gradnji bloka na Polju, ki ga gradijo za zagorski Zavod za stanovanjsko izgradnjo, ter trgovsko-stanovanjske hiše za »Elcktro • Trbovlje« na Kidričevi cesti v Zagorju. Zraven tega je pa podjetje opravljalo dela še na stolpnici, seveda v taki meri, kolikor so dopuščala razpoložljiva finančna sredstva.
Novih pogodb za letošnje leto Gradbeno podjetje Zagorje ob Savi ni sklepalo. Sicer je na licitaciji Zavoda za zadružno gradnjo v Ljubljani podjetje nastopilo kot najcenejšL ponudnik, a je investitor oddal delo drugemu izvajalcu.
Pred zaključkom
prve faze rekonstrukcije
C*-,, teden so delavci lesne Industrije Iz Litije naložili spet en L Izdelkov zn Izvoz. Letos bodo v tej gospodarski organizaciji °%Ul še več, kakor ao bili lani
Glede finančne realizacije In gospodarskega stanja je Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku na drugem mestu med industrijskimi gospodarskimi organizacijami v hrastniškl občini. Pestrost industrijske proizvodnje, rekonstrukcija in precejšnje zanimanje za izdelke zagotavljajo že v bližnji prihodnosti nesluteno povečanje proizvodnje, finančne realizacije in produktivnosti ob zmanjšanju materialnih in režijskih stroškov.
V	Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku je zdaj zaposleno okrog 350 oseb, če štejemo še gradbene delavce in monterje, ki pripravljajo objekte za dokončanje druge etape prve faze rekonstrukcije tovarne. Zdaj so namreč v teku dela za dokončanje rekonstrukcije obrata za proizvodnjo polifosfatov. Gradbena dela so v glavnem že pri kraju in zdaj že montirajo stroje, ki so jih kupili v inozemstvu.
Kljub napetemu planu in nekaterim trenutnim Izpadom v proizvodnji Je kolektiv tovarne v prvih treh mesecih letošnjega leta izpolnil 17 % predvidenega letnega plana. Težišče proizvodnje bo namreč prav v drugi polovici leta, ko bodo začeli s poskusno proizvodnjo v obratu polifosfatov. Omeniti je treba, da so v Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku računali, da bo začel obrat elektrolize s poskusno proizvodnjo že 1. januarja, pa se je zadeva zavlekla do 1. februarja. Sicer so pa nastopile v obratu elektrolize tudi določene motnje zaradi močnega nihanja električne napetosti, zaradi česar je pregorel tudi transformator.
V	zadnjem obdobju so se v Tovarni kemičnih Izdelkov v Hrastniku v skladu s povečano proizvodnjo In produktivnostjo povečali tudi osebni dohodki zaposlenih, saj so se v primerjavi z lanskim letom povečali za 12 %, računajo pa, da v prihodnje zaradi
povečali, razen po končani rekon- j V prvih treh mesecih lanskega strukciji, ko se bo še občutneje leta so v Tovarni kemičnih izdel-povečala proizvodnja, prav tako kov delili čisti dohodek v razmer-pa tudi storilnost zaposlenih. I ju 84 % za osebne dohodke in 16 %
Del rekonstruiranih In del starih obratov Tovarne kemičnih Izdelkov v Hrastniku
za sklade. Zahvaljujoč uspešno dokončani prvi etapi prve faze rekonstrukcije se je povečal odstotek čistega dohodka namenjen za sklade. Verjetno se bo ta odstotek še izboljšal, kar je odvisno seveda od proizvodnih pogojev. Kazno pa je, da ne bo slabši od razmerja, doseženega v lanskem letu.
Vzporedno z nadaljevanjem rekonstrukcijskih del pa v Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku vse bolj izstopa stanovanjska problematika. Po končanih rekonstrukcijskih delih bi tovarna potrebovala okrog 50 družinskih stanovanj ter okrog 40—50 ležišč v samskem domu. Pri reševanju, teh problemov pa nastopajo določene težave, ker so razpoložljiva sredstva namenili za rekonstrukcijo in bo tako stanovanjsko vprašanje ostalo nerešeno tudi še v letošnjem letu.
Doseženi uspehi gospodarjenja v prvih treh mesecih so med člani kolektiva Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku precej povzdignili delovno vnemo, so pa rezultat zavestnega prizadevanja zaposlenih za dosego večje In kvalitetnejše proizvodnje.	J. S.
OB 1. MAJU — mednarodnem delavskem prazniku
čestitajo vsem občanom in delovnim ljudem širom po Jugoslaviji in jim želijo še nadaljnjih uspehov
Občinski komite ZK Občinski komite IMS Občinski odbor ZB NOV
Občinski ljudski odbor	Hrastnik
0biin$ki odbor SZDL ,n ostale družben°-p°iitične
organizacije in društva
»Ko bi le Mara stal poleg mene, da bi to videl s svojimi očmi* Tako je zapisal Engels pod mogočnimi vtUi majskega mitinga leta 1890 v Londonu, ko je demonstriralo 250 do 300 tisoč ljudi.	i*
Ob koncu XIX. stoletja dosega hitri razvoj kapitalizma zlasti v Ameriki, še bolj kot v Evropi, svoj vrhunec. Hkrati se po vsem svetu širi in krepi delavsko gibanje. Delavci dojemajo pomen političnega boja in snujejo masovne delavske stranke. Ped okriljem Internacionale dobiva razredni boj mednarodni značaj. Proletariat igra na pozornici zgodovine vse bolj odločujočo vlogo. Prvega maja 1886. leta je val štrajkov v Ameriki zajel okoli 400 tisoč ljudi. Delavci so zahtevali osemurni delavnik. Razbesnela buržoazija ni Izbirala sredstev pri preganjanju in zatiranju mladega delavskega gibanja. Najdramatičnejša borba je bila v Chicagu. Prvomajsko demonstracijo so napadli policaji, ubili so štiri delavce, nekaj desetin pa ranili. 4. maja je bil protestni miting v Hejmarketskl ulici. Med delavci je buržoazija vrinila provokatorje, ki so vrgli v množico bombo — ubitih je bilo sedem policajev ln štirje delavci. Organizatorji mitinga Porson, Speis, Flsher in Engel so .bili obsojeni na smrt. V sodni preiskavi so pričali sami provokatorji. Usmrtili so jih 11. novembra 1887. leta. Ta dogodek dobi svetovni značaj. Buržoazija ie sicer stopnjevala preganjanja' delavcev, vendar je delavsko gibanje postajalo vse bolj mogočno. Po dveh letih je že nad pol milijona delavcev v Ameriki izbojevalo osemurni delavnik.
Na dan stoletnice osvojitve in zrušitve Bastilije 14, julija 1889 se je v Parizu sestal ustanovni kongres II. internacionale.
Sprejeta Je bila resolucija, s katero je prvi maj proglašen za dan borbe mednarodnega proletariata za osemurni delavnik. Kongres Je odločil, da se ob določenem času priredi internacionalna demonstracija, tako da bodo delavci po vseh deželah in v vseh mestih ob istem času in določenega dne zahtevali od javnih oblasti uvedbo osemurnega delavnika ter izvajanje ostalih sklepov pariškega kongresa o delavski zakonodaji, o likvidaciji stalne vojske, o ekonomski in politični borbi delavskega razreda.
Spričo dejstva, da je prireditev take demonstracije Ameriška delavska zveza že v decembru 1888. leta na kongresu v St. Lulsu določila za prvi maj 1890, Je bil sprejet ta termin kot dan internacionalne demonstracije.
Oblika in način te manifestaeije nista bili določeni, kakor hitro pa se je v delavskih vrstah vseh dežel utrdila misel, da je tega dne zaželen vsesplošni delopust, da bi se tako prikazala moč de-lavakega razreda, je bil to dela prost daa.
Delavci Evrope in Amerike so složno sprejeli sklep pariškega kongresa. Po kongresu začno socialisti po vsem svetu agitacijo za prvomajsko demonstracijo. Kampanja 1890. leta je poglobila delavsko razredno zavest. Na deset tisoče delavcev Je bilo tako prvič v zgodovini človeštva vključenih v političen boj. V mnogih deželah je med buržoazijo zavladal preplah. Povsod so bili v pripravljenosti vojska, žandarmerija in policija. Revolucionarno enotno in organizirano je bila izvedena prva mednarodna delavska demonstracija. Prvi maj je odslej naprej praznik delavcev vseh dežel, ob katerem delavci javno razglašajo enotnost svojih zahtev ln svojo mednarodno solidarnost.
Prvi maj 1890 Je najvažnejši dogodek v takratnem svetovnem delavskem gibanju In hkrati osrednji dogodek v svetovnem političnem življenju tega leta. Odjeknilo je tudi na Slovenskem. Prvi maj Je slovensko delavstvo praznovalo v Ljubljani, Mariboru, Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Trstu ln drugod. Čeprav je Industrializacija zajela slovensko ozemlje relativno pozno in so bili slovenski narod v pretežni večini kmetje, se že porajajo delavske organizacije ln društva. Kakor povsod drugod so tudi na Slovenskem cesarsko-kraljevl glavarji ukrepali vse, kar Je bilo v njihovi moči, da preprečijo prvomajske demonstracije. To Jim kljub vsem naporom ni uspelo, kajti seme revolucije Je že vzkll-lo. Kot po vsem svetu, Je bil tudi pri nas program prvih prvomajskih demonstracij borba za osemurni delavnik.
Iniciator In organizator prve prvomajske demonstracije v Ljubljani je bilo »Delavsko Izobraževalno društvo«, ki mu je načeloval Karel Kordcllč. Na društvenih sestankih so že v marcu ln aprilu razpravljali o pripravah za proslavo prvega maja. Izvoljen je bil pripravljalni odbor iz vrst ljubljanskih delavčev. Sklican je bil tudi pripravljalni shod.
Tako se je približal prvi maj. Demonstranti so se v zgodnjih urah zbrali na Rožniku, nakar so v skupinah pod stražo žandarjev odšli v hotel »Evropa«, kjer se Je ob pol 10. url začelo zborovanje. Znano je, da se Je zborovanja udeležilo 500 ljudi. Kordellč je otvorll zborovanje. Najprej je govoril Zadnik o delavskem vprašanju in programu socialdemokratske stranke. Nato so obširno govorili o zahtevi, da se zakonsko uredi osemurni delavnik. Na koncu je Kordellč predložil zborovanju resolucijo, s katero so delavci Ljubljane izrazili soglasje s sklepi pariškega kongresa.
Tako Je prvi maj 1890, ki pomeni zgodovinski mejnik v mednarodnem delavskem gibanju, postal mejnik tudi v slovenskem delavskem gibanju. Od tedaj naprej je slovensko delavstvo vsa leja manifestiralo mednarodno razredno solidarnost. V naši so-clallstlčnl domovini je prvi maj doživel prerojenje. Od demon-straclje zatiranih In Izkoriščanih Je postal manifestacija zmagoslavja svobodnih v borbi za Izgradnjo socializma združenih de-
I
i

I
i
I
1
1
1
I
lovnih ljudi.
;; • - ...................................................................
Mile Klopčič
Neka
z BRATOM SO NAJU PRVIČ ARETIRALI LETA 1923, KO JE BILO MENI 17 LET IN POL, BRATU 19 IN POL. NATO SO SI ARETACIJE IN ZAPORI SLEDILI NEKAJ LET TAKO POGOSTO, KAKOR DA SVA SE ABONIRALA NA TE IMENITNE ZAVODE. SLO JE ZA ČLANSTVO V SKOJ, ZA SIRJENJE KOMUNISTIČNIH LETAKOV V VOJSKI, ZA STRAJKE, ZA SPOPAD Z ORJUNO V TRBOVLJAH — A TO SODI V ZGODOVINO KOMUNISTIČNEGA GIBANJA NA SLOVENSKEM V PRVIH DESETIH LETIH PARTIJE. O TEM NAJ PIŠEJO DRUCjl, IN PIŠEJO NAJ OBVEZNO IN ČIM PREJ, KER JE TO RAZDOBJE TAKO MALO ZNANO, DA GA NEKATERI RADI KAR PRESKAKUJEJO. PRIČ NI VEČ MNOGO IN DOKUMENTOV JE MALO. JAZ PA BI DANES RAD ZAPISAL LE NEKAJ X RESNIČNIH JETNIŠKIH ANEKDOT IZ TISTIH ČASOV ZA PRVI MAJ.
Prekleto malo za
Trbovlje
Dne 1. junija 1924 so orjunaši napravili pohod v Trbovlje. Prililo je do spopada. Padli so trije orjunaški voditelji in pet ali šest ielavcev; zagorskega člana Proletarskih akcijskih čet tovariša Fa-dna so orjunaši ujeli, ga mučili in nato ustrelili. — Celjski zapori ;o se napolnili s komunisti iz Zagorja, Trbovelj, Hrastnika in Ljub-jane. Tudi nekaj orjunašev so zaprli, a so jih izpustili brez procesa, Proti komunistom so sestavili obtožnico in decembra 1924 sc je začel proces. Bilo nas je okrog dvajset obtožencev, ki smo tri ini sedeli na razpravi v sodni dvorani »Stare grofije«. Pred nami je na podiju sedel sodni senat, ki* mu ie predsedoval Levičpik. Za ljegovim hrbtom je bilo široko in visoko okno na Savinjo.
Bilo je sončno vreme in v premoru so to okno odprli. Nenado-na prileti skozi okno siv golob, zakroži dvakrat, trikrat nad nami n po vsej dvorani in spet odleti v decembrsko sonce. Prisednik Bračič, star sodnik, je ravno takrat šel skozi dvorano; ustavil se je, spremljal z vznak vrženo glavo let goloba, nato pa nam rekel: »No, to je pa dobro znamenje!«
Tudi za nas je bilo to nekaj nenavadnega m lepega; prepričam smo bili, da se je to zgodilo prvič. V tem prepričanju sem živel do pred nekaj leti, ko mi je neki Celjan razdrl to lepo predstavo, češ Ja so golobje večkrat prileteli v razpravno dvorano Stare grofije.
A povedati sem hotel pravzaprav o pogumni odrezavosti so-pbtoženca Ivana Janca, mladega rudarja - komunista iz Trbovci j. Ta je na vprašanje sodnikov odgovarjal tako lepo po domače, kakor da sedi s svojimi sosedi knapi kje na koncu kolonije in igra z njimi duraka, med rudarji tako priljubljeno igro s kartami. Obtožen je bil — kakor mi vsi — sodelovanja pri pripravah in izvedbi napada na Orjuno, kot stranske grehe pa mu je tožilec očital, da je kolportiral v Trbovljah komunistične liste. Se posebej ga je obtoževal, da je prodajal brošuro »Lenin«. To brošuro je izdala Partija nekaj mesecev prej, takoj po Leninovi smrti; šele kakšen teden ali dva po izidu jo je oblast zaplenila. Med predsednikom senata in obtoženim Jancem se je razvijal takle pomenek:...............
»Obtoženi ste tudi, da ste kolportirali komunistični tisk, časopise in brošure. Je to res?«
»Seveda je res, da sem kolportiral delavski tisk, cajtenge pa brošure, vse, kar so mi poslali iz Ljubljane.«
»Pa ste veliko tega prodali?«
»Ne, ne veliko.«
»Koliko ste prodali brošur o Leninu?«
»Samo kakšnih štiri sto.«	............„	,, „
»O to je pa veliko!« se je začudil predsednik Levičntk.
»Oh, gospod predsednik, to jeprckleto malo za Trbovlje, kjer
je dva tavžent knapov.«	, _
Predsednik senata je ta odgovor kar lepo spravil v žep.
n-mr:, so v zadnii voini v Zagrebu ubili ustaši.) '	2
Ijivo, da je nekomu od nas prišlo na misel, da bi se dali fotografirati. Za spomin. Pa za sorodnike kajpada. In smo lepo napisali dopisnico poklicnemu fotografu X. Y. v Šmartnem pri Litiji ter ga prosili, naj nas pride slikat. Dopisnico smo iztihotapili iz zapora in že tretji dan pride k nam v celico — predsednik sodišča Alojz Žigon. (Med vojno je bil v Dachauji, po vojni je-bil nekaj časa predsednik MLO Ljubljana.) Povedal nam je, da je prišel šmarski fotograf, da bi nas slikal, česar pa mu seveda ni mogel dovoliti. Kako smo iztihotapili dopisnico, ga niti ni zanimalo, saj je vedel, da to ni bilo težko. Ko je zagledal v rokah mojega brata Kropotkinovo knjigo »Medsebojna pombč v živalstvu« (v nemškem prevodu), se je ta veliki ljubitelj narave in umni, navdušeni čebelar zadržal delj časa v pomenku z nami in si je nato Kropotkinovo knjigo tudi izposodil in prebral.
Vse nas je zabavala predstava, kako jo je šmarski fotograf pri-mahal čez griček v Litijo z aparatom in stojalom pod pazduho, pa verjetno s črno plahto, da bi v sodnih zaporih posnel zaprte komuniste.
Dan ali dva kasneje pride k nam sodni uradnik Horvat (ali Hrovat). Slišal je, da bi se radi fotografirali, pa se je ponudil, češ, aparat imam, lahko vas slikam jaz, le da me ne smete izdati, Ali je to storil na svojo pobudo ali pa mu je morda predsednik sodišča namignil, ne vemo. Postavil na? je na dvorišče — »špirer« je seveda vedel za to — in fotografiral. Na sliki, ki jo objavljamo, sede od leve na desno: Franc Klopčič, Lojze Hočevar, Matevž Čebin, Fontunat Rotar, Ivan Goričan; stoje od leve na desno: Mile Klopčič, Jože Marn, Viktor Flisek, Mirko Weinberger, Jurij Debeljak. Samo dva sva še živa, midva z bratom," vsi drugi so umrli, padli ali izginili v nemških taboriščih ali v Sovjetski zvezi.
Od tega posnetka je poteklo že 39 let! Kako se času mudi!
Lenin in Kikinda
Iz sodnih zaporov v Veliki Kikindi, kjer nas je osem mladih slovenskih literatov v začetku sedelo zaradi sodelovanja v »Knjigi tovarišev«, zaplenjenem almanahu mlade jugoslovanske socialne poezije, bi lahko na\a»del več anekdot, a navedem naj za zdaj le dve. Od naše osmorice jih ie bilo pet prvič v preiskovalnem_ zaporu, trije — Ivo Grahor, France Kozar in jaz — pa smo bili že večkrat v preiskavi zaradi »protidržavnega- delovanja«. Za nas tri je bil položaj nekoliko drugačen. Povedali so nam, da so po nastopu vojaško-monarhistične diktature (leto dni pred našo aretacijo) sodišča dolžna pregledati vso preteklost takih pripornikov. V zvezi s tem je beograjska policijska direkcija (»uprava grada«) poslala Jcikindskemu tožilcu paket gradiva, ki so mi ga nekaj mesecev poprej (oktobra 1929) zaplenili beograjski detektivi, ki so me v Ljubljani aretirali in odvedli v glavnjačo. »Opasan ste vi komunista,« mi je zažugal tožilec, »beogradska uprava grada poslala nam je pet kila, pet kila! materiala protiv vas!« In tožilec, ki je meri! bremenilno gradivo kar s kilami, je pokazal na pravkar razvezan: poštni zavoi. Na vrhu je ležal »Komunistični manifest«, prva slovenska izdaja, izšla leta 1908 v Idriji; potem neki roman nemške m pisatelja komunista Franza Junga, ki so ga beograjski agenti zaplenili najbrž zaradi rdečih platnic in zgovornih Goszovih ilustrnc", pa moja zbirka »Plamteči okovi« itd-
Ko me je v zvezi s tem gradivom poklical preiskovalni sodri' Homanov na zaslišanje, je pri drugi, sicer nezasedeni mizi se;1 1 mlad človek, študent prava, ki je bil tedaj v praksi na sodišče. Vedel sem, da je ruski emigrant oziroma sin ruskih emigrantov. Imel je v rokah mojo pesniško zbirko »Plamteči okovi«, ki se je tiskala januarja 1924. Kakor večina mladih pesnikov, ki mislijo, da je treba pesniško zbirko komu posvetiti in da je imenitno (in jaz nisem imel še niti 18 let, ko je šla zbirka, v tisk), sem dal postaviti na 7. stran posvetilo, naslovljeno — če sc ne motim — borečim se sodrugom v zaporih. Ko pa j c med stavljenjem knjige prišla novica, da je umrl Lenin, sem td> posvetilo izločil in si drznil natisniti posvetilo v dveh besedah: »Spominu Lenina«.
Sodni pripravnik, ruski emigrant, mi jc pomolil odnrto knjigo pred oči ter pokazal na posvetilo.
»Kaj pa je to?,Spominu Lenina! Hm?«
Priznam, da imam včasih jezik, in priznam, da mi napravi kdaj kakšno sitnost, .a takrat mi jc prišel prav. Tisti hip sem odgovoril:
»Gospod, nisem kriv jaz, da sva oba zaradi Lenina tu!«
Njegovega pogleda se res ne spominjam več, vqm pa, da ni
rekel nobene.
Neinkriminirana
Fotograf v arestu
Jeseni 1923, v času velikega rudarskega štrajka, se nas je deset Zagorjanov znašlo v zaporih litijskega okrajnega sodišča devet ko-munistov in en krščanski sindikalist (Viktor Flisek). Okrajni zapori niso popolnoma izolirani od sveta, življenje v njih je mnogo bolj domače kakor v večjih zaporih. Ce ni bilo na primer nobe-
iega kriminalnega pripornika pri roki, da bi šel v triko gostilno ,o hrano za zapore, je šel kar kdo od nas; seveda ga je spremljal
narodna pesem
Med tistimi »petimi kilami« bremenilnega gradiva so bde tudi mpje beležnice iz raznih let, celo beležnica iz celjskega zapora, kjer sem leta 1924 sedel več mesecev zaradi prvojunijskih dogodkov v Trbovljah. Med drugim sem si vanjo zapisal neko hrvaško arestan-lovsko pesem, ki jo je prepeval neki sojetnik kriminalec. Imela J« več kitic, polnih tožbe po prostosti, kjer so starši in kjer sc ljudje lepo oblečeni sprehajajo... Od vseh petih kil tega gradiva jc predsednik okrajnega sodišča dr. Vojislav Djurdjevič, ki je vodil Pro" ces uporabil-le to beležnico, in prav to arestantovsko pesem.
Proces je trajal štiri dni. Predsednik je večkrat katero izmed inkriminiranih pesmi iz zaplenjene antologijo socialne poezije bral in zahteval od obtoženega avtorja pojasnil. Prostor za občinstvo ije bil ves zaseden — in tako sj včasih itjiel vtis, da predsednt spreminja proces v literarni večer in sebe iz sodnika v recitator) • Ko senv prišel jaz na vrsto in je bilo moje zasliševanje skoraj končano, je vzel predsednik omenjeno mojo beležnico v roko, P iskal neko mesto, ki ga je bil zaznamoval, in rekel:
»Poslušajmo še tole pesem!« In začel je brati tisto hrvas arestantovsko pesem.	, n
Vročina mi je planila v glavo, povesil sem glavo in p repi n-sem še zdaj, da sem bil rdeč,ko platnice mojih »Plamtečih vov«, ki pa se predsednik sploh ni zmenil zanje. Vsa publika , mislila, da je to moja »jadikovanka«, da sem jo napisal v kiKi' j skih zaporih, kjer smo v primeri z djngimi zapori živeli še prc gg idilično it) kjer so nam neke kikindske »mlade dame« (kakor ^ nam rekli) pošiljale knjige — in to res izbrana leposlovna del* injzdaj te gospe in gospodične gotovo sede in stoje med on stvom., Zastrmel ;scm se v tla, skušal sem se čimbolj skriti. PredsednlkTpa^jc bral:
Drugi ljudi vanl šeču, lepo.su-obučeni, a mVtužni smp reštanti,
•	uvek smo zaključani.	1
tako dalje — celo pesem. Kakor bi mi vlival škafe vre,e v vo	t0*iie»
, pa je predsednik prebral pesem do kraja, je ošinil kim pogledom in dejal:	flosP°a
o je narodna pesem, narodna socialna p.fscm. io ! ni Inkriminiral. Torej	gremo lahko naprej!«	.^ti-
iet sem se usedel pokonci, nič več se ml ni bilo treba *
Bilo Je takrat, ko sem Se bičke' pasel pod Uršljo goro. Vsako jutro, mi je po ušesih zvenela ponarodela Vodnikova pesem:
Ob štirih zjutraj gori
vstanem
in ženem bičke past.
1 Oh kako bom srotej bičke pasov,
ko mam še komaj sedem let.
Treba’ je bilo vstati ob zori in napasti bičke do šole, ki se je začela ob devetih. Do šole pa je bilo dobre ppl ure hoda. Jaz sem seveda spal kakor ubit in težko me je bilo ob tej uri spraviti pokonci. To se pravi, kadar me je budil oče, to ni bilo pretežko. Komaj sem začul njegov robati glas: ►»Halo, sonce je že nad Pohorjem!« sem že treščil iz postelje, čeprav sem vedel, da sonca še dolgo ne bo nad Pohorjem. Če bi tega ne bil storil tako urno, bi mi bila iz postelje pomagala očetova težka roka.
Teže me je bilo spraviti pokonci, kadar me je klicala mati. Ta se je tiho priplazila do postelje in, ko me je videla, kako trdno spim, se je spet oddaljila po prstih in šepetala:
»Pet minut ga še pustim, saj je sirotej ...«
Čez pet minut, ki so bile zame silno kratke, me je spet prišla klicat. Navadno sem jo slišal • že prvikrat, toda sem se vedno po tajil. Tudi zdaj sem se zvil v klop-čič in se delal, ko da bi najtrdne-je spal. Mati me je nekaj časa tiho opazovala, potem pa vzdihnila:
»Sirotej, kako bi še rad spal!«
Počasi se je le odločila in me poklicala:
»Bičke se že derejo.«
Navadno me je morala klicati dva- ali trikrat, preden sem se skobacal iz postelje, ki je bila postlana morda le dvakrat v letu. Moja mati je imela zelo mehko srce in kadar me je klicala ona, sem pridobil vsaj pol ure. Mogoče je tudi oče imel mehko srce, toda tega nam otrokom ni smel pokazati, ker je bilo življenje naše družine pretrdo.
Bičke pasti je bila huda reč. Pravega pašnika zanje ni bilo, empak so se razprostirali ovčji pašniki po gozdovih, med ostro-govno In med trnjem, koder se goveja živina ni hotela pasti. Na paši sem bil bos, ker ni bilo denarja za čevlje. Kadar je bila žival sitna, sem imel čisto okrva-vele noge. Vrhu tega je bilo po jutrih tudi še mrzlo. Toda ovce so bile v našem najemniškem gospodarstvu zelo važna stvar. Na leto jih je mogel oče prodati do deset in še več, kar je vrglo lepe denarce, s katerimi smo se otroci že za silo oblekli.
Nekega jutra me je oče zelo zgodaj poklical. Zatrobil je kakor zmirom:
»Sonce je že nad Pohorjem!«
Takoj sem tičal v hlačah in se odpravil v hlev. O kakem soncu nad Pohorjem seveda še ni bilo sledu. Na vzhodu se je še komaj poznala jutranja zarja. Vrhova Uršlje gore in Pece, ki sta bila še vsa zasnežena, še niti nista žarela v škrlatni luči sončne zarje, ampak sta molela v bledi odsev jutra, ki je vstajalo nekje na vzhodu. Pobočja planin so bila še vsa črna, po dolinah pa je ležala debela megla, ki je zakrivala vse manjše hribe. Nebo je bilo jasno in na njem je gorelo še veliko svetlih, mrzlih zvezda, ki so začele silno počasi ugašati.
»Kam naj ženem past?« sem vprašal očeta, ki je vsak dan sproti določal pašo.
»Na vrh boš gnal danes,« mi jo mrko odgovoril.
Na vrh! Srce mi je skoraj poskočilo od veselja. Na vrhu je bila pri nas najboljša in najudob-nejša paša. Tako se je imenoval hrib nad domačijo, ki je bil porasel z drmo, to je s travo, ki so jo ovce imele najrajši. Na pašniku so rasle bele breze, ki so bile podobne zelenim pušeljcem. Vmes je stalo nekaj velikih, orjaških meccsnov, ki so se videli daleč naokrog.
Čreda je bila brž na pašniku in sedaj se je pričelo zame dobro življenje. Ovce so se začele pasti kakor uši in mi sploh ni bilo treba paziti nanje .Ako bi ne bilo premrzlo In premokro na tleh, bi re lanKo ulegel in mirno zaspal. Toda bil sem že prebujen in moja zaspanost se je medtem dvignila nekam med vrhove meoes- j nov, ki so moleli v slvkastomodro nebo. Zato sem začel opazovati, kako jo okrog meno nastajalo le-Po, vigredno jutro.
Pravkar sta zagorela vrhova 'Ivoh najvišjih gora v škrlatnem Plamenu. Gorele so tikale in razpoke med čermi. Podoba me je nenadoma vsega prevzela, da sem kakor zamaknjen. Na mah fiem pozabil na svojo utrujenost 'n nisem nehal strmeti v goreče K°re, ki so so mi zdele vedno bliž-Pod snežnimi vrhovi se je Razprostiralo široko, temno poboč-!''• pokrito e planinskim lesom. V eni pobočju se Je združevalo mno-*o barv. Smrekove h osle so bile Rkoraj črne, tam pa, kjer so rast-!* bukve, je bilo še vse rjavo, zakaj bukev v taki višini še ni prl-zeleneti. Tcmndkusto ozadje P^očja je bilo propikano z ble-*k‘čimi macesni, ki so sl pravkar /jalova H svoj svetlozcJcni pomlad-. nakit. Urez teh macesnov bi
' a Podoba gore še čisto mrtva.
Dolina pod goro Je bila še zakrita z meglo, ki se je le počrsi pogrezala vase. Nikjer še ni bilo polj in travnikov in prav nobene domačije ni bilo videti iz tega belega marmorja. Naš vrh je bil kakor samoten otok sredi jutranjega kipenja. Včasih se je zdelo, da ga bodo meglene pene pogoltnile.
Kmalu pa sta začela rdeča vrhova obeh orjakov bledeti. Obenem so postajali svetlejši tudi gozdovi pod gorami. Zdaj je dan začel hitro spreminjati lice cele dežele. Pohonska slemena so se ločila od vzhodnega neba, na severu pa so vrhovi Golice in njenega predgorja nekako dolgočasno moleli pod nebo. Dolinska megla, ki je še pred nekaj minutami lizala do pasu širnih pobočij, se je nenadoma sesedla in skozi njo so se začele svetlikati lise obdelanega polja. Naših gor se ni več dotikala rdeča sončna zarja, ampak so bili vanjo uprti sončni žarki, ki so prihajali naravnost od velike, rdeče sončne krogle, ki se je nenadoma dvignila iznad pohorskih slemen.
Sedaj je nastopil pravi dan. Ves širni prostor med nebom in zemljo, kolikor sem ga mogel zajeti s svojimi očmi, se je napolnil s pe-pelnasto, skoraj presojno barvo. Ta praznična svetloba je srkala vase dolinsko meglo, ki se je zmirom bolj stiskala k zemlji in se skrivala med loge in travnike. Nadnaravno velika, orjaška drevesa so začela moleti iz meglenega dna, potem so prišli na vrsto robovi valovite doline, ki so razsekali meglo na nešteto podolgovatih jezikov, dokler se niso pokazale domačije, vsepovsod raztresene, naposled pa se je prav na dnu doline pokazala mala vas z visokim, gotskim zvonikom.
Medtem, ko se je spreminjala podoba doline, se je spreminjalo tudi sonce. Ko je vzšlo izza Pohorja, je bilo podobno veliki, žareči krogli, potem pa je postajalo bledejše in manjše. Nazadnje se je obdalo z močnim vencem, ki je bil svetlejši kakor njegova sredina. Iz tega venca so potem začeli štrkati na vse« strani daljši
in krajši žarki, ki so bili podobni žarečim strelam. Kmalu ni bilo več mogoče pogledati v sončno kroglo.
Kakor me je zjutraj, ko sem vstajal, strašno imelo in sem še gredoč na pašo včasih spal, tako silno rad sem gledal jutro, ki je vstajalo pred mojimi očmi. Tega vstajanja se nisem mogel nikoli nagledati. Vedno sem pri njem od-
pa Je drgetal nevidni lok prvih" jutranjih vetričev. In ta mogočna godba mi je prevzela srce, da sem nekako onemel strmel raz ta čudni, v roso vtopljeni vrh. Vse te lepote, ki se je razprostirala okrog mene, in vse te godbe, ki je brnela v mojem mladem telesu, pa se nisem zavedal, kakor se tega zaveda kdo, ki jo opazuje ali posluša pri polni zavesti, ampak sem bil tesno zrasel z vsem, kar me je obdajalo in kar sem občutil, ko da je vse to del mojega lastnega bitja. Zdelo se mi je, da včasih gledam samega sebe.
Iz takih misli me je vedno prebudil sopihajoč, težak glas, ki je prihajal od daleč po zraku in odmeval po brezovju in macesnovju nad mojo glavo. To je bil glas težkih parnih kladiv, ki so butala doli v dolini, kjer je stala velika tovarna. V tej tovarni še nisem bil nikdar in sem jo mogel le od daleč gledati. To sem mogel le, če sem se napotil čez brezov pašnik na drugo stran našega vrha. Toda ni me preveč vleklo k njeni podobi, ker zame ni bila lepa. Bila je črna in sajasta, en sam kup zamazanih stavb, iznad katerih je molelo kakih šest ali osem visokih dimnikov. Iz teh dimnikov se je neprestano valil masten in črnikast dim, ki je zasmrajal celo severno dolino. Vedel sem tudi, da iz teh dimnikov ponoči švigajo plameni, ker sem šel z očetom nekajkrat ponoči v mlin In sem to sam videl. Od tistega časa me je bilo tovarne skoraj strah. Ta črna tovarna je bila tudi še drugače slabo zapisana v mojem srcu. To sem imel od očeta, ki ni maral tovarniških delavcev, čeprav je bil tudi sam delavec. Tovarniški delavci so se ob nedeljah pri cerkvi postavljali s srebrnimi verižicami, z velikimi tolarji na lajbčih, z lepimi oblekami, z zelenimi klobuki, za katerimi so se šibili gamsovi repi. Moj oče teh ljudi ni maral tudi zato, ker so večinoma koj začeli nemškutariti, brž ko so povohali v tovarno. Vse to ga je odbijalo od njih, čeprav je bilo znano, da so fužinarji veliki reveži. Toda
moj oče je bil takrat gotovo še večji in še bolj zapuščen revež, kakor so bili fužinanski delavci, ker je bil poljski delavec.
Ko sem tega jutra spet začul butanje tovarniških kladiv, sem se takoj znašel sredi resničnega sveta. Prenehal sem biti del narave, ki me je obdajala, postal sem to, kar sem bil: pastirček, ki je zgodaj zjutraj pasel bičke ne-
$e nt bilo videt!, ker eb pot za- I krivale breze. Meni to ni bilo po-všeči. .Bil sem samotarske narave in splo hnisem rad srečava, ljudi. Na tihem sem se tujih ljudi bal, ali pa sem jih celo sovražil. Kdo bi neki hodil tod ob taki uri, sem si mislil in stegoval vrat proti tisti strani, od koder so prihajali glasovi? Nenadoma pa sem zagledal skozi brezovo grmovje celo gručo ljudi, ki se je bližala vrhu. Sli so počasi, moški in ženske pomešane in celo nekaj otrok je bilo zraven. Vse je bilo praznično oblečeno in vse veselo razpoloženo. To je bilo videti že od daleč .Poznalo se je tudi, da je družba zatopljena v živahen po 1 govor, ker so nekateri mahali z rokami. Nekateri pa so mrmrali neko pesem.
Bili so še tako daleč, da nisem mogel razločiti, kaj in kak jezik govorijo. Toda zdaj jih nisem utegnil več poslušati, ker so se vedno bolj bližali. Zvest svoji nezaupljivosti sem hitro skočil med grmovje in se potuhnil za debeli macesen, ki je zakrival celo mojo postavo. Iz tega skrivališča se je dalo nemoteno gledati na družbo, ki je prihajala vedno bliže. Ovce me niso skrbele, ker so se mimo pasle nedaleč za brezami.
Skupina ljudi se je medtem že tako približala, da smo bili skoraj vštric. Jaz sem se prilepil tesno k macesnovemu deblu, da bi me nikakor ne mogli odkriti. Sedaj sem že razločil, posamezne besede, toda nisem mogel razumeti, o čem govorijo. Nekaj pa me je pri njih zelo presenetilo, vsi od prvega do zadnjega in celo tista dva ali trije otroci, ki so šli zraven, so imeli v gumbnicah zataknjene lepe rdeče nageljne. Vsi so žareli v obraz, ko da bi bili zelo razgreti, čeprav pot ni bila naporna in je ob tej jutranji uri na vrhu celo prijetno hladno.. Zenske, ki so šle z družbo, so se smejale tako razposajeno, kakor se smejijo dekleta, kadar gredo ob lepih nedeljah v cerkev.
Vse to ni slabo vplivalo name, toda kmalu je padla vmes temna senca, ki je na mah vse pokvari-
la. Zapazil sem, da imajo moški po vnsti vsi velike, srebrne verižice in svetle tolarje na lajbičih. To me je prepričevalo, da so ti ljudje iz tovarne, ki sopiha violini, in postal sem slabe volje. Mislil sem, kakor je mislil moj oče, da so to slabi ljudje. Zdaj sem se še tesneje skril za macesnovo deblo.
»Oh, bičke, bičke, kako je to
ženske, ki so prej iskale ovce, je na gozdni poti tudi obstala in gledala vame in v deklico. To je trajal omogoče precej časa, toda zame je bilo to soočenje le kratek blisk. Tedaj je na poti rekel ženski glas:
»Sram ga je, ker ni vajen toliko ljudi.«
Neki drugi glas pa je rekel:
»Lenkica, daj mu nageljček, da bo tudi on vedel, da je danes prvi maj . ..!«
Tedaj je Lenkica, kakor je bilo deklici ime, vzela nagelj s svojih
prsi in mi ga pomolila z dolgo bleščečo roko. Njene oči so pri tem globoko žarele in se zasadile v moje oči.
Jaz sem počasi vzel njen nageljček in se pri tem dotaknil njene roke. Ta dotik mi je čisto zmešal glavo. Na mah sem izgubil prisotnost duha in sem z nageljnom v roki zdirjal v goščavo ter
se tako skril dekletu in skupini ljudi na cesti. Se zahvalil se nisem dekletu za prekrasen dar.
Ko sem bil v goščavi na varnem in sem vse premislil me je skoraj postalo sram tega, kar sem storil. Toda družbi z deklico je menda to zelo ugajalo, zakaj slišal sem prešeren smeh. Nato je družba veselih ljudi začela peti neko pesem, ki je nisem razumel, in ki sem ji prisluškoval z utripajočim srcem, dokler se ni izgubila visoko pod vedrim nebom tega zgodnjega dne.
Potem je skupina ljudi izginila na drugo stran vrha in jaz sem ostal sam s svojimi ovcami. V samoti sem potem pretehtal vsako besedo, ki sem jo slišal na vrhu. Beseda »prvi maj« je bilo posebno poudarjena in zato se mi, je vtisnila v spomin posebno močno. Saj sem tudi nagelj dobil od deklice za prvi maj.
Takrat tega vsega še nisem razumel, ker sem bil premajhen. Bilo je še v stari Avstriji. Pozneje sem šele zttedel, kaj pomeni prvi maj. V stari Avstriji delavstvo prvega maja ni smelo praznovati, kakor ga mi danes praznujemo. Praznovati so si ga upali le najbolj pogumni ljudje.
In med njimi je bila tudi tista bela deklica sredi zelenih brez, ki mi je podarila nageljnov cvet, čeprav me ni poznala in sem bil zanjo le ubog pastirček, ki je bičke pasel.
Od tistega jutra se ljudi iz črne tovarne v dolini in tudi same tovarne nisem več bal.
To je bil moj prvi Prvi maj.
Lovro Kuhar — Prežihov Vorane
lepo...«
Skupina ljudi se je ustavila in j nekaj žensk je z iztegnjenimi, j golimi rokami, v katerih so dr-i Žale kruh in žemlje, začelo kora-| kati proti moji čredi. Čreda pa, ki ni bila vajena ljudi, se je od-j mikala nazaj v goščavo, medtem ! ko se ženske niso dale odgnati in I so še dalje silile za ovcami. Za bički sc je pognala tudi belo oblečena deklica z žemljo v rokah in mi je pri tem prišla za hrbet, pa i me še ni opazila. Deklica je bila ! malo večja od mene in je imela ' gole, bleščeče lakti. Na prsih je I nosila velik rdeč nagelj. Ko sem j jo tako videl stati med belimi brezami, se mi je zdela čudno le-j pa.
Tedaj me je deklica nenadoma ; zapazila.
| »Poglejte, pastir!« je zaklicala I vzradoščena proti skupini, ki je ! stala na pot!.
Na njene besede sc je vsa družba obrnila proti meni in od zadrege mi je udarila vsa kri v glavo. Nekdo je vzkliknil:
I »Poglejte, tako majhen pobič, pa žc pase!«
Jaz sem nemo strmel v belo deklico, ki je stala pred menoj.
kril kaj novega in kaj lepšega.
Posebno takrat, kadar sem pasel Na vrhu. Tam me paša ni veliko motila, ker se je žival pasla kakor uš. Pogled z vrha Je bil že sam po sebi lep in za oči prava paša. Toda bilo je še nekaj drugega zraven, kar je delalo vstajanje jutra še lepše. Naš vrh ae Je ob Jutranjem svitu za nekaj ur potapljal v godbo tisočerih glasov, ki so se zlivali v veličastno, brnečo, prečudno pesem in godbo. Ta godba je prihajala iz neštetih ptičjih grl in jo donela iz brezovega grmovja in z vej visokih macesnov, prihajala je iz vlažne, napojene zemlje in trave, prihajala Je s tankih macesnovih in brezovih vej, ki so bile neslišno napete v jutranjem zraku in se šibile pod razkošno roso, čeznje
kje na zapuščenem wiiu. Lepa, harmonična godba, ki je še malo prej zvenela skozi macesnov je nad mojo glavo, je zdaj prenehala, ker jo je razsekal odmev parnih kladiv. Celo jutranji zvon, ki se je oglasil iz druge doline pod menoj, mi ni mogel več priklicati prejšnje zamaknjenosti.
Nenadoma sem od nekod začul človeške glasove. Začel sem oprezati naokrog, toda nikjer nisem mogel opaziti živega bitja, razen svojih ovčk, ki so mulile travo tam med brezami. Cez naš hrib je šla gozdna vozna pot, ki je vodila iz doline, kjer je stala tovarna. Ta pot je bila samotna in le redkokdaj so po njej hodili ljudje, nikdar pa še nisem tod videl koga ob tako zgodnji uri. Brez dvoma je Sel nekdo na vrh. Kdo Je bil,
Ker se nisem ganil izza macesna, se mi je dekle začelo približevati. Njen obraz se je veselo smejal in kazala mi je dve vrsti svojih prebelih zob. Napadala me je volja, da bi pobegnil izpred nje in se skril v goščavi, toda neka topla notranja moč me ni pustila z mesta, zat-o sem ostal, kjer sem bil.
Dekle se je tedaj približalo macesnu In obstalo korak pred menoj, strmelo je nekaj časa vame s svojimi velik mi ognjenimi očmi. potem pa mi je nenadoma reklo:
»Zakaj sc bojlš^ . .?«
Hotel sem ji odgovoriti, da se ne bojim in da me je le sram mojih bosih nog in moje revščine, pa nisem mogel spraviti besedice iz ust.
Nekaj časa sva si tako stala nasproti in molčala. Skupina ljudi, kateri so se zopet pridružile
Jože Štok Korotan
Ppv»ma*skc akcife
Partizani smo vsako zmago nad nacizmom in fašizmom proslavili in sicer po svoje, po partizansko. Tako tudi na praznik dela. praznik delovnega ljudstva vsega sveta nismo pozabili. Prvi maj je bil hkrati tudi praznik našega boja, našega dela, zato smo ga proslavljali tako, kakor se spodobi.
Pomladnega dne, 30. aprila 194.1, je bilo lepo sončno vreme. V zasavskih rudarskih revirjih, Hrastnika, Trbovelj, Zagorja in Litije in v njihovi širši okolici je vladalo spokojno zatišje. Motilo ga je le brnenje rudniških strojev in popiskavanje lokomotiv na železnici. Če bi se zbudil iz triletnega I spanja, ne bi vedel, da je Slovenija vklenjena v krvavo suženjstvo in da divja nad njo s pretresljivimi. dogodki prenasičeni vihar domovinske voj"''.
Takšna tišina pa je bila le navidezna. kajti slovenski gozdovi so bili živi bolj kakor kdajkoli. Tiste pomladi je bilo že malo slovenske zemlje, kamor še ne bi s toni la partizanska noga.
V mraku je zaživelo kakor še nikdar!	'
Evo je Bliskove čete na Sveti Planini! Borci so podnevi nanesli na vidno mesto dračja in drv. zvečer pa so zakurili velik kres, ki je zažarel v širno daljavo. Ob ognju in vihrajoči slovenski trobojnici so partizani zapeli borbeno pesem in oddali častno serijo strelov.
Ta kres pa ni bil edini. Drug za drugim so zažareli vrhovi zasavskih gora. Kamor si se ozrl, si videl kres — mogočne ognje, ki so plapolali in razsvetljevali Zasavje.
pesmi ob kresovih na M-z!ici, Kolku in Kalu, na Sv. Planini in Šmohorju, na Sv. Gori, Cemšeni-ški planini in Llmbarški gori, na Lesu, Sibnu, Grmačah in Murp-vici ... in drugod, je odmevalo v Zasavje dolino, polnilo srca naših ljudi z borbenim navdihom, krvave okupatorske rablje pa grenko vznemirjalo.
Partizani so dali du.ika svojemu prvomajskemu razpoloženju. Ko so številni kresovi najbolj za- -žareli v pomladansko noč, je partizansko orožje tako zaregljalo, da so hribi ob Savi kar vriskali v veselem odmevu.
Naj le regljajo naši mitraljezi, naj zapojo partizanske puško. naj nas sovražna bratovščina čuje in vidi, kako proslavljamo delavski praznik — prvi maj!
pa se je odločilo za praznovanje | in se na postaji ustavil. Strojevod-prvega maja tudi s sabotažnimi ’ ja ni hotel na partizanski ukaz za akcijami; Sklenjeno je bilo, da, nobeno ceno pognati lokomotive bodo zažgali v6e tiste stavbe, ki proti Zagorju, češ da nima odpr-so jih Nemci preuredili za svoje tega signala. V resnici pa »e je postojanke. Uničenje takih objek- mož bal, da bo zavozil na parti-lov je bilo takrat manjše zlo, ka- zansko mino. kor pa dopustiti, da se vanje ( --Poglejmo vendar, kaj vozi ta vgnezdi, sovražnik. Vedeli so: če vlak!« se je domislil komisar ba-jih danes zažgo. -si jutri ne bo tre- i taljona Mišelj in zapustil loko-ba ob njih razbijati glave.	| motivo. Borci so se urno povzpeli
Eklen izmed gradov, ki so ga na vagone in že presenečeno vzldi-Nemci preuredili v postojanko, je i kali:
bil grad v Cešnjicah pri Moravčah. Drugi maj je bil določen za vselitev nemške policije, toda Zasavci tega niso čakali.
Vodnik Jovan Be je s svojimi borci zadnjega aprila približal gradu, znesel na kup vse pohištvo in
-Uh. to je prebogat vojaški transport!«
Partizani so našteli kar 23 novih vojaških kamionov, 2 vagona radijskih aparatov. 2 vagona žarnic, 2 vagona sanitetnega materiala, 1 vagon akumulatorjev, 1 vagon
gr z ižga!. Ko so rdeči zublji ob- elektromotorjev, 1 vagon šivalnih
I Veselo prepevanje partizanskih I Vodstvo Zasavskega bataljona
'i
i
DIMITRIJE TUCOVIČ JE NAJVEČJA OSEBNOST V ZGODOVINI SRBSKEGA SOCIALISTIČNEGA GIBANJA. RODIL SE JE 1. MAJA 1881. LETA, PADEL JE V PRVI SVETOVNI VOJNI 20. NOVEMBRA 1914. DEJAVNOST TUCOVIČA SE ZAČENJA S SNOVANJEM PRVIH RAZREDNIH SINDIKALNIH ORGANIZACIJ V SRBIJI LETA 1901 IN IZDAJANJEM »RADNIČKIH N0-VINA« LETA 1902. NAČELOVAL JE BORBI NAJBOLJ ZDRAVEGA IN MARKSIZMU PREDANEGA JEDRA V SRBSKI SOCIALISTIČNI DEMOKRATSKI PARTIJI. ZATO JE LE-TA OčU-VALA SVOJ RAZREDNI ZNAČAJ IN JE BNLA EDINA ZRAVEN SOCIALDEMOKRATSKE DELAVSKE PARTIJE RUSIJE, KI JE NA BASELSKEM KONGRESU POVZDIGNILA GLAS PROTI VOJNI IN JE V PARLAMENTU GLASOVALA PROTI VOJNIM KREDITOM. TO JE POUDARIL TUDI LENIN, KO JE NAPADEL OPORTUNISTE II. INTERNACIONALE GLEDE NJIHOVEGA ODNOSA DO VOJNE.
Moj prvi maj
1913
Bilo je v nesrečnem času kratkega odmora med prvo in drugo balkansko vojno. Kakor premrzli za soncem smo hrepeneli po demobilizaciji, da bi se odpočili od tegob vojne, obenem pa smo trepetali, da bi nas ne potisnili v novo vojno. Negotovost položaja Je hujša kakor pa najhujši spopad v boju. Srbske čete so se že pomikale proti bolgarski meji. Moj polk, utrujen od težkega In pospešenega pohoda v Albanijo in nazaj, je ostal nekaj časa v Bitolju in okolici, da bi obdržal prebivalstvo v pokorščini. Bataljon, ki sem mu pripadal, je ostal v Resnu, mestecu v Prespi na poti Bitolj—Ohrid.
Jutri je 1. maj. Sprehajam sc kakor navadno po ozkih resanskih ulicah in mislim na to, na Srbijo, na Beograd, največ pa na našo Partijo, ki Je bila raztepena, njeni člani so bili razgnani po albanskih skalah in makedonskih hribih, po prostranih grobiščih in mnogoštevilnih bolnišnicah. Kar jih je ostalo živih, premišljajo, kaj je z drugimi. Kjer je nekaj tovarišev skupaj, se Izgubljajo v morju žal še vedno neizobražene kmečke množice.
Po sprehodu, ki je bil daljši kakor navadno, sem se vrnil v menzo na večerjo. Razgovor se Je razvnel na veliko. Brali so liste, ki so bili stari sicer pet do šest dni, vendar pa s tolikšno radovednostjo, kakor da bi Izšli prav to uro... Komentirali so, kaj je rekel Grey, zakaj molči Nemčija, kaj pravi Sazonov o ruski arbitraž’, vse pa se je končevalo s lem, da mora Bitolj ostati srbski, da je za to ves svet! To Je btl splošen predmet vseh razgovorov v oficirskih krogih. Dvomlselnosti diplomatskih Izjav so bile kakor naročene za nesposobnost oficirskih krogov, da bi spoznali, ocenili ali sl zamislili kaj drugega razen tega, kar so sklepali kot edhio pravo, edino mogoče. Niso izostale neskladne grožnje na bolgarski račun In ves pogovor Je potekal zelo harmonično, ker se ga tega večera nisem udeleževal.
Med večerjo mi je komandant odredil, naj ob zori krenem s svojim vodom v vas Gručaro na Prespi zaradi zavarovanja policijskih organov, ki gredo tjakaj zaradi nekih preiskav. Bilo ml je prijetno, ker sem mogel zaradi,jutrišnje poti takoj oditi k počitku. Jutranja zora me je dobila na lepi poti poleg Prcspanskega Jezera in veličastnega Peristera. Dan Je bil lep za hojo, vendar pa je bilo treba vojakom pogosto dovoljevati oddih ker so tl utrujeni ljudje, odkar smo prešli turško mejo, bili sedaj samo še odlunkl življenja. Pot ni bila dolga In smo mogli ltl korak za korakom. Jaz In moli vojaki smo se počutili srečne, kadar smo bili ločeni, sami, svoji lastni gospodarji, brez koga višjega nad nami. Ob takih priložnostih gremo vedno prosto, v skupini In med razgovorom, ki se Je tega dne pretvoril v moje pripovedovanje o 1. maju.
Ko smo prišli v vas, smo postavili straže, nastanili vojake v šoli, poiskali slamo za ležišče, nakar sem odšel, da bi sl ogledal vas, dokler ne pride gospod okrajni načelnik. Razen nekaj hiš Je bila vas turška. Turki so prišli na trg vznemirjeni in preplašeni zaradi prihoda vojakov, ki vzbujajo vedno slutnjo požigov, pobojev ali vsaj pretepanja. Klanjajo se in pozdravljajo, kakor bi hoteli: »Milost, gospod komandant!« V času od padca turške in do prihoda srbske oblasti se Je pripetilo v tej vasi več ubojev zaradi maščevanja kristjanov nad Turki. Vsi poizkusi okrajnega načelnika, da bi kmetje spregovorili In povedali, kdo Jih tlači, so bili zaman zaradi sline prestrašenosti.
Medtem Je prišel tudi gospod načelnik, trezen In razborlt človek, z gibčnostjo rutiniranega partijskega agitatorja. Sklical Je kmete na zborovanje, skočil na stol In Jim začel govoriti lepo, poljudno kakor na partijskem zborovanju.
Da bi Jim opisal svobodo, ki jim jo prinaša Srbija, jim je pojasnil, da danes niso več turški časi! V Srbiji se ne more dogajati, da bi umrl človek, pa bi se za to nihče ne zmenil, pač pa mora biti ubijalec ustreljen. Pozval je kmete, naj svobodno govore, In je začel preiskovati.
»Govori, Kola, ali si ubil Murata?« je vpraševal načelnik nekega mladeniča iz Potočanov, Amavta, ki je že pred vojno prestopil v krščansko vero, da bi se lahko poročil s kristjanko.
Kola se je zaklinjal, da ni kriv, ter je jokal. Ni pomagala nobena policijska okretnost. Načelnik je potegnil iz žepa železje, ultima ratio policistov, in na Kolovlh rokah so se znašle železne lisice. Delovati je začel vijak. Grešni Kola se je zvijal od bolečin, meni pa so se dvigali lasje na glavi In ušlo mi Je iz ust:
»Dovolj!«
Gospod načelnik me je začudeno pogledal In vprašal:
»Ali res ne morete gledati?«
»Ne morem! Odstranite to, prosim vas!« Osvobojen žslerjn sl je Kola začel brisati solze, navzoči so gledali začudeno, gospod načelnik je nekoliko umolknil, nato pa je začel preiskavo o nekem drugem uboju.
Pred nami je stal stasit, močan in odrezav kmet, Sarfan, ki je preživel nekaj let v Ameriki In ki Je Imel hladnokrvnost dolgoletnega bolgarskega četnika. Vsa vas je pričala, da je pred nekoliko meseci iz maščevanja ubil nekega bega, ki ga je kaznoval z globo. Molčol je In premišljal, ali naj prizna ali ne. Zasmilil sc nii je. Ali naj propade taka moč, zdravje, junak življenja? Prestal je nevarnosti ameriških rudnikov, izognil se je puškam turških vojakov, pa naj pronadc v zaporu, ali pa naj bo ustreljen prav v trenutku, ko gleda svit boljših dni? In zakaj? Ker je nakopičenim žalitvam In nasprotstvoni. na katerih Je temeljilo vse lurško cesarstvo, dal Izraza po svojem pojmovanju tudi v času splošnega brezvladja.
Na srečo še ni priznal. Uporabil sem priložnost, ko sc je načelnik ukvarjal z neko drugo zadevo, prislonil sem k Sarfanu In mu dejal po-tihem. »Poslušaj, Sarfan, ne smeš ničesar priznati, kajti po našem zakonu boš ustreljen, ako priznaš, drugače nel«
Človek me je začudeno pogledat. NI verjel. Nekaj časa je motril mene In mojo oficirsko uniformo, na obrazu pa ni pokazal nobene izpre-membe. Ko Je načelnik nadaljeval preiskavo, je Sarfan zanikal trditev vaščanov, sramežljivo, toda neomajno.
»Ali naj prekinemo?« me Je vprašal načelnik.
»Da, čas je za kosilo.«
Med obedom sva razpravljala o vprašanju, ki se ni vsiljevalo samo meni, temveč tudi njemu. Prišli smo z zakonom v roki, da bi sodili ljudem, ki za ta zakon dotlej niso ničesar vedeli. Sodimo Jim za dejanja, ki so se pripetila po padcu ene In pred prihodom druge oblasti. Da bi se ta Izprememba oblasti Izvedla, so balkanske vlade ob slovesnem kraljevskem razglasu poslale svoje vojske v Turčijo In povzročile sto tisoč grobov, tisoče in tisoče pobojev. In če sc je sedaj neki kmet Iz Prespe vmešal v ta krvavi spopad, naj bi hll ustreljen za uboj!
Toda režimi ne trpe, da bi se kdo vtikal v preteklost. Oblast nlme rada, da bt se vedelo za njeno poreklo. Iz krvavega rablja, ki prihaja prek grobov zmage, postajajo novi lastniki čez noč nedolžni čuvarji pravice, življenja, zakona, ne Iz ljubezni do teh golih besed, temveč v Interesu svoje okrepitve, ohranitve In avtoritete. Kaj se Jih tičejo globlji vzroki, ki so povzročili ta dejanja in ki govore o nujnosti naglih reform In ne surove zakonite krivice.
Jaz ln moj gospod načelnik sva se sporazumela. Preiskovanje Je bilo končano, več sto kmetov na Premi pa Je bilo obvarovanih pred propast |o.
Tako Je potekel moj prvi maj leta 1913,
Dimitrije Tucovlč
strojev in 1 vagon električnih štedilnikov.
jeli graščino, so pridrveli Nemci, da bi ogenj pogasili. Tedaj so jim drzni partizani nasuli svinca in jih pognali v paničen beg nazaj v Moravče.
Tisto uro je b;l tudi vrh Sv. Planine nad Trbovljami v plamenih.
Staro planinsko postojanko, zato- pričakovati nemško uvod v proslavo je bataljon- Iz Litije in Zagorja či-iie nemšk h patrulj in vohunov, je grabežljiv ogenj spreminjal v prah in pepel.
Tu ii štab bataljona ni držal križem rok. S poldrugo četo je že v mraku odrinil v dolino in se pri-
stvo. naj se z vsemi silami upre okupatorju. Mnoge hiše in oglasne deske so bile popisane z gesli borbe, svobode in dela, Nemci pa so besneli po Zasavju ter puhali in sikali kakor gadje.
Prvega maja dopoldne se je po končanem nočnem praznovanju na Rovškem hribu zbral ves Zasavski bataljon in odkorakal na Sv. Goro k planinski koči. Tam je veselo presenetil izletnike Iz Trbovelj, Zagorja in Litije ter tudi z njimi proslavil prvi maj. ski zbor zapel himno: »Hej Slovani ...« , ki je mogočno odmevala v dolino.
Nato je bataljonski komandant Kranjc govoril o pomenu delavskega praznika, namestnik komandanta cone Skala, ki je tistega dne obiskal bataljon, pa je v borbenem govoru vlil borcem novega
Borci so nekaj časa nabirali j poguma in samozavesti ter pozval dragoceni plen in ga odnašali na . prisotne turiste, naj izpolnijo čast-vnrno. toda za to ni bilo dosti ča- , no domovinsko dolžnost in ec sa. Ozračje je postajalo vsak tre- | vključijo v narodnoosvobodilni nutek bolj napeto. Vsak hip je bpj.
intervencijo po cesti in komandant
Edinstveno doživetje je štab pripravil novincem, ko so elovesno prisegli zvestobo svojemu narodu in ljudski revoluciji. Po prečitanju povelja o novoimenovanih funkcionarjih pa so tudi starejši partizani doživeli presenečenje, ko eo
železnici, Zato Kranjc ukazal:
»Zažgite vlak!«
Borci so se urno razpršili po va- ] sl in se vrnili s škopniki slame. ________________ .
....- ------- .	Podtaknili so jih pod vagone in ; jim na rokave našlli položajne či-
biižal vasi Savi. Brž ko je	Fran- l jih zažgali, Ko pa Je slame zmanj- i ne.
tin vod postavil zasedo v	smeri j kalo, so si pomagali z gorečimi ra- . Za	tem so se	zvrstile še reclta-
Litije, Dragov vod pa zadušil od- j dijskimi aparati. Gorelo je vseh 36 cije in borbene pesmi ,po preči-por Nemcev v bunkerju pri	mostu ! vagonov. Vsa dolina proti Litiji se i tanju	resolucij	Glavnemu	štabu
čez Savo, so vodje bataljona	z de- i je kopala v žareči, prasketajoči , NOV	in POS ter CK KPS	pa so
setino borcev vpadli v železniško svetlobi. To je bila veličastna ve- | borci skupno z Izletniki zapeli
postajo.
Nemški prometnik je prestrašeno dvignil roke in jecljaje lomil po slovensko, da je po rodu Ceh in dober človek, vendar ni nihče imel časa razgovarjat.i se z njim. Možakar je še bolj goltal v smrtni grozi, ko je komandir Petruška potegnil iz njegove mize pištolo in mu zagrozil, da ga bo poslal k vragu, če bo še lagal. Nato je Petruška zgrabil telefonsko slušalko, poklical žandarje, se iz njih norčeval, potem pa jih je povabil na bojni obisk na Jablano. Medtem so partizani razbili že-
riga prvomajskih kresov!	| »Internacionalo«. Po vsem tem Je
Zasavci 1 eo poškodovali še eig-( razigrani harmonikar raztegnil nalno napravo in zanvnirali loko- meh. partizani so pograbili dekle-motivo, nato pa odšli na sredo . ta in se veselo zavrteli po kamni-vusi in tamkaj korajžno zapeli., . j tem plesišču.
Ko so Nemci iz Litije pridrveli | Nadvse zanimiv je bil dogodek, na Spodnji Log in od tam začeli i ko je komandir Matjaž napovedal streljati v hrib, se je bataljon i solo ples za komandanta bataljo-povzpel že visoko nad Savo. Borci na. Vse ee Je zazrlo v razigranega
so bili veseli svojih uspehov. Še bolj pa so bili zadovoljni, ko so z Roviškega vrha gledali proti Domžalam, kjer je gorelo vse polno kresov. Borci Kamniškega bataljona so namreč zažgali železniški postaji v Jaršah in Trzinu,
lezniške naprave, znesli na kup graščino na Kulovcu, krtinski most
lesene predmete, jih polili z bencinom in zažgali. Postajno poslopje Je bilo kmalu ena sama goreča prvomajska bakla.
Zasavci so ze hoteli oditi, ko je privozil 1z Litije transportni vlak
in več drugih objektov V prvomajsko jutro so po zasavskih hribih, gradovih in zvonikih vihrale slovenske zastave. Po mestih in vaseh so bili raztreseni letaki, ki so pozivali ljud-
Kranjca in v napeti radovednosti pričakovalo, katera bo tista, ki si jo bo Izbral za partizanski valček. Toda komandant ni prosil za ples nobenega dekleta, temveč je mitraljezcu Sinetu vzel strojnico in ee z njo zavrtel po plesišču. Vsi so mu ploskali, kajti Kranjc je brez besed povedal, da je partizanska ljubica - puška!
Poskočni glas harmonike in vesela partizanska pesem, pesem boja, svobode in dela je odmevali' po dolinah ,in hribih do mraka.
Za naše najmlajše
VODORAVNO: 1. praznik delovnih ljudi; 7. ena izmed umetnosti; 8. polet, zanos; 10, egiptovsko božanstvo; 11. pripadnik azijskega l judstva; 13. osebn
i zaimek; 14. organizacija združenih narodov; 16. je zlato; 17. zaneti ogenj; 18. jemlje tujo lastnino; 20. ima vsaka posoda; 22. predlog; 23. sezut; 25. vas pri Ljubljani; 26. poškodba; 28. riba; 30. ponekod.
NAVPIČNO: t, snežni pojav; 2. nota; 1 nihče ne manjka; 4. je zelo sladak; 5. znak za kemično pr; vino; 6. luknja, vdor, tudi slovenski slikar; 7. v nj em stoji vsaka stvar: 9. neenotnost, razdvojenost; 12. vas blizu Kranja; 15. jo potrebuje krojač; 16. saj e; 19. moško ime; 21. žensko Ime, tudi knjiga Ivana Cankarja; 23. vrsta glasu; 24. število; 27. nikalnic*: 29. pamet.
1
Večkrat je zahajal k nam možak — njegovega 'imena se ne spominjam več. Prihajal je pod večer, posedel uro, dve, se- zanimal za to in ono in modroval:
»V knjigah piše, da je delo ustvarilo človeka, če je to res, zakaj delo potlej ni bolje spoštovano?«
»Spet pleteš štreno. Knjige te bodo zmešale,« so mu očitali.
»Kakšne knjige neki. Saj se iz njih ne učim. Učim se iz ... življenja. Govorijo mi, naj jem manj, sami pa jedo po desetkrat na dan. Velijo mi, naj ubogam, sami pa ne ubogajo nikogar. Pravijo, da so pametni in vsa njihova modrost je v tem, da jemljejo nam, ki delamo. Trde, da smo neumni in vsa naša neumnost je v tem, da jih delamo.«
Včasih je posedal pozno v noč. Bil sem najmlajši in ne vem zakaj, imel me je najrajši. Pripovedoval mi je, kod vse je že hodil, kaj vse je že videl, delal in doživel. In bodril me je:
»Le uči se fant. Jaz te naučim, kako je treba živeti!«
»Kaj boš učil,« so mu spet ugovarjali. Ljudje ne potrebujejo tvojega učenja. Nisi ne kruh in ne palica ... Ali moreš naučiti ljudi, kako naj žive, da bodo srečni?«
Palice ne potrebujemo, pa tudi kruh ni vse. člo- -vek potrebuje še marsikaj drugega. Na primer — znanje. Iz znanja se rodi spoznanje. Iz spoznanja ... boj. Brez boja ni ničesar. Brez boja ne bo sreče ...
Nekoč, pozno ponoči, sem ga spremljal domov.
Kraj je spal z zdravim, trdnim spanjem delavca, ki se je čez dan močno utrudil.
»Ti misliš: ljudje spe. Ne spe, že dolgo ne, le dremljejo, dremljejo, ti pravim, da ne bi zamudili tistega, kar prihaja ...«
In ko je tako govoril, se mi je zazdelo, ko da se bo zdaj, zdaj vse prebudilo in zazvenelo v dotlej neznani melodiji, ki bo odkrila skrivnosti življenja in pojasnila ljudem, kaj naj store, da bi bili srečni.
Ob slovesu mi je dejal:
»Ti boš dočakal, jaz ne. Dočakal boš dan, ko bodo ljudje boljši in ko bodo lepše živeli...«
Potlej ga nisem več videl.
Od takrat je minilo že precej let...
Nanj sem se spomnil, ko sem te dni prelistaval zapiske o pomenkih z ljudmi, ki sem jih srečal v življenju. Pomenke z ljudmi, katerih imena in priimke v teh pomladanskih pomenkih ne bom omenjal, ker pač to ni najvažnejše.
Iz beležnice sem iztrgal nekaj popisanih listov in bral:
SREČA
Sonce, lahen vetrič, duh prebujene zemlje, popje, ki se odpira.
Hodiva po vrhu in se pomenkujeva.
V dolini žubori potok. Iz vaške kovačnice odmevajo udarci kladiva.
, Nasmehne se mi...........
»Kako' živim, vprašuješ? Kar dobro. Zadovolje* sem, srečen ...«
»V čem je moja sreča? Pokojnine nimam k<Jp ve kako velike, stanovanja tudi ne najbo' 'ga, otroci so se mi raztepli pti svetu... Res je, :ar praviš, pozabljaš pa, da imam dobro ženo, vnuke, ki me obiskujejo, vrt, s katerim se rad ukvarjam ... Vendar to ni vse in niti ni najvažnejše. Poznal sem cigareto. Več si niti želeli niso. Jaz nisem tak... ljudi, ki so bili srečni, če so lahko v miru pokadili Ko syn postal socialist in pozneje komunist, sem začutil, kako se vali z mene breme strahu in ncgo-
-v
tovosti, ki so mi ga — kot knapovemu otroku — naložili že ob rojstvu. Občutek, da nisem sam, da nas je mnogo in da smo močni, zavest, da ustvarjamo nekaj velikega — tudi to je sreča ... in zame več ja kot lepo stanovanje, dobra pokojnina ...
Po kratkem premolku spet nadaljuje:
»Če bi mi danes nekdo ukazal: prekrižaj roke in miruj, dovolj si se nagaral — bi bil bolj nesrečen kot... kot...«
Ne najde besede. Nasloni se na bližnje drevesce in se zazre.
Kum se koplje v snegu. Krpa snega na njegovem vrhu je podobna snežnobelemu obližu na umaza nem obrazu.
»živeli so grofje in tisoči so jim bili pokorn' Kaj je ostalo od njih? Razvalina, sredi katerih in > pomočjo katerih so si kmetje pozneje sezidali svoji hiše. In živeli so tovarnarji in gospodje. Kaj j c ostalo od njih? Star pečat, ki ga bodo bodoči ro dovi uporabljali kot dokaz, da so nekoč re« živeli kapitalisti. Nas pa nikdar ne bo razžrla rja življenja. Nas in našega dela.«
Smehljaj mu igra okoli usten in tudi sam se smehljam. Spustiva se po hribu in pod nama leži dolina v vsej pomladni lepoti.
DELO
Tovarna, velika in lepa, mladostna. Železo in jeklo, beton.
»Janez dela?«
»Dela.«
»Kje je?«
»Zgoraj.«	____■
Dvigalo. Janez.
Stoji ob stroju in zre vanj skozi zaščitna očala. Ne vidi me. Obstanem in ga pogledam. — Skoro ga ne bi poznal. Nekaj let ga nisem videl.
Pred leti se je oglasil na mladinskem komiteju mlad rjavolas fant s skoro otroškimi, dobrodušnimi očmi. Dejal bi, da jih ni dopolnil tedaj niti petnajst.
»V brigado bi rad.«
In šel je. Bil je namestnik komandanta brigade. Vrnil se je udarnik.
Komandant je večkrat govoril:
»Neutrudljiv je. Ne zaletava se, dela preudarno in vsak njegov gib je posvečen delu. Iz njega izžareva nekakšna čudna moč: ko ga vidiš, kako dela, se zbudi v tebi nepremagljiva želja, da bi pristopil in prijel lopato. Zdi se, kot bi ljubil delo zaradi dela samega ...«
Odložil je zaščitna očala. Pred menoj stoji Janez tak, kot je bil nekoč — če bi sodil le po očeh, ki so še vedno tako dobrodušne in skoro otroške.
»Živim, vidiš takole... Imam ženo, otroka in tole...«
Z roko pokaže po dvorani in pripoveduje. Pripoveduje, kot bi bral iz strokovne knjige.
»Kje si se vše to naučil?«
»Saj ni težko ...«	7P*-.
Odhajam.
Pozneje vzamem v roke beležnico in zapišem besede, ki sem jih nekje prebral:
»Strojev ne poganjata elektrika in para, temveč um in mišice človeka — delavca.«
In spet pišem:
»Iz njega izžareva nekakšna čudna moč, nekakšna sla — sla po ustvarjanju.«
BOGASTVO
»Punčka, kje pa stanuje tovariš France?«
Na čelo se ji zareže drobna guba — znak, da razmišlja.
»Tamle, glejte.«
' Včasih občutim nepremagljivo željo, da bi se s komerkoli porazgovoril.
»Koga pa čakaš?«
Stoji na cesti, oblečena v živopikano krilce, s cekarčkom v roki.
»Ata čakam. Sli bomo ven ...«
»Kam?«
»Tam ...« Pokaže z roko. »Po rožice ...«
Sobota je, popoldan, lep dan je; ljudje se vračajo z dela.
Poiščem Franceta.
»Kaj bi rad?«
»Govoril bi rad s takšnim in takšnim človekom, članom delavskega sveta, odbornikom, ali nekaj takega. Saj veš, s človekom ...«
»Vem. Pojdiva k njej.«
Greva.
»Nisem še govorila z novinarji. Ne vem, kaj naj rečem.«
»Povej,« jo bodri France, »kako ti gre...«
Drobna je, živahna, črnolasa.
»Kaj sprašuješ, saj veš. Dvajset let delam, in to v tovarni...«
Iz njenih besed zveni odločnost dekleta, ki si je vse, kar ima, prislužila s trdim delom.
»Služila sem in hranila denar za šivalni stroj. Tako rada bi bila šivilja. Pa mi je vse pogorelo. .Potem sem spet služila. Končno sem se le izučila za šiviljo. In potlej je prišla vojna...«
Leta strahu, bede, junaštva in hrepenenja.
Po vojni je Francka prišla v tovarno.
»Najraje šivam. Doma. Zase in za druge. Zastonj. Prihajajo tudi, naj jim svetujem...«
»Torej tovarna, šivanje in ...«
»In sin?« pravi France.
»Tudi sipa imam. šestnajst let ima. Hodi v gradbeno srednjo šolo. Korenjak je, večji je od mene... Katera mati nima rada svojega sina?«
* Sobota je. Lep pomladanski dan. Ljudje odhajajo na izlete. Punčka v živopisanem krilcu nabira rožice. Mehak dekliški glas poje. Francka pripoveduje naprej o svojem sinu:
»Rada ga imam. Želela bi, da bi živel še lepše ...«
»Bila je revna,« pravi France, ko odhajava, »najrevnejša med revnimi. Danes je bogata. Ljudje jo ima jo radi in sin jo ima rad, in ona ima rada sina in ljudi. In v tem je njeno bogastvo.« __________
ŽIVLJENJE
»Moje življenje vas zanima?« se čudi. »Poglejte okrog sebe. Štedilnik, miza, čebula na njej — za golaž, čeber namočenega perila.«
»In tovarna ...«
Ne pritožuje se. Na glas razmišlja:
»Punčka je odšla na izlet, šolski izlet. Fant se bo kmalu vrnil iz šole. Skuhati moram večerjo in pripraviti kosilo za jutrišnji dan. Ob šestih bom odšla na roditeljski sestanek. Zaradi fanta ... Ne, ni slab. Vedno je bil odličen. Nikdar ni prinesel trojke domov. Pa vendar, letos končuje šolanje ...«
Reže čebulo in pripoveduje:
»Takole je z življenjem: Nekoga je obdarilo bolj, drugega manj. Meni je prineslo srečo in nesrečo. Naš ata se je ponesrečil in ohromel. Revež, hoditi ne more. Vse življenje je delal. Hudo mu je in tudi nam je hudo.«
Narezala je čebulo. Prijema za škaf.
»In vendar ni tako hudo. Močna sem. Otroka imam. Včasih berem knjige. V tovarni- sem zadovoljna ... Tovarna je moj drugi dom ...«
Pere.
MLADOST
Stojim ob robu kotlaste doline.s terasastimi pobočji, razrite in s kupi črne zemlje posejane. Majhne lokomotive prevažajo vagončke premoga in jalovine. Na desni se dviguje ogrodje šahta. Kakih sto korakov dalje se zaletava v hrib bager, rohni in grize in obrača zobato železno glavo. Ob levem robu kotline se stiska v gručo nekaj hišic.
" Droban, kakih 17 let star fant sedi ob kupu uma-zanosive zemlje in zre v kotlino.
»Se greješ?«
Pogleda me, utrga bilko, si jo dene v usta, žveči in meni:
»Morda se tudi grejem.«
Zahajajoče sonce se lesketa v fantovih očeh. Veter se poigrava z njegovimi kodri in prinaša s seboj glasove delavcev.
»V nočni izmeni dela, — od desetih zvečer do šestih zjutraj. Spati bi moral, pa ne morem. Rad sedim tu in gledam... Glejte, na tistile lokomotivi je delal moj oče... Na onile tamle, pravkar se je ustavila, pa se učim jaz...«
Molčiva in zreva navzdol, kjer delavci praznijo vagončke.
»Kje je zdaj... oče?«
Hrumenje bagra, ropotanje vozičkov in komaj slišne besede:
»Ubili so ga... Nemci... sppdaj v mestu ... In potem je kmalu umrla mama.«
Zazrl se je v dalj, čez dnevni kop in gole griče in pravi:
»Živim pri stari materi... Že vsa leta.«
Pod nama se ustavi lokomotiva in strojevodja zakliče:
»Stanko, ko boš šel v knjižnico, povej, naj kupijo nekaj novih knjig. Tiste, ki jih imajo, sem že desetkrat prebral.«
In lokomotiva nadaljuje pot.
»Rad berem knjige. In vi? Tudi? In igram.«
Sonce je zašlo. V kotlini prižigajo luči. Hladneje postaja.
»Ste se že kdaj vozili na lokomotivi? Že? Čudoviti stroji so to... Že veliko let jih gledam takole, pa se še nisem naveličal. Vse jih poznam ...«
»Cez dobro leto bom kurjač in potem strojevodja. In učil se bom in postal bom strojevodja na pravih velikih lokomotivah.«
Oči mu žare in okrog usten mu igra smehljaj.
Bager se zaletava v hrib, rohni in grize,in polni vagončke, in v siju svetilk je podoben pošasti. Lokomotive vozijo in vozijo, šaht je nenavadno visok in sence se raztegujejo prav do rudarskih hišic, ki se stiskajo tam nekje v gručo.
In spet sem se spomnil na svojega mladostnega prijatelja, ki je zahajal k nam in pripovedoval o dnevu, ki prihaja, o dnevu, iko bodo ljudje boljši in bodo lepše živeli. Na njega, ki'tega dne ni doča-

On dan so mi v Litiji rekli: prebivalci vasi Gabrovka sle. e v nedeljo, 29. aprila, svoj krajevni praznik v spomin na 25. april 1942. leta, ko je precej mož in fantov iz Gabrovke odšlo v partizane. Letos je 20-ietnica tega dogodka in ga bodo Gabrovčani in prebivalci iz sosednjih vasi lepo proslavili.
In tako sva pred dnevi s Stanetom in njegovim »fičkom« odrinila na pot, pravzaprav na popotovanje od Litije do Gabrovke, pa še naprej na Dole in nato spet nazaj v
Litijo.
V reporterski beležnici se Je nabralo precej zapisov. Zapisov o ljudeh in o napredku,
pa še o marsičem drugem.
Sicer pa •..
Megleno vreme naju je spremljalo po vsej dolini Bolj ko sva se bližala sedlu Javorja pri Gabrovki, bolj se je silil sneg, in končno se je na samem vrhu spremenil v pravi snežni metež.
Kljub temu sva se ustavila. Tod je bila nekoč italijansko-nemška meja in tod so tudi fantje in možje iz Zasavja hodili iz Zasavja na Dolenjsko, seveda iz enega v drug partizanski odred. Seveda se je včasih kljub vsej konspirativnosti in pazljivosti pripetilo najhujše. O tem priča prelep obelisk in skrbno urejena okolica. Obelisk, na katerem so vklesani verzi Ceneta Vipotnika:
s-. ' -
E-i
*
»V neminljivo slovo 7 izkrvavelim borcem, 1941-1945,
v spomin na	*- s.
pravičen boj	rT ■■
In zmago
slovenskega ljudstva«, /
Kak streljaj niže od obeliska je grobnica, spet prelepa. Prav skrbno urejena je tudi okolica. V spomin na okrog 60 borcev, največ iz Cankarjeve brigade, ki so tam izgubili življenje ob prehodu itali-jansko-nemške meje v septembru 1944.	.	*
In spet vklesani verz Ceneta Vipotnika:
»O VI, ki- dihate prostorni zrak in Vam življenja čudež še cvete. Poslušajte naš nemi, zvesti glas, iz src prebitih k živim srcem vre. Nas združil je pravice silni ukaz, hranili smo svoj dom, prostost
sveta,
storili, kar je terjal strašni čas zdaj nam ljubezen Vaša grob
ravna.«
Spet sva v fičku. Spuščava se v dolino in počasi izginja tudi naš za aprilski čas kaj nenavaden spremljevalec - vsiljiv sneg. Ker megla noče zapustiti doline, sva prikrajšana za užitek, za prelep pejsaž pokrajine pred Gabrovko, prave dolenjske pokrajine z vinogradi, ki solse zarili iz dolin prav na vrhove nekaterih hribov.
Vožnja po dobro vzdrževani cesti ni preveč utrujajoča. Spotoma je stekel pogovor o tem in onem, in kar hitro je minil čas, ko sva se peljala mimo Moravč in sva se znašla na križišču cest proti Mimi in Trebnjam,
Se nekaj sto metrov vožnje. In V Gabrovki smo.
Seveda je naš prvi obisk namenjen prav »PRESADU«, pravzaprav Predelovalnici sadja Gabrovka, obratu kmetijske zadruge Ga-brovka-DoIe.
Predelovalnica je bila dograjena v 1957. letu, z delom pa je začela leto pozneje. Lani je bilo v njej zaposlenih 16 oseb, zdaj jih le že dvajset.
Izdelki »Presada« so lahko ponašajo z nekaterimi priznanji z tezstav alkoholnih ln brezalkoholnih pijač. Presadovl ribezov sok, borovničev biser in češnjev sok to dobili tri taka priznanja, in sicer 2 zlati in 1 bronasto kolajno, to je pa za tako mlado podjetje, ki se je šele dobro pojavilo na tržišču, zasedeno z izdelki drugih tovrstnih tovarn, precejšen uspeh, temu je vzrok kvaliteta izdelkov, ki vse bolj, dan. na dan, osvaja tahtevno slovensko tržišče.
V majhni pisarni Predelovalnice «adja v Gabrovki teče pogovor o
tem in onem. Pripovedujeta dva tovariša iz tega obrata (imen ne vem, več) in pa tovariš Ra pl iz kmetijske zadruge.
- Kar precejšnje je že število izdelkov Presada. Med sokovi naj omenim grozdni, jabolčni, ribezov, češnjev sok in borovničev biser; med žganji sadnjo žganje, slivovko in brinjevec; med likerji pa za sedaj proizvajajo mentol liker, mislijo pa že tudi na izdelavo hruškovega likerja. V Presadu pa izdelujejo še pelinkovec, pa tudi sušijo. Lani so nasušili precej hrušk in jabolk, saj je šlo samo za izvoz okrog 30.000 kg suhih jabolčnih krhljev, in to v Zahodno Nemčijo. Posušili so pa še nekaj pora, korenja in zelene.
Kar lepe uspehe beleži Presad. Lani so člani tega majhnega kolektiva dosegli že 32,834.920 din realizacije, za letos so jo pa predvideli že kar 89,310.000 din. Predelali so 750 ton sadja in zelenjave, od tega okrog 500 ton jabolk (od katerih so jih okrog 60 odstotkov posušili), Nad polovico potrebnih surovin so dobili v domači okolici, od drugod pa so dobili predvsem jabolka za sušenje.
Kmetijska zadruga Gabrovka -Dole in njen obrat Presad skrbita, da se v okolici širijo nasadi sadja, ki pomeni pomembno surovino za predelovanje. V zadnjem času so se precej razširili ribezovi nasadi, saj jih je že okrog 6 ha, nekaj jih je pa urejeno na podlagi pogodbenega sodelovanja med kmetijskimi proizvajalci in kmetijsko zadrugo. Tako so lani pridelali že okrog 22 ton ribeza. Za gojenje ribeza vlada med kmetovalci precejšnje zanimanje, saj je mogoče z njimi kar dobro zaslužiti.
Poslopje, v katerem je zdaj Presad, je bilo zgrajeno v precejšnji meri s prostovoljnim delom, sicer je pa vanj investirano okrog 30 milijonov din. Ker pa postaja vse bolj pereč problem skladišče za embalažo, so se zdaj odločili, da bodo dogradili k že obstoječemu poslopju manjše poslopje za skladišče ( v velikosti okoli. 10X18 m), za kar bodo potrebovali blizu 7 milijonov din. V načrtu pa imajo še nakup dostavnega avtomobila Tam-2200, za katerega bodo prispevali polovico lastnih sredstev. Potreba po nakupu lastnega dostavnega avtomobila je precejšnja, saj zdaj odpeljejo samo v Ljubljano na teden po 3 do 4 tritopake tovorne avtomobile izdelkov, ali izražamo v litrih 2000 do 2500 litrov priznanih sokov in drugih izdelkov.
Pogovor teče. Popotnik, ki prvič zaide v Gabrovko, izve iz njega marsikaj zanimivega in novega. Tako o cenah sokov, prodaji, o težavah v zvezi z obratnimi sredstvi in še o 'marsičem drugem. Med drugim novico, da so v Moravski gori uredili nasad 12.000 sadik viSnje - maraska, ki bo letos prvič obrodil.
Tovariš Rapl Je pa pripovedoval tildi o kmetijski zadrugi Gabrovka - Dole, o njenem dosedanjem delu in snovanjih. Letos ima zadruga v načrtu zgraditev hleva za 100 glav živine, prihodnje leto pa le en tak hlev. Na Moravskem polju nameravalo izvršiti arondacijo na okoli 60 ha zemljišča. Računajo tudi na ureditev še ene
na nakup nove kmetijske mehanizacije, kupili bodo tudi nov kamion, hladilno omaro itd.
Cas je tekel. Pred nama in fičkom je bil precejšen kos poti.
Naš drugi obisk v Gabrovki je veljal krajevnemu uradu. Prijazno nas je sprejel šef urada Franček Korbar in pripovedoval o bližnjem praznovanju krajevnega praznika, pač zato, ker je bil prav sredi dela — pisal in razpošiljal je vabila gostom.
Od krajevnega urada nas je pot vodila do šolskega poslopja. Da.
Predelovalnica sadja in zelenjave »Presad« v Gabrovki, Iz pričujočega posnetka je razvidna potreba po zgraditvi skladišča za embalažo, ki tako na prostem hitreje propada. To pa stane!
vetje, še lepše bi pa	bilo, da bi	se Tudi	na Dolah smo	se pomen-
pionirjem pridružili	tudi starejši,	kovali.	O marsičem. O	gradnji vo-
___ V Gabrovki pa vsakih štirinajst dovoda, pa ceste do Sopote in še
v Gabrovki je popolna osemletka, dni predvajajo s šolsko aparaturo o najaktualnejši stvari zadnjih dni Obisk	v	tej	vasi	smo	izkoristili j filme. V Gabrovki bi radi, da	bi	- o ureditvi stalne	telefonske
tudi za razgovor	s	prijaznim	upra-	imeli stalne filmske	predstave.	V	zveze.	Zelja postaja	stvarnost,
viteljem šole Jožetom Grošljem.
Tudi tu je kaj hitro stekel pogovor. In to o šoli, o prosvetni dejavnosti, o delu krajevne organizacije SZDL in o nekaterih drugih vprašanjih, ki zadevajo vaščane Gabrovke.
Izvedeli smo, da je šolski okoliš osemletke v Gabrovki kar precejšen saj obsega kar 24 vasi,ki so od Gabrovke oddaljene tudi po 8 do 9 kilometrov, ali dve do tri ure peš hoje. Zato je svojstven problem zbrati ljudi. To je mogoče izvesti le v zimski sezoni, ko zaživi mnogo bolj tudi delo organizacij in društev.
V Gabrovki zdaj urejajo klubski prostor (prav ste prebrali, čeprav ga v mnogih Industrijskih področjih v Zasavju še ni). Opraviti je treba le še nekatera zidarska dela in začelo se bo razvijati za ljudi
gostišče, in to prav v. eni od zidanic. Pa tudi druge možnosti so za razvoj. Treba je samo izkoristiti možnosti, saj bi se s tem odprle področju okrog Gabrovke in Dol dodatni vir dohodkov, saj zna biti še druge možnosti za razvoj in za tudi turizem, pa čeprav domačih gostov, donosna veja gospodarstva.
Področja okrog Gabrovke in Dol se prebujajo. Staro sicer počasi izginja, toda vztrajno. In napredek je že viden.
Upamo, da bo v nedeljo prišlo
Litiji je namreč na voljo kinopro- Tovariši iz ljubljanskega podjetja jektor, ki je bil doslej v kinu In za PTT promet so si prav tisti dan ga bodo dali tistemu prosvetnemu - kakšno naključje - ogledovali društvu, kjer bodo najprej uredili traso nove telefonske linije. Kmet-prostor in druge potrebne reči za \ je bodo prispevali drogove in -iz-predvajanje filmov. Ponudba je , kopali jame,
vabljiva, hkrati pa zahtevna, ker | In s fičkom smo spet brzeli v je treba v vasi urediti pred tem dolino Sojjote, naprej proti Veliki
še vrsto drugih stvari.	Preski in proti Litiji. Spotoma sem. y Gabrovko	bivših h^v,
Sicer pa. V maju bo na Morav- f	mi*nehote6 vsiljevala i aktivistov terencev in drugih, da
škem polju pod Gabrovko dogra- ' ™	„ možnost.:h razvo1a tu. j skupaj z Gabrovčani obudijo spojen plavalni bazen, da, plavalni ■	teb krajih Prelepi narav- I mine na ^aee pred dvajsetimi leti.
bazem Urejujejo ga s prostovolj- ,	^ čS 11 hoimTnvinl p°menki d°S°™r	bo"
• nim delom. Postal -bo lahko tudi ,	’n<w p]avalni	pod ^“OVanjm »m nadaIjnjemU
In krajevnemu prazniku ter nadaljnjim snovanjem naj velja tudi naš pozdrav!	(ma)
vabljiva paša za turiste, zraven Gabrovko Mamljive zadeve, ki bi tega pa bo dobro služil tudi šolski j ob vgaj majhnl propagandi pri-mladini, saj znajo med nekaj več i vabijale ob:skovalce. Med vinogradi kot 300 učenci s tistega področja bi biiQ mogpče urediti prijetno
plavati le tisti, ki so že bili v počitniški koloniji v Ankaranu oziroma točneje okrog 20 učencev. Zravc bazena pa mislijo, urediti
V Gabrovki so zgradili moderen stanovanjski blok zn tamkajšnje učitelje. S tem je v precejšnji meri rešeno vprašanje stanovanj tamkajšnjih učiteljev
privlačno klubsko življenje. Televizor pa imajo že zdaj in je nameščen v prostoru na krajevnem uradu. Skoda le, da je prostor premajhen, da bi lahko sprejel vse, ki bi radi ob delavnikih.zvečer in ob nedeljah predpoldne in popoldne sledili televizijskemu programu. Med obiskovalci je vse več tudi starejših ljudi.
V zimskem času je bila v kraju delavna igralska skupina prosvetnega društva, saj so bili nastopi skor.o vsako nedeljo, dvakrat so pa gostovali tudi igralci iz Dol in iz Šentvida pri Stični, Sicer velja omeniti, da sicer člani prosvetnega društva z vso prizadevnostjo pripravljajo igre, pozabljajo pa na druge oblike dejavnosti. Premalo pa skrbi prosvetno društvo tudi za razne proslave, saj na njih nastopajo le pionirji iz osnovne šole,
etape sadovnjaka v Gabrski gori, l ;r je sicer vselej prijetno doži-

To Je za zdaj bazen na Moravskem polju pod Gabrovko, ki pa ho — kot zatrjujejo — že leto* privabil prve navdušene kopalce. Opraviti je treba še precej del, da bo služil svojemu namenu. Ob bazenu pa mislijo zgraditi še nekaj športnih igrišč.
tudi igrišča. Tako bo tudi več možnosti za organizirano telesno vzgojo. In ko smo že pri njej, še tole: v vasi deluje tudi TVD Partizan. V zimskem času je pripravil dva smučarska tečaja, pionirji ln pionirke pa so uredili zraven šole igrišče. Torej tudi na tem področju napredek!
Na osnovni šoli v Gabrovki deluje tudi pionirska šolska zadruga. Na 14 arih zemlje so uredili toplo gredo ter napravili nasad ribeza, ki šteje 60 sadik. Te so jim lani navrgle kar 12.000 din dohodka. Zasadili so pa še okrog 20 sadik Jablan. V teh prizadevanjih pomaga pionirjem tudi zadruga. Na šoli pa po dve uri tedensko poučujejo' tudi osnove modernega kmetijstva.
Ob lem je šolski upravitelj Jože Grošelj s ponosom pripovedoval, da se je po šestih letih njegovega upravitcljevanja v Gabrovki prvi učenec s te Sole odločil, da ne pojde v industrijo, pač pa da gre v srednjo kmetijsko Solo. Tudi tukaj napredek, ki bo pa verjetno sčasoma še večji. Kmetje vidijo namreč, da je tudi kmetijstvo donosno, zlasti še tedaj, ko Je mogoče sadje prodati predelovalnici sadja.
Govorili smo še o dejavnosti krajevne organizacije SZDL, o vodovodu, ki ga gradijo v vasi že nekaj let, a ga še niso dogradili, čeprav ne bi bilo .treba opraviti precejšnjih del, pa o dograditvi stanovanjskega bloka za učitelje, s čimer se je znatno izboljšal tudi položaj učiteljev, pa' o načrtih šole. Ih vmes smo slišali lz upraviteljevih ust tudi tele besede: »Z ljubeznijo in vztrajnostjo ee da marsikaj storiti, pa naj -bo to v šoli, ali pri delu v organizaciji ali društvu,..« In te sem sl krepko podčrtal v beležnici.
Iz Gabrovke nos Je pot vodila proti"Dolam. Globoko pod sabo Je bilo videti plantažne nasade, ki jih kmetijska zadruga urejuje v Pečicah in v katerih so v zadnjih dneh na novo zasadili precej sadik. Po vijugasti cesti, po kateri pripelje lz Litije mimo Gabrovke do Dol vsak dan avtobus, smo kaj hitro napredovali.
Gabrovka vabi
Prebivalci Gabrovke v litijski občini bodo v nedeljo, 29- aprila, slavili svoj krajevni praznik v spomin na 25. aprila 1942. leta, ko so odšli možje in fantje iz Gabrovke v večjem številu v partizane. Praznovanje se bo začelo v nedeljo ob 15. uri s sprevodom motorizacije, po slavnostnem delu bo pa tovariško srečanje bivših borcev in aktivistov.
Pripravljalni odbor vabi na proslavo krajevnega praznika vse borce, kurirje, terence in aktiviste, ki so se zadrževali med NOV na področju Gabrovke, da se udeležijo letošnjega praznovanja krajevnega praznika, ob 20-letnict odhoda večjega števila Gabrovčanov v partizane.
Investicijska dejavnost v Litiji
Družbeni načrt litijske občine za leto 1962 poudarja nujnost, da so naj razpoložljiva investicijska sredstva v gospodarstvu prvenstveno namenijo ln porabijo za dokončanje rekonstrukcij; sicer Pa naj kolektivi stremijo, da bodo s predvidenimi investicijskimi naložbami izpopolnili mehanizacijo in modernizirali tehnološki postopek tako, da bo mogoče razpoložljive zmogljivosti hitreje Izkoriščati, kar bo znatno vplivalo tudi na dvig produktivnosti.
din za odplačilo posojil za obratna sredstva. Zaradi manjših in' vestldj v proizvodna sredstva bo predvideno ostalo gospodarski«1 organizacijam več Sredstev za obratna sredstva, in tako računajo, da bo v ta namen v poslovnih skladih na voljo 128 milijonov din več sredstev kot lansko leto.
V Litiji bodo letos tudi nadaljevali z Izgradnjo objektov družbenega standarda, za kar je P11*1 videno nekaj nad 170 milljonov
Zaradi precejšnjih potreb v obrti, kmetijstvu ln trgovini bo pretežni del razpoložljivih sredstev investicijskega sklada, v katerega se bo predvideno zbralo 33 milijonov din, razdeljen takole: za kmetijstvo 31% sredstev, trgovino 16%, obrt 47% in za druge porabnike 6%. Zraven 'tega bodo vplačale gospodarske organizacije namensko za ttzgra<Jnjo novega poštnega poslopja v investicijski sklad 18 milijonov din.
Sicer v Litiji računajo, da bo za gospodarske investicije letos na voljo okrog 393 milijonov din, od tega za industrijo 46,82%, kmetijstvo 27,74%, gozdarstvo 10,17%, gradbeništvo 0,25%, trgovino 1,78% gostinstvo 0,76%, obrt 6,62% in komunalo 5,86%. Ta sredstva bodo porabili v industriji za na-kup opreme in dokončanje .rekonstrukcije v Predilnici; v kmetijstvu za gradnjo hlevov, nakup mehanltacijske opreme, ureditev nasadov ter za odkup zemljišč; v gozdarstvu za gozdnogojitvena dela in za gradnjo cest; v gradbeništvu za nakup opreme; v trgovini za ureditev prodajaln in odplačilo premostitvenega posojila za ureditev samopostrežne trgovine; v gostinstvu za ureditev lokalov ln nakup inventarja, ter v obrti za dograditev obratov, nakup prevoznih sredstev ln opreme.
Gospodarske organizacije bodo zraven tega porabile še 65 milijonov din za odplačilo posojil za osnovna sredstva ln 39 milijonov
din. Za nadaljevanje del pri nji nove Zasavske ceste j* pfl predvideno 100 milijonov din' Razpoložljiva sredstva ■ za spodarske investicije bodo p* predvideno porabljena za nadal njo regulacijo potoka JevniH1®*’ za nadaljevanje del pri ur*® vodovoda v Litiji in Bmartn ^ za nadaljevanje gradnje i«1® Šmartnem, za novo poštno P0*1 Je ter za stanovanjsko ,zerad^j-za kar bodo namenili nad P* lijonov din.
Obrtno podjetje »SODAVICA1*
Trbovlje
čestita za praznik
Popotovanje
od Litije do Gabrovke
Zgleden primer sodelovanja
Vsi se še spominjamo ianskolet- prodajo sadja in povrtnln, pa pred-
- 1 I 1	1 I F   I _ *_________ .     I   1 -     . Tf TC HA IrA* AHlIt ki BI* ********* 1 I
• akcije, da bi v naše trgovanje : živili, zlasti še v promet s sadjem in povrtnlnami, uvedli upošte-! vanje in izvajanje predpisov o ka-' kovosti, katerim morajo (oziroma bi morali) ustrezati posamezne vrste sadja in povrtnin, ki prihajajo
Na Kešetovem so pred kratkim začeli graditi dva stanovanjska stolpiča, ki jih zidajo z zidaki iz elektrofiltrskega pepela
pisov JUS, po katerih bi se morali ravnati — še poznala ni!
Do izvajanja predpisov, kakršnih koli že, pa je njih poznavanje prvi korak.
Tega so se zavedali tudi v zasavskih občinah:	v Trbovljah,
na trg. Zadevni predpisi so blil si- j Hrastniku in Zagorju, kjer zavze-cer izdani že v Iptih 1954 do 1956 i ma trgovina s sadjem in povrtni-
kot »jugoslovanski standardi za sadno embalažo« — vendar do lani, vsaj na našem notranjem tržišču, teh predpisov, ki jih navadno na kratko označujemo z »JUS za sadje in povrtnine«, ni skoraj nihče resno upošteval. Nasprotno — večina teh, ki imajo opravka
nami razmeroma velik obseg.
Zato so ob sodelovanju tržnih, kmetijskih in sanitarnih inšpekcij
minarje za spoznavanje predpisov jugoslovanskih standardov za sadje in povrtnine ter za spoznavanje predpisov o zdravstvenem nadzoru nad živili.
Seminarji so bili v vseh zasavskih središčih: Hrastniku, Radečah, Trbovljah in v Zagorju v mesecih februarju, marcu in aprilu. Skupno se je seminarjev udeležilo nad 109 trgovskih uslužbencev.
Pohvaliti je treba uvidevnost vseh prizadetih trgovskih podjetij
s pridelovanjem, odkupovanjem, , s sadjem in povrtnlnami, v minuli transportom, skladiščenjem in s ' zimski sezoni posebne večerne se-
zasavskih občinskih LO priredile in kmetijskih zadrug, ki so pre-deiavske univerze v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju za uslužbence, trgovskih podjetij in kmetijskih zadrug, ki sodelujejo v prometu
vec"e sirotke seminarjev in omogočile tudi razmnožitev gradiva večine predavanj, ki so ga v obliki zajetnih skript brezplačno prejeli vsi udeleženci seminarjev.
Izvedba teh seminarjev je nakazala nove možnosti in nova področja delovanja delavskih univerz, še bolj pa se je pri organiziranju teh seminarjev pokazalo, kako koristne akcije je mogoče izvesti ob sodelovanju med vsemi zainteresiranimi činitelji.
Revija mladinskih zborov v Hrastniku
April in maj sta postala meseca mladinskega petja. Komaj je izzvenela pesem pionirjev iz Šmart-na pri Litiji in Zagorja ob Savi, že se ji je pridružila pesem pionirjev iz Hrastnika, Dola in Radeč. V okviru proslav ob prazniku mladosti je bila namreč zadnjo nedeljo v Hrastniku občinska glas-
benopevska revija pod geslom »Mladina poje v počastitev 70. rojstnega dne Tita«. Na reviji je nastopilo 9 pionirskih in mladinskih pevskih zborov ter 2 instrumentalna ansambla.
Glavna značilnost revije je bila množičnost mladinskega petja. Skoraj vsaka šola ima po dva ali
Revija lutkovnih filmov
Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev iz Ljubljane je priredil skupno s fdmksimi sekcijami v revirjih prejšnji teden lutkovno revijo slovenskega in tujega filma. Prvotno je bil namen, prirediti izkliučno revijo slovenskega lutkovnega filma. Glede na težkoče, ki so nastale, pa so program razdelili na, polovico slovenskih, ostala dva filma pa sta bila češka in eden japonski.
V	soboto koncert mešanega pevskega zbora
V	počastitev praznika 1. maja prirejh mešani pevski zbor DPD Svobode Trbovlje II v soboto, 28. ap.rila ob 20. uri, v domu Svobode redni letni koncert narodnih in umetnih pesmi pod vodstvom pevovodje prof. Ponikvarja.
Ljubitelji petja in vsi ostali, udeležite se tega koncerta, saj bi>
Revija je najbolje uspela v Zagorju in Hrastniku, kjer so tudi šolska vodstva razumela pomen te revije, tako da se je z njo seznanil sleherni šoloobvezni otrok. V Zagorju so bile predstave v sredo, 18. aprila, polno obiskane. V Hrastniku so bile kar tri predstave in tudi polnoštevilno obiskane. V Trbovljah sta bili dve predstavi, vendar pri obeh ni bilo več kot tri sto otrok.
Šolska vodstva so bila obveščena o predstavah, toda storjeno ni bilo ničesar v tem Pogledu, čeprav bi tudi ta revija lahko prav poučno služila spoznavanju, razvoju in rasti lutkovnega filma. Posebno prvi češki film. ki jc prikazoval, kako nastala lutkovni Ulm.
Res škoda, da so v Trbovljah, napravili to napako in niso uspeli zainteresirati mladino, da bi si ogledala bogat program lutkovnh fil-
ma s polno udeležbo dali prizna- mov, ki so 'bili' nalašč izbrani za nje agilnemu pwskemu zboru in I najmlajše. V tem pogledu so se Za-obanem počastili praznik dela —fgoriaru in Hrastničani bolje izka-1. maj.	zali.
Kategorizacija šol
celo tri mladinske zbore. Kakšna vojska mladih pevcev. Druga razveseljiva značilnost je mladi kader, ki te zbore vodi. Vodstvom šol je uspelo navdušiti za to delo dovoli mladih učiteljev in učiteljic, ki z veseljem opravljajo delo.
In treija značilnost: nadpovprečna .valiteta nekaterih zborov. Večina pesmi je bila primerna za mlada grla, nekatere pesmi so bile zapete s temperamentom in so vzbudile v dvorani radostno razpoloženje.
Organizatorji revije so pot pravilno zastavili, mladino in mlade
kadre pa navdušili za mladinsko petje. Zdaj bo treba združiti vse napore za dvig kvalitete vseh zborov, za strokovni dvig mladih zborovodij in za uspešnejšo in mirnejšo realizacijo nastopa samega, iz kat-’-ega naJ bi velo koncertno ušje.
ZasLv.mik občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev Hrastnik je ob koncu revije razdelil priznanja posameznim pevskim zborom in ansamblom, pevovodjem se je pa zahvalil za trud predsednik sveta Gvido Urlep.
Lep kultom večer
V soboto, 14. aprila, je priredil moški pevski zbor Zarja DPD Svo-boda-Center v Trbovljah v Delavskem domu svoj vsakoletni koncert. Spored je bil razdeljen v dva dela: prvi del umetne, drugi del narodne oziroma v narodnem tonu pisane pesmi.
Najbolj zanimiva je bila skladba Karla Pahorja »Oče naš«. Zato ie zbor Zarje povabi! skladatelja, da osebno prisostvuje koncertu in izvajanju svojega dela. Po izvedbi te skladbe je pubiT.a burno aklami-rala navzočega skladateLa. On in vsi poslušalci so bili navdušeni nad težko in zelo dobro izvajano pesmijo. Skladatelj je bil presrečen, da se iz grl takih težkih .delavcev — rudarjev lahko izpili tako Drecizno izvajanje. To je seveda zasluga po-
Sprejet odlok o kategorizaciji
Nov način financiranja šolstva je ukinil prejšen način dotiranja šol iz preračuna občinskega LO. Sklad za šolstvo mera zdaj na osnovi objektivnih meril dodeliti šolam sredstva, s katerimi potem razpolagajo šole, ki tako postajajo vse bolj samostojne tudi v tem pogledu, hkrati pa je mogoče doseči tudi večje varčevanje s sredstvi.
Zdaj je v skladu z določili temeljnega zakona o financiranju šolstva posebna komisija sveta za presveto pri občinskem LO Zagorje ob Savi pri tekanju objektivnih meril za razdelitev sredstev sklada posameznim šolam ugotovila, da specifičnim razmeram
šol na področju zagorske občine najbolj ustreza oddelek kot osnovna enota za merilo stroškov posamezne šole. Oddelek namreč zahteva enkratno polno zaposlenost ene učne moči ter enoi opremljeno in oskrbovano učilnico; vse druge okoliščine (število
Razprava o nalogah in pomenu glasbenih šol
Občinski LO Litija je na zadnji seji obeh zborov razpravljal tudi o odloku o kategorizaciji šol na področju občine in predlog sveta za šolstvo pri občinski LO v celoti osvojil. Vse šolp, glasbena šo* la in otroški vrtec so razdeljeni na 6 kategorij. V prvi, v kateri pripada na oddelek 780.000 din letno, eo šole Vače, Kcetrevnlca in S tanga; v drugi, z 850.000 din na leto, so šole Dole pri Litiji in
na oddelejc, sta šoli Gabrovka in Kresnice, Glasbena šola Litija in otroški vrtec Litija; v četrti kategoriji, 'z 980.000 din na leto, sta šoli Polšnik in Jevnica; v peti, z 1,070.000 din na leto na oddelek, so šole Šmartno pt^l Litiji, Rib-če, Hqtič in Sava ter Delavska univerza Litija; v šesti kategoriji, z 1,200.000 na leto na oddelek, pa so šole Litija, Javorje, Gradišče,
Primskovo; v tretji, z 950.000 din 1 Mamolj in Konjščica.
Svet Svobod in prosvetnih društev občine Hrastnik je pripravil posvetovanje o nalogah in pomenu glasbenih šol v komuni. Na posvetovanju so največ razpravljali o vlogi glasbenih šol in o pomenu glasbene vzgoje. Pri tem so ugotovili, da na nekaterih šolah zapostavljajo pouk glasbe. Zato so menili, da bodo morala vodstva šol zagotoviti pouku glasbe mesto, ki mu gre in ga vrednotiti z ostalim poukom.
Precej pozornosti je bilo deležno tudi kadrovsko vprašanje, saj na nekaterih šolah nimajo strokovnih učiteljev za petje, sicer pa primanjkuje kadra tudi na obeh glasbenih šolah (v Hrastniku in
Konferenca o nekaterih aktualnih zdravstvenih vprašanjih
V torek popoldan je bila v sejni sobi SZDL v Zagorju ob Savi konferenca o nekaterih aktualnih zdravstvenih vprašanjih, ki jo je sklicala skupščina Zavoda za socialno zavarovanje z odborom za zdravstvo in na kateri so razpravljali o programih in finančnih načrtih zdravstvenih zavodov za leto 1962 ter o sklepanju pogodb in plačevanju zdravstvenih storitev, o predlogu za stacionarij kirurškega oddelka v Zdravstvenem domu Zagorje ob Savi, o vprašanju nadalj-nuga obstoja obratne ambulante Rudnika rjavega premoga Zagorje ob Savi v Kisovcu, o rezultatih zdravstvenega pregleda članov Zveze borcev v lanskem letu in o preventivnem zdravljenju zavarovancev v letošnjem letu.
Zaradi važnosti bomo o konic« rcnci poročali še obširneje v prihodnji številki. ’
Bolj uveljavljati samoupravljanje
Zadnji občni zbor sindikalne podružnice Termoelektrarne Trbovlje Je ugotovil, da je bilo delo sindikalne podružnice v zadnjem obdobju uspešno. Posebno skrb pri tem so posvetili Izobraževanju članov kolektiva, saj so za strokovno izobraževanje priredili vrsto predavanj ln strokovnih izletov. V prihodnje bo pa kazalo posvetiti več pozornosti kadrovskim vprašanjem v zvezi z izbiranjem kandidatov za izobraževanje in tesnejši povezavi s trboveljsko Delavsko univerzo.
Ugotovljeno je tudi, da so v podjetju doslej premalo razpravljali o nekaterih vprašanjih v zvezi z napredovanjem in je prišlo zaradi tega do negodovanja.
Uspešno je bilo delo komisije za oddih delavcev, sindikalna 1 podružnica je pripravila tudi obiske
Elektrika na Branka
Na Brunku nad Radečami jc v soboto zasvetila električna luč, ki so si jo tamkajšnji prebivalci že nekaj časa želeli. Otvoritvi so prisostvovali zraven predstavnikov podjetja’ F.lcktro še predstavniki občinskega LO in družben o-poli-ličnih organizacij iz Hrastnika.
Ta pridobitev jc rezultat prizn-
O delu komisije za predloge in pritožbe
Izvršni odbor občinskega odbora SZDL v Hrastniku je na eni izmed zadnjih sej razpravljal o delu komisije za predloge in pritožbe, ki deluje pri občinskem odboru SZDL. Ugotovljeno je bilo, da je bila ta komisija doslej nedelavna, In so se zato na seji dogovorili o nalogah in delu komisije ter sprejeli nekatere sklepe v /vezi s kadrovsko izpopolnitvijo komisije. — ak.
Radečah), kar bo pa postalo rešljivo, ko bodo končali šolanje štipendisti občinskega LO na srednji glasbeni šoli.
Na posvetovanju so sprejeli več priporočil in sklepov, med katerimi velja še posebej omeniti sklep, da naj postanejo glasbene šole središče glasbene vzgoje v občini in da je treba prilagoditi pouk v njih potrebam kraja. — ak.
učencev v oddelku, število razredov v oddelku in više organiziran pouk) pa le delno vplivajo na višino stroškov šole.
Občinski LO Zagorje ob Savi je na zadnji seji soglašal s predlogom sveta za prosveto pri občinskem LO, da se vse šole in vzgoj-no-varstvene ustanove v občini razvrsti v osem kategorij.
V prvo kategorijo (695.000 din na oddelek) so razvrščene niže organizirane dvooddelčne šole Kolovrat, Tirna in Znojile; v drugo (700.000 din) popolne niže organizirane, štiri in večoddelčne šole, \ prispevka izplačanih neto osebnih
žrtvovalncga in neutrudnega dirigenta Jožeta Skrinarja
Agogika je bila v vseh pesmih besedilu primerna. Najbolj ;e presenečala lepa dinamika. Niti en glas ni izstopal. Z izvajanjem narodnih pesmi, v katerih je pel sola točke tov. inž. Ivančič s svojim prijetnim baritonom, so pevci zaključili res lep kulturni večer. Želeti bi le bilo, da bi se občinstvo v večjem številu udeleževala takih prireditev.
Izza kulis se sliši, da namerava zbor Zarje obiskati še letos naše izseljence v Nizozemski. S tako izvajanim koncertom, kot je bil le-ta doma, bo tudi tam žel lep uspeh, kar mu iz srca želimo.
Oskar Moll
Kako bodo dotekala sredstva v sklad za šolstvo
Da bi se zagotovil reden dotok sredstev v sklad za šolstvo pri občinskem LO Zagorje ob Savi sta oba zbora občinskega LO na zadnji seji na predlog sveta za prosveto pri občinskem LO sprejela odlok o dodelitvi sredstev v sklad za šolstvo, s katerim je določeno, da se steka v sklad 31,5 % sredstev od dohodkov občinskega proračuna za leto 1962; 60 % sredstev od' proračunskega prispevka gospodarskih organizacij in samostojnih ustanov; 60 % sredstev od proračunskega prispevka obrti, zasebnih gostišč ter zasebnih lastnikih motornih vozil, ki se ukvarjajo z javnim prometom, ter 1 %
Cemšenik, Mlinše in Podkum; v tretjo kategorijo (730.000 din) nepopolna osnovna šola z nižjimi razredi Loke; v četrto kategorijo (825.000 din) popolni, niže organizirani tr.ooddelčni šoli Senožeti in Sentgotard; v peto kategorijo (835.000 din) nepopolna osnovna šola, na prehodu v popolno više organizirano šolo, Izlake; v š-sto kategorijo (1,070.000 din) popolni više organizirani šoli Toplice in Zagorje; v šesto kategorijo (535.000 din) Nižja glasbena šola itd.
dohodkov delavcev in uslužbencev,
Litijski godbeniki na Dolah
V nedeljo, 15. aprila, so na Dolah pri Litiji gostovali godbeniki Svobode iz Litije s konoe^fom narodnih in umetnih pesmi. Domačini in vaščani iz sosednjih vasi so nastop litijskih godbenikov toplo pozdravili in izrazili željo, da bi jih v prihodnje še večkrat obiskali.
V nedeljo ob devetih
dcvanja tamkajšnjih prebivalcev, saj so za elektrifikacijo pokazali veliko pripravljenost in v veliki večini prispevali denar in material ter opravili tudi precej prostovoljnih delovnih ur.
Predsednik gradbenega odbora Anton Skoporc ie jc v soboto zahvalil vsem prebivalcem za sodelovanje, prav tako tudi drugim gospodarskim organizacijam" in ustanovam, zlasti ie podjetju »Elektro — Krško«, ki so pripomogli, da je vas Brunk elektrificirana.	-ak
Spet pekarna pri Vargu
Kot smo zvedeli, bo začela verjetno ie do 15. maja delovati dvoetažna parna pekarna Varga v Trbovljah. Zaradi velikega povpraševanja po kruhu in ostalem pecivu je sklenil »Veletltar« iz Celja ponovno odpreti to pekarno.
bolnih članov kolektiva. Podjetje bo pa letos na pobudo vseh organizacij kupilo od Zavoda za stanovanjsko izgradnjo 10 stanovanj in tako povečalo stanovanjski fond. Pa tudi v prihodnje nameravajo vsako leto kupiti po eno stanovanje.
Občni zbor sindikalne podružnice Je tudi ugotovil, da so doslej premalo razpravljali o nekaterih vprašanjih v zvezi z nagrajevanjem zaposlenih, Pri tem so ugotovili, da se večajo zlasti oseb,ni dohodki kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev, osebni dohodki nekvalificiranih delavcev v obratu Tovarne zidakov pa bo nizki.
V trboveljski Termoelektrarni so tri proizvodne enote, obrat, delavnica in Tovarna zidakov. Vsaka proizvodna enota ima zbor proizvajalcev. V tem je bil storjen korak naprej, kljub temu pa V teh proizvodnih enotah razpravljajo le o nekaterih tehničnih in gospodarskih vprašanjih ter včasih še o vprašanjih delitve osebnih dohodkov. Zategadelj je upravni odbor sklenil, da bo pomagal vsem zborom proizvajalcev v ekonomskih enotah zaživi v celoti. Pa tudi delavski »vet podjetja bo moral pomagati pri nadaljnjem uveljavljanju zborov proizvajalcev ekonomskih enot.
Občni zbor sindikalne podruž-ncle Je tudi ugotovil, da,Je.bilo doslej premalo povezave med sindikalno podružnico, organi samoupravljanja In tehničnem kolegijem. Sicer eo pa sklenili ,da bodo še vnaprej posvetili vso skrb Izobraževanju članov kolektiva, oddihu in rekreaciji članov, pomoči organom samoupravljanja pri de-centraUzačiji samoupravljanja in urejanju vprašanj okrog osebnih dohodkov zaposlenih.
Nabito polna lutkovna dvorana v zagorskem Delavskem domu. — Vsako nedeljo dopoldan, ko so v njej prireditve v okviru pionirskega kluba.
Prisotni z zavzetostjo sledijo programu. Včasih se kdo spozabi in začne misliti na glas, pa ga brž opozori'sosed — glej, ne smeš!
Da ne boste mislili, da je to zdaj po mesecu dni prvoaprilska potegavščina, če bom Jtisal o prireditvi »Pokaži, kaj znaš!«, na kateri so nastopali v pionirskem klubu l.apr. pionirji in pionirke z zagorske osnovne šole.
Trema med nastopajočimi, kot . običajno na vseh prireditvah. Za-1 četek je bil dokaj točen in zaslužijo zato organizatorji pohvalo (včasih se pri prireditvah za mladino začetek zavleče v nedogled). Napovedovalka prične z delom. Komisiji za ocenjevanje nastopajočih sta pripravljeni.
Vrstijo se točka za točko. Nastop začne sedem pionirk s pesmijo •Prečuden cvet«. Potem nastopa harmonikar Franci. Pa spet dve pionirki s skečem o pohorskem Tijeku. Sledijo popevke in narodne pesmi, recitacije,■ pa spet harmonikar, pa pionirja s harmoniko in trobento, pa spet popevke, duet in... Predolgo bi moral naštevati, le bi hotel našteti vse.
Komisjji ocenjujeta nastopajoče. Prisotni pionirji nagrajujejo tiste, ki dobijo večje število točk. Na koncu, ko napovedovalka prečita vrstni red šestih najboljših, je v dvorani tišina. Potem pa sledi priznanje, navdušeno in prisrčno, posebej še duetu Kužnik-Dolar, ki ;e osvojil vse možne točke (80) s pesmijo >Po jezeru«.
Prisotni so ob koncu hoteli že domov, pa jih je ustavil tov. Janez. •Ja, na uganko smo pa čisto pozabili! Saj smo se zadnjič dogovorili, da boste prinesli s sabo beležnice in svinčnik, da si boste zapisali uganko, ki vam jo bomo zastavili.«
V zboru: rja, utanko!«
ln spet tovariš Janez: *ln tu je uganka! Dobro prisluhnite: kdaj lahko koga potegneš za nosf«
Pol dvorane pionirjev takoj odgovori: »Prvega aprila!«
Vendar se tovariš Janez ne da pretentati. Pionirjem pove, da naj rešitev napišejo na listke in jih prihodnjič prinesejo s seboj.
ln tako je zagorska mladež preživela dopoldne v prijetnem razpoloženju.
In ne samo to dopoldne. Kajti v pionirskem klubu so prireditve vsako nedeljo. Škoda le, da je prostor majhen, da ne more sprejeti vseh, ki bi radi prišli v klub in zato za klub niti nimajo razobpenih posebnih lepakov. Bojijo se, da hi potem preveč najmlajših žalostnih obrazov odhajalo domov. Sicer pa,
V načrtu pa je še ena lutkovna predstava, še en nastop •Pokaži, kaj znaš«, za katerega bodo nastopajoče izbrali kar med prisotnimi pionirji in pionirkami v dvorani, pa razgovor o pripravah na praznik mladosti, predvajanje pravljičnih filmov, razgovora s člani ZB oziroma s tistimi člani ZB, ki so
Režiser Santlč prikazuje najmlajšim Zagorjanom, obiskovalcem Pionirskega kluba, lutke, ki Jih je uporabil pri snemanju lutkovnega filma
saj so prireditve — kot že omenjeno — vsako nedeljo dopoldan.
Tako so v pionirskem klubu le vrteli mladinske filme, enkrat so najmlaiši lahko prebirali knjige in revije, nastopili so lutkarji s •Težavami Petrsiljčkove mame«, vsem tem nastopom pa sledijo razgovori z otroki.
"se kot mladinci odšli v partizane, in razgovor o stanovanjski skupnosti in o delu pionirskih hišnih svetov.
Program ie obsežen. Vsako nedeljo dopoldan mu sledi precej zagorskih pionirjev in pionirk. In zadovoljni preživijo uto in še več e klubu.
Odloča naj celoten kolektiv
Obračun svojega dela v lanskem mi namena priključevati se ne letu »e Imeli člani sindikalne po- Elektro-Ljubljani in ne podjetju družnlee Fl»Vtro-TrbovIje v nede- Elektro-Celje.
ljo, 22.	v dvorani LO/Tr- , Razprava na občnem zboru je
bovlje. Polnoštevilna udeležba na -o poročilu podpredsednika tov. zboru je dala slutiti, da se bo po j Jančiča še zlasti poudarila, da je podanih poročilih razvila živahna j treba med kolektivom več tova-
razprava, vendar razen nekaterih diskutantov, ki so razpravljali predvsem z vidika, da je treba več dela na področju izobraževanja in bolj pogumno sodelovati pri decentralizaciji delavskega samoupravljanja, ni bilo posebne razprave.
V razpravi je bilo zlasti podčrtano dejstvo, da je glede združevanja podjetij, kot so to nekateri predlagali, treba upoštevati najprej želje in voljo kolektiva. Občni zbor je tudi sam naglasil, da je podjetje Elektro-Trbovlje dovolj gospodarsko močno in da ni-
rištva in konkretnih medsebojnih
Pcs’ova!nica »Steklarja« v Trbovljah
Podjetje »Steklar« iz Celja je v minulih dneh tega meseca odprl svojo poslovalnico pri Dimniku. — V Trbovljah že nekaj časa ni bilo nobenega steklarja, tako da so morali potrošniki sami urejevati razbite šine ali pa druge steklene izdelke. Poslovalnica urejuje in izpolnjuje vsa zasteklenitvena dela, nadalje jedkanje, brušenje, pleskanje ter vsa splošna stavbno steklarska dela.
Voščila za 1. maj iz JLA
' V imenu vseh fantov iz čr-’	mih revirjev, ki so na odslu-
ženju vojaškega roka v Sab-1 cu, pozdravljamo in čestitamo vsem domačim, prijateljem in j dekletom za 1. maj:
Rudi Bukovšek, Jože Ceper-lin in Poldi Stoklas iz v. p. 7716/23 - Sabac.
Vsi zasavski fantje, ki služimo vojaški rok v v. p. 1552, Beograd, čestitamo ob 1. maju — praznik delovnih ljudi članom delovnih kolektivov, staršem, znancem, ženam, dekletom in uredništvu in želimo prijetno praznovanje.
Filip Hribar, Lado Kolar, Milan Jordan, Ivo Jekuš, Ivo Krajšič, Otmar Kulterer, Anton Sušnik, Zdravko Pirc, Jože Spilcr, Ivan
Petaver in Edo Pišek iz Trbovel j ter Rudi Saviozzi, Ivan Mele, Ivo žužman, Ivan Makek, Vili Kovač, Majcen Ludvik in Hanzi Gošler iz Hrastnika.
RAZPRAVLJALI SO O CENAH
Na minuli seji sveta za blagovni promet pri ObLO Trbovlje, ki je bila v sredo, so proučevali nove gospodarske predpise v zvezi s cenami ter razne cene po gospodarskih organizacijah. — Glavna točka dnevnega reda pa je biia: razpravljanje in proučevanje poročila komisije za zagotovitev cen v trboveljskih trgovskih podjetjih. Poudarili so, da bi bilo potrebno pripraviti trgovsko mrežo do tega, da bi šla s trgom v korak glede cen in da bi tako pritegnila čim-več potrošnikov.
odnosov.
Vsi sklepi zadnjega občnega zbora niso bili izvršeni, zlasti ne, da bodo vsake tri mesece kolektivni sestanki vseh članov, tako tudi ni bilo polletne konference. Dejstvo, da se vrše sestanki elanov po ekonomskih enotah, ne ustreza potrebi. Nujno potrebno je, da se vsi člani sindikata večkrat na leto snidejo.
Po drugi strani ie pa spet res, da ja sindikat vodil vso skrb za delovnega človeka, tako glede ureditve letovanj, glede skrbi za stanovanja za člane kolektiva. Za člene kolekliva v Zagorju je bilo v stanovanjske namene odobreno 23 mi’ijonov dinarjev, v Trbovljah
V septembru predvideno
referendum o statutu
Na razširjeni seji komisije za -.estavo statuta občine Hrastnik so govorili o poročilu komisije, ki ;e proučevala krajevne skupnosti, ■bore občanov in referendum. V razpravi je bilo nrinešeno precej predlogov/ ki naj bi bili upoštevani v novem statutu. Na prihodnjih sejah komisije za sestavo statuta občine Hrastnik bodo pa obravnavali poročila ostalih podkomisij, ki so proučevale delo občinske skupščine in njenih organov. vlogo družbeno-poMtičnih organizacij, družbene službe in druž-beno-ekonomska vprašanja.
Na osnovi gradiva, ki ga je pripravilo vseh pet podkomisij, bodo izdelali teze za nov statut občine, o katerem bodo razpravljali organi upravljanja in družbeno-poli-tične organizacije, pred sprejemom pa tudi zbori občanov. Člani komisije za sestavo novega statuta v Hrastniku računajo, da bodo lahko razpisali referendum o novem statutu predvideno že v začetku septembra.	-ah
17 milijonov, v Radečah pa 2 milijona. Dobro je bilo nadalje delo sindikata za organizacijo zbora proizvajalcev v kolektivu.
Med sklepi za bodoče delo je bilo zlasti poudarjeno: potreba večkratnega siiajanja članov sindikata, ureditev sindikalne dvorane, več stikov z ekonomskimi enotami, in da je treba vso skrb posvetiti delovnemu človeku, zlasti za izobraževanje članov, prav tako obiskovanju bolnih članov kolektiva doma ali pa v bolnišnicah.
Bodoče naloge so velike. Prav je, kar je bilo poudarjeno med sklepi, da je potrebno, da člani sindikata Elektro-Trbovlje gled i/o na vsa dogajanja kot na celoto
ikviru FLRJ, ne pa samo v okviru svojega kolektiva.
Delavci trboveljske Komunale končujejo te dni z deli pri ureditvi parka pred poslopjem NB, s čimer bodo Trbovlje precej pridobile na lepši podobi. Dela so bila urejena s sredstvi občinskega LO in delno tudi NB
Zbori zavarovancev kmetijskih proizvajalcev v Zagorju
Zadnji ponedeljek so bili v nekaterih okoliških krajih na področju zagorske* občine zbori zavarovancev — kmetijskih proizvajalcev, na katerih so razprayljali o poročilu o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev. — Precejšnji del razprave je bil posvečen spremembi zakona, da se tudi zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev osamosvoji in še v večji meri približa samim zavarovancem. Da bi zdravstvena zavarovanja kar najbolj vskladili, se pri zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev opušča dosedanji splošni osebni prispevek (glavarina) in uvaja premija, ki jo bodo plačevali nosilci zavarovanja v višini, ki jo za vsako eto posebej določi okrajni LO.
Ker je v lanskem letu nastal primanjkljaj v skladu osnovnega
zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev, je predpisan poseben enkratni prispevek od kmetijskih dohodkov v višini 2,7 odstotka od katastrskega dohodka, ki ga bodo plačali za prvo letošnje tromesečje vsi, ki imajo davku zavezane dohodke. Za financiranje razširjenega zdravstvenega zavarovanja pa bodo plačevali letos kmetijski proizvajalci na področju zagorskega občinskega LO (kot v vseh ostalih občinah ljubljanskega okrajnega LO) za vsako zavarovano osebo premijo 2600 dinarjev letno.
Na zborih zavarovancev — kmetijskih proizvajalcev, ki so bili — kot že omenjeno — zadnji ponedeljek na področju zagorske občine, so pa govorili še o finančnem poročilu skladov zdravstvene-nega zavarovanja kmetijskih pro-
Zavod za zaposlovanje
delavcev Trbovlje
čestita vsem delovnim ljudem, še posebej občanom Trbovelj,
OB 1. MAJU
mednarodnem delavskem prazniku in jim želi obilo delovnih uspehov
Občinski ljudski odbor, Občinski odbor SZDL, Občinski komite ZKS, Občinski komite IMS, Občinski odbor ZB KOV
ZA60BJE OB SAVI
z drugimi družbeno-političnimi organizacijami in društvi čestitajo občanom zagorske občine in delovnim ljudem širom po domovini k mednarodnemu delavskemu prazniku — 1. maju
GOSTINSKO PODJETJE ŽAGO UJE OB Sm
Cesta Borisa Kidriča, tel. 81-037, s poslovalnicami Hotel »KUM«, Prešernova cesta, telefon 81-007,
KRIŽIŠČE, Kidričeva cesta, APNENICE, Kolodvorska cesta, telefon 81-038,
KOLODVOR, Savska cesta,
PRI FRANCETU, Potoška vas, KEGLJIŠČ^, Podvine, PROLETAREC, Selo,
KOTREDEŽ, Kotredež,
KOVAČ, Eberlova cesta, telefon 81-040,
LOKE, Loke,
PRI KNAPU, Kisovec in ZALOŽNA KLET, Kidričeva cesta, telefon 81-037
Priporočamo se za obisk naših poslovalnic. Postrežba točna in solidna. Cene konkurenčne. Izbrano blago. Vsem gostom in občanom Zagorja ob Savi čestitamo ob 1. maju
Lesna
industrija
Litija
čestita k 1. maju — prazniku dola vsem poslovnim prijateljem ter občanom Litije in prebivalcem ostalih zasavskih občin
Industrija
grsebe* ega materiala
Žagarje
Savi
čestita ob mednarodnem delavskem prazniku — 1. maju vsem delovnim ljudem širom po domovini, še posebej pa občanom Zagorja ob Savi
Obrtno podjetje »ZAŠČITA«,
prej »Čevljarstvo«,
ZAGORJE OB SAVI
Izdeluje vsa zaščitna sredstva za higiensko tehnično varstvo. Vsem delovnim ljudem, še posebej občanom Zagorja ob Savi, čestitamo k 1. maju!
Občni zbor društva upokojencev
Na občnem zboru Društva upokojencev v Trbovljah 11. apr. 1.1., ki se ga je udeležilo nad 500 članov ter zastopnikov SZDL, občinskega sindikalnega sveta ter Zavoda za socialno zavarovanje in drugih, so obravnavali resna vprašanja prizadetih upokojencev — povratnikov, nadalje pridobitev poslovnih prostorov v starem Rudarskem domu, kjer naj bi se upokojenci redno shajali, se posvečali kulitumoprosvetnemu delu, klubskemu življenju, pretoira-
Tuberkulinizacija goveje živine
S predlogom sveta za kmetijstvo in gozdarstvo pri občinskem LO, da se najkasneje do 31. marca 1963 izvede tuberkulinizacija goveje živine na področju zagorske občine, sta na zadnji seji soglašala oba zbora občinskega LO. Sprejel je tudi odbedbo o obveznem izkoreninjenju goveje tuberkuloze in odlok o ustanovitvi sklada za plačevanje odškodnin za tuberkulozne živali. Z odredbo je določeno, da organizira in vodi izkoreninjenje tuberkuloze goved posebna komi-sjia, ki jo imenuje svet za kmetijstvo in gozdarstvo, tehnična izvedba akcije je pa poverjena Veterinarski postaji. Določeno je tudi, da se opravljata tuberkulinizacija in pregled živine po hlevih na stroške lastnikov, in sicer po 300 dinarjev za glavo.
nju časopisov, raznih brošur itd. Ker so rudarji, sedaj upokojenci, svoječasno največ doprinesli s prostovoljnim delom k izgradnji Rudarskega doma, sodijo, da so upravičeni do delitve teh prostorov.
Med ostalim so sklenili, da se za inozemske upokojence določi tričlanska komisija, ki naj bi v povezavi s SZDL in zavodom za socialno zavarovanje pomagala pri reševanju prošenj za dosego njihovih pravic, tako da se posamezniki ne bi stalno obračali za pojasnila direktno v Francijo, temveč da bi se njihove težave in vprašanja najprej obravnavala doma, nato pa vse prinešene in upravičene zahteve predložile Republiškemu odboru za inozemske pokojnine in rente v nadaljnje reševanje. — E. M.
Telovc.clna akademija
Učenci osnovne šole narodnega heroja Rajka v Hrastniku so pripravili telovadno akademijo. Program so pripravili reNtedniki vseh razredov in učiteljica telesne vzgoje Gizela Zavadlal. Učenci so v osemnajstih točkah prikazali spretnosti, ki so se jih naučili. Program je bil pisan in dobro izveden, žal je pa bila udeležba starejših nezadovoljiva, ker je bilo . pričakovati, da se bo prireditve I udeležilo več staršev nastopajočih I otrok. — ak.
izvajalcev. Sklada za osnovno in razširjeno zdravstveno zavarovanje sta imela lani skupaj 15,898.142 dinarjev izdatkov in 11,768.213 din dohodkov, da je tako nastal primanjkljaj v višini 4,129.929 din.
Nov obrat
za zaposlovanje
ženske delovne sile
Glede na vedno večje števila nezaposlene ženske delovne sile je dal Zavod za zaposlovanje iz Trbovelj zelo dobro pobudo za ustanovitev novega obrata za izdelavo artiklov za gospodinjstva. Zavod je zagotovil tudi določena finančna sredstva. V obratu bi trenutno lahko zaposlili manjše število žena in deklet, drugo leto pa bi se število zaposlenih občutno povečalo.
V obratu bi izdelovali razne gospodinjske potrebščine iz plastične mase in barvnih kovin ter ostale predmete.
Kot pričakujejo, bo obrat začel verjetno delovati že v drugi polovici tega leta.	,
Nov obrat
družbene prehrane
Na pobudo ObLO Trbovlje ln glede na večje potrebe je sklenil delovni kolektiv SGP »Zasavje«, naj bi v maju ali pa najkasneje junija združili vse tri dosedanje menze tega podjetja v centralno menzo.
Prostore za novo centralno menzo bodo uredili v preurejenem samskem domu v Zgornjih Trbovljah. Zmogljivost menze bo 300 obrokov, sedaj pa se hrani v menzi približno 300 delavcev tega podjetja in pa »Komunale«.
Pričakujejo, da se bodo občutno zmanjšali režijski stroški, hrana pa bo precej boljša in cenena.
Brezalkoholnih pijač dovo"
Prejšnji obrat »Sodavica«, ki deloval v sklopu gostinskega pc, jetja »Majolka« iz. Trbovelj, se , osamosvojil s 1. januarjem 1962. Obrtno podjetje »Sodavica« si p zadeva, da bi v čim krajšem ča začelo delovati v novih obrala i prostorih. V zvezi s tem so ž -storili vse potrebne ukrepe za nakup novih strojev, tako da se ho dosedanja zmogljivost 5000 steklenic na osem ur povečala na 8000 steklenic.
Upajo, da bodo lahko že do le sezone z novimi stroji zadovoljili vsa povpraševanja in občutno i/ boljšali kvaliteto svojih brezalkoholnih pijač:	coctc, citronadc,
oranžadc, sifona, mentola ter drugih izdelkov,
I Več zdravih zob!
'fs
V letošnjem februarju so v Zasavju ustano- položaja na terenu sklenila, Izvršiti občasne dc-vill strokovno sekcijo zobozdravstvenih delavcev, lovne akcije v oddaljenejših krajih, da tam prc-kl sl je mimo strokovnih problemov zadala tudi gleda stanje zobovja šolske ln predšolske mla-nalogo, da pomaga pri urejanju zobozdravstvene dlnc ln da najnujnejše delo opravi že kar na službe v Zasavju, ki je zaradi pomanjkanja stro- terenu.
kovnega kadra v težkem položaju. Maksimalna Prve take akcije, ki je bila Izvršena 8. aprila zaposlitev strokovnega kadra ne more zadostiti na Mllnšah In v Kolovratu, sc je udeležilo 15 zo-i velikim potrebam prebivalstva In tudi ne kaže, bozdravstvenlh delavcev, ki so, opremljeni s d;l bi se situacija v doglednem času popravila, potrebnim Instrumentarljem, Izvršili koristno Š Na nedavnih zborih zavarovancev je bilo po- tdelo s številnimi pozitivnimi storitvami, lu*r s..
)! novno poudarjeno, da je treba dati zobozdrav- mimo plombiranja zob Izvršili tudi poth-.bm:
15	stvenl službi več pomoči, štipendirali nove kadre	ekstrakcije In preglede.	Mladina teh šol	sc 'c
a	|„ obstoječega stimulativno honorirati. Nove na-	odzvala skoro stoodstotno, kar priča o	veli i
ti loge, ki jih je zobozdravstvena služba prejela potrebi In želji prebivalstva samega po povečan,u i? z razširjenim zdravstvenim zavarovanjem kmetij- kapacitet obstoječih zobnih ambulant. Dobro < v-»5 ,klh proizvajalcev, so za zobne ambulante trd ganlzlrena akcija, v kateri je sodelovalo šest cin ti oreh, ker se s povečanjem števila zavarovancev zobozdravstvenih delavcev Iz Radeč, Hrastnik:*, f) ni sorazmerno povečalo število zobozdravstvenih Trbovelj ln Zagorja, Je naletela na ugoden od-iS delavcev.	mev pri prebivalstvu, ki želi, da bi se ta način
Za šolsko In predšolsko mladino delajo šol- zobozdravstvene pomoči utrjeval In razširil.
H	ske zobne ambulante, vendar niti ena nima stal- Naslednja taka akcija	bo na Dolu pri	Hrast-
£	nega zobozdravnika ln se vse delo razvija v nad-	nlku. Mimo efektivnega	dela posvečajo	zobo- >s
S urnem delovnem času ln omejenem obsegu, zato zdravstveni delavci pozornost tudi preventivnim ne Izkazuje aktivne bilance ln jih je treba ukrepom za preprečevanje zobne gnilobe. V ta 5 dotlratl. Stanje zobovja pri mladini je vse prej namen prirejajo predavanja o pravilni negi zo-kot zadovoljivo In bo treba temu problemu po- bovja In pravilni prehrani ter organizirajo po ( svetiti posebno pozornost. Spričo velike potrebe šolah Izvajanje fluornlli akcij. Ta leče že na šle- ;-} deluje za šolsko mladino potujoča zobna ambu- vllnlh šolah. V letošnjem letu bodo skušali v to > lanta. Pred kratkim Je bila v Trbovljah, nato pa akcijo vključiti vse šole v Zasavju, posebno še i-pride v vse večje kraje Zasavja, da bo tudi nji- zato, ker je Okrajni zavod za socialno zavaro-hova mladina deležna zobozdravstvene oskrbe, vanje obljubil pomoč s tem, da prispeva pohj-Po sedanjem atanju pride v Zasavju povprečno vlco denarja za nakup fluorkalcljevlh table • 10.000 prebivalcev na posameznega zobnega le- Upamo, da bomo naleteli na ugoden odmev pr rapevla, kar je visoko pod povprečjem v LRS. vzgojiteljih In starših za dosledno Izvajanje ak-Da bi se pa približali Idealnemu številu prebl- cljc, ki je uspešna za preprečevanje gnitja zob. val cev na enega zobozdravnika, bi pa za zasavsko Sekciji zasavskih zobozdravstvenih delavcev področje potrebovali vsaj še 12 zobozdravnikov, pa želimo še obilo uspehu pri Izva anju Idealno .
Novoustanovljena sekcija zobozdravstvenih zamišljenega programa za Izpopolnjevanje vr delavcev za Zasavje Je ob upoštevanju težavnega zeli v zobozdravstveni službi.

~ '
- r,

m

m
Predilnica
čestita vsem svojim cenjenim poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem
Jugoslavije za
praznik dela • I. maj
1886
1962
W8WE
Priporočamo tkalnicam in pleiMalcam snelo kardirano bombažno in stanižno prejo, ki jo izdsiulemo v širokem aseitimanu
ObLO. ObO SZDL,	ObK ZK
ObK LNS, ObO ZB NOV	
LITIJA	
z ostalimi družbeno-političnimi organizacijami čestitajo občanom in delovnim ljudem širom po Jugoslaviji k prazniku dela — 1. maju,	
ter jim žele še obilo uspehov v delu	
Praktična, sodobna, elegantna samo SVEA	Tovarna
kuhinjska oprema	konfekcije
Lesno	in pletenin
industrijsko podjetje	»SAVA”
ZAGORJE OB SAVI	Zagorje ob Savi
	priporoča nakup izdelkov
Čestitamo ob 1. maju	Vsem delovnim ljudem čestitamo
in se priporočamo	k prazniku dela — 1. maju
Komunalno	Klavnica
podietie	Zagorje
Zagorje ob Savi	ob Savi
čestita vsem delovnim ljudem, šc	se priporoča za obisk poslovalnic
posebej občanom Zagorja, ob prazniku dela — 1. maju	Čestitamo ob 1. maju
Gradbeno
podjetje
Zagorje ob Savi
Čestita vsem delovnim ljudem zagorske komune in širom po Jugoslaviji k doseženim uspehom in ob 1. maju — mednarodnem delavskem prazniku	^
Kmetijska
zadruga
ZAGORJE OB SAVI
čestita vsem članom in občanom zagorske občine k mednarodnemu delavskemu prazniku —■ 1. maju
Zavod za
zaposlovanje
delavcev
LITIJA
ČESTITA OB 1. MAJU
Kmetijska
zadruga
GABROVKA-
DOLE
čestita članom ob 1. maju Prebivalcem Gabrovke tudi naj-prisrčnejše čestitke ob krajevnem prazniku
SJBcuvrna
KOLEKTIV
STEKLARNE
HRASTNIK
čestita vsem cenjenim odjemalcem in dobaviteljem ter
delovnemu ljudstvu ob Pl3ZllikU iSfilS, 1. MAJU
ter jim želi obilo nadaljnjih uspehov pri dvigu proizvodnje in produktivnosti dela
Vsem delovnim kolektivom čestita k uspešnemu izvrševanju proizvodnih nalog
TOVARHA DOKUMENTNEGA IN KARTHfcu* PAPIRJA,
RAD&CE
Vsem delovnim ljudem v Zasavju in poslovnim prijateljem širom po domov! -'	temo
k letošnjemu prazniku de*c, , A J U in jim želimo prijetno praznovanje
Za praznik dela čestita vsem Zasavčanom
Veleblagovnica „NAMA'
LJUBLJANA
Obiščite nas in prepričajte se o bogati izbiri vsakovrstnega blaga za dom, družino in gospodinjstvo
Splošno
trgovsko poAietle
Radeče
se pridružuje čestitkam ostalih delovnih kolektivov
k prazniku dela, 1. MAJU
Obiščite nase poslovalnice in zadovoljni boste. Dobili boste vse, kar potrebujete za dom in družino
Vsem delovnim ljudem Trbovelj iskreno čestitamo k prazniku dela — 1. MAJU
Zagotavljamo, da bo tudi v bodoče naša edina skib zadovoljiti potrošnike s kvalitetnim mesom in mesnimi izdelki. Poskrbeli bomo, da bodo naši prodajni lokali sodobno urejeni tako, kot se za kulturno postrežbo delovnega človeka zahteva in pričakuje.
S primerno preskrbo potrošnikov bomo vqdno skušali ustvariti kar najbolje razpoloženje.
industrijsko
podletie
„Meso"
Trbovlje
DELOVNI KOLEKTIV
MEHANIKA
TRBOVLJE
čestita vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem za mednarodni praznik dela
/
Splošna
bolnica
Trbovlje
čestita ob mednarodnem delavskem prazniku 1. maju
Obiinski svet svobod in prosvetnih društev Trbovlje z vsemi Svobodami In prosvetnimi društvi čestita k delavskemu prazniku — 1. maju vsem članom In obiskovalcem kulturno-prosvetnlh prireditev	
Delovni kolektiv KMETIJSKE ZADRUGE Iz Trbovcu želi vsem delovnim ljudem Zasavja obilo uspehov pri delu ter jim čestita za praznik dela 1. MAJ	Za 1. maj čestita vsem in sc priporoča KLAVNICA IN PREKAJEVALNICA RADEČE
K prazniku dela 1. maju čestita vsem KURIVOPROMET RADEČE	Vse vrste električnih napeljav in popravil vam izvrši Elektromehaniina delavnica Hrastnik Za 1. maj čestita vsem delovnim ljudem

Vsem poslovnim prijateljem, občanom in	
Zasavčanom	
čestita za	f«ma|
	delovni kolektiv
..^etalije"
Trbovelj
Zavod za zaposlovanje invalidov ter drugih za delo manj zmožnih oseb
„TIKA“
Trbovlje
de st! ta vsem za praznik dela	,
Vsem koristnikom PTT uslug čestita za praznik dela
podjetje za PTT promet Trbovlje
Kino Svoboda Trbovlje II
čestita vsem delovnim ljudem k prazniku dela, 1. maju, ln jim želi prijetno praznovanje.
Ne pozabite si ogledati velefilma »V 80 dneh okrog sveta«!
Komunala
Trbovlje
čestita delavskemu razredu In vsemu delovnemu ljudstvu k prazniku dela, 1. maju ter želi vsem obilo nadaljnjih uspehov
Elektro
Trbovlje
z vsemi ekonomskimi enotami čestita vsem delovnim l judem za Praznik dela 1. maj
6 »stilna
DELAVSKI DOM
Trbovle
sc priporoča cenjenim obiskovalcem ter želi prijetno praznovanje ob prazniku dela — 1. maju
in jim čestita
Vsem prijateljem dobre kapljice želi vse najboljše' za k* maj
delovni kolektiv
,.Dalmatinska klet" Trbovlje
Moprevozništvo
Trbovlje
čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela In ee priporoča
Vsem občanom ob delavskem prazniku 1. MAJU čestita in želi še veliko delovnih uspehov
ObLO Trbovlje - Občinski odbor SZDL - Občinski komite ZKS - Občinski sindikalni svet - Občinski komite IMS - Občinski odbor ZROP - Občinski odbor ZB KOV ter družbene In politične organizacije
Delovni kolektiv podjetja
„ODPAD" TRBOVLJE
z zbiralnicami Zagorje, Hrastnik, Zidani most in Radeče
želi vsem delovnim ljudem prijetno praznovanje delavskega praznika, 1. maja, In jim čestita k doseženim uspehom.
Mladina, bliža se čas poletnih počitnic, zbiraj vse staro železo, kosti, steklo, krpe ln vse ostalo, kar odkupujejo zbiralnice ODPADA po najvišjih dnevnih cenah. ---------------------—-— -------*■
Trgovsko podjetje
»PRVI JUNIJ"
* TRBOVLJE
z veleblagovnico in samopostrežnimi trgovinami ter z vsemi svojimi poslovalnicami se priporoča cenjenim potrošnikom ter jim nudi v svojih poslovalnicah vse, kar potrebujejo za dom in družino.
Vsem delovnim ljudem Zasavja pa čestitamo za delavski praznik
1. MAJ	|
Priporoča se delovni kolektiv	’
Trgovskega podjetja »Prvi junij«, Trbovlje
Prodam novo posteljo, dve okni, dvokolo, dežni plašč za 30.090 din. — Naslov v upravi lista.
Poceni prodam zelo dobro ohranjeno kuhinjsko kredenco. — Mivec, Novi dom 3, Trbovlje.
DELAVSKI DOM TRBOVLJE
V soboto, 5. maja 1962, bo gostovalo • v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah Slovensko ljudsko gledališče iz Celja z dramo Arthurja Millerja »SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA«. Predstava ob 16. uri bo za mladino, ob 20. uri pa za večerni abonma.
Vse abonente vljudno prosimo, da poravnajo svoje plačilne obveznosti do Delavskega doma.
Uprava Delavskega doma
' morovvskemu in dr. Drnovšku za j skrbno nego in trud med pokojnikovo boleznijo. — Hvala godbenikom, pevcem, vsem petim govornikom za poslovilne besede, posebno predsedniku ObLO Trbovlje tov. Gosaku za njegove poslovilne in tolažilne besede. Hvala vsem odbornikom ObLO, kakor tudi SZDL center Trbovlje za izkazano pomoč.
Prisrčna hvala sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, posebno organizatorjem, ki ste se potrudili za veličastno slovo od pokojnega.
žalujoči: žena Štcfi, sineva Franci in Vilko, mama, brat, sestre in ostalo sorodstvo
Sporočamo, da začne po l.maju obratovati »Tomos« servis pri Ivanu Jerebu v Trbovljah.
Ob bridki izgubi nepozabnega moža, očeta, starega očeta
IVANA BLATNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem,, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo izrekamo Zvezi borcev na Leninovem trgu, godbi, duhovščini in vsem znancem in sosedom. Žalujoči: žena Marija, hčerki Ema in Pavla z družino, sin Ivo in ostalo sorodstvo Trbovlje, dne 19. aprila 1962
1.	maja dr.
2.	maja dr.
3.	maja dr.
4.	maja dr.
5.	maja dr.
6.	maja dr.
7.	maja dr.
8.	maja dr.
9.	maja dr 10. maja dr.
Drnovšek Hinko Drnovšek Mihaela Drnovšek Hinko Komorowsky Komorowsky Komorowsky Drnovšek Mihaela Kramberger Južničeva Drnovšek Hinko.
Ob izgubi dragega moža, ata m starega ata
FRANCA TOMŠIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremljali'na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrazili sožalje. Hvala dr. Ko-
Dcžurna služba dravnikov v Trbovljah
26.	aprila dr. Kramberger
27.	aprila dr. Južničeva
28.	aprila dr. Južničeva
29.	aprila dr. Južničeva
30.	aprila dr. Kramberger
KOMERCIALNO TEHNIČNI BIRO poslovnega združenja »RUDIS« — Rudarsko industrijska skupnost, Trbovlje, Trg revolucije 7, razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	pravnega referenta
2.	referenta za propagando
3.	daktilografko I. razreda
Vse informacije se dobijo v biroju RUDIS,
ORGANI UPRAVLJANJA IN UPRAVA BOLNICE NAPROŠA
VSA DRUŠTVA IN ORGANIZACIJE. DA V PRIHODNJE NE POŠILJAJO PROŠENJ OZIROMA VLOG KAKRŠNEKOLI VSEBINE ZA DENARNO ALI MATEP.IALNO POMOČ, KER NIMAMO ZA TO DOLOČENIH NOBENIH SREDS^JEV. NA DOSPELE VLOGE TAKE VSEBINE S L MAJEM 19G2 NE BOMO VEC PISMENO ODGOVARJALI.	SPLOŠNA BOLNICA TRBOVLJE
m
Kina Delavski dom, Trbovlje:
27.	do 39. aprila in od 1. do 3. maja ameriški barvni cin. film »V 80 dneh okoli sveta«; 4. do 7. maja angleški krim. film »Sitni poklic«; 8. in 9. ital. film »Dolga noč 1943.«.
Kino Svoboda — Trbovlje II: 27 aprila do 3. maja amer. barv. cin. film »V 80 dneh okoli sveta« - predstave samo ob 16. uri — v soboto.
28.	aprila izjemoma že ob 15.30: 28. do 30. aprila ruski barv. film ob 19.30 »Cisto nebo«; l.do 3. maja francoski barvni film ob 19.30 »Svetnik vodi ples«; 5. do 7. maja nemški film »Dokler nas denar ne loči«; 8. in 9. maja ameriški barv. vestem cin. film »Preko planin divjega Zahoda«. Predstave običajno.
Kino Svoboda II v Hrastniku:
28.	do 30. aprila sovjetski barvni film »Tigri potujejo«; 29. aprila ameriški barvni film — matineja ob 10. »Zbogom orožje«; 1. do 3. maja ameriški barvni film »Obsedena žena«: 5.do 7. maja italij,-franc. film »Bagdadski tat«; 6. maja jugoslovanski film — matineja ob 10. »Bakonja Era Brne«; 9. in 10. maja ameriški barvni film »Rio Bravo«.
Kino Šmartno pri Litiji: 28. in
29.	aprila italijanski barvni cin. film »Velika vojna«; 1. in 2. maja italijanski film »Sladko življenje«; 5. in 6. maja ameriški film komedija »Nekateri so za vroče«; 9. in 10. maja angleško-sovjetski film »Pot na Antarktiko«.
TRBOVLJE
Rodile so: Angela Jurkovšek, Sevnica — deklico; Vida Rajevec, Trbovlje, Kolonija I. maja 17 — deklico; Darinka Sarlah, Hrastnik — deklico; Marija Zorko, Čeče - deklico; Vera Zdeličan, Zagorje — deklico; Ivana Lipičnik, Zagorje — deklico; Ana Kuhar, Sevnica, Novi grad — deklico; Erika Potokar, Trbovlje, Keršičeva 41 — dečka; Frančiška Kovačič, Zagorje, Podlipo-vica — deklico.
Poročili so se: Matija Korošec, delavec iz Trbovelj, im Marija Stopinšek, pom. šivilja iz Zagorja; Janez Kračan, ključavničar
Zaključni računi gospodarskih organizacij
GOSTINSKO	PODJETJE	»MAJOLKA«, TRBOVLJE	
	na dan 31. decembra 1960		
Odstavka	Znesek (v 000 din)	Postavka	Znesek (v 000 din)
A. Osnovna sredstva		A. Viri osnovnih sredstev	27,648
	27,648	Sklad osnovnih sredstev . . 2	
Denarna sredstva osn. sredstev 2	-	Drugi viri osnovnih sredstev . .	
B. Sredstva skupne porabe		B. Viri sredstev skupne porabe	
Sredstva skupne porabe ... 2 Denarna sredstva skupne porabe	—	Sklad skupne porabe	 Drugi viri sredstev skupne porabe	
		C. Viri obratnih sredstev	
C. Obratna sredstva	17,456	Sklad obratnih sredstev . . 2 .	7,571
Skupna obratna sredstva .22!		Drugi viri obratnih sredstev . .	—
D. Izločena sredstva		D. Kez. sklad in drugi skladi ,	
Denarna sredstva rezervnega skla-		Rezervni sklad in drugi skladi .	4,353
da In drugih skladov ....	1,704	Viri nerazporejenih sredstev . .	—
Denarna sredstva nerazporejenih		E, Viri sredstev v obračunu in	
		druga pasiva	
E. Sredstva v obračunu In dru-		Kratkoročni krediti za obratna	
ga aktiva		sredstva		
Kupci ln druge terjatve 2 2 2 2	5,311	Dobavitelji in druge obveznosti .	12,547
Druga aktiva	.2	-	Druga pasiva		
Skupaj . . .	52,119	Skupaj . . .	|	52,119
iz Trbovelj.' in Rozalija' Ko<s, krojaška vajenka iz Trbovelj; Franc Jančič ključavničar iz Trbovelj, in Helena Koritnik, delavka iz Trbovelj; Anton Ko-mučar, kovač iz Trbovelj, in Marija-Tatjana Smidt, gospodi-1 nja iz Trbovelj; Viljem Žnidaršič, delavec iz Trbovelj, in Veronika Pirc, delavka igz Trbovelj; Viktor Suhar, šofer iz Trbovelj, in Helena Lakner, kuharica iz Trbovelj; Martin Rajšek, upokojenec iz Trbsvelj, in Marija Vrečar roj. Smodiš, upokojenka iz Trbovelj.
Umrli so: Antonija Zajc roj. Kovač, kmetica iz Trbovelj, Klju-čevca 8 — stara 75 let; Matija Pinter, upokojenec iz Trbovelj,. Majcnova 19 — star 75 let; Franc Zalokar, upokojenec iz Trbovelj, Dobrna 19 — star 65 let; Neža Ccšmiga roj. Mejač, upokojenka iz Trbovelj, Dom in vrt 9 — stara 84 let; Johana Kolar roj. Jankovič iz Trbovelj, Neža 26 — stara 65 let; Alojz Hribar, upokojenec iz Trbovelj, Pod ostrim vrhom 5 — star 81 let.
ZAGORJE
Rodili sta (izvem porodnišnice);
Zora-Marija Šink, Zagorje - deklico; Amalija Novak, Kisovec
—	dečka.
Poročili so se: Ladislav Skok, delavec iz Zagorja, in Marija Kotar, delavka iz Zagorja; Janez Skrabar, kovinostrugar iz Kisovca, in Emilija Čretnik, natakarica z Izlak.
Umrli so: Stefan Qoneli, upokojenec iz Potoške vasi — star 67 let; Rozalija Višnikar roj. Trobentar, gospodinja iz Zagorja — stara 72 let; Marija Steiner roj. Drnovšek, gospodinja iz Zagorja — stara 72 let; Peter Mrva. upokojence iz Zagorja — star 87 let.
HRASTNIK
Rojstev (izven porodnišnice) ni bilo.
Poročili so se: Rafael Podkoritnik, rudar s Kala 7, in Ljudmila Tr-nolšek, gospodinja s Kala 7; Franc Podkoritnik, rudar iz Prebolda, Matke 64, in Gabrijela Tmolšek, delavka s Kala 7; Ivan Hercog, mesar iz Hrastnika 64, in Magdalena Lah, delavka iz Hrastnika 64; Frančišek Repše, uslužbenec iz Novega mesta, Šolska 12, in Gabrijela Cudo-van, delavka z Dola 183.
Umrla sta: Marija Rahle roj. Ocepek, upokojenka iz Hrastnika 64
—	stara 85 let; Jože Rakar, soc. podpiranec iz Hrastnika 172 — star 84 let.
BREŽICE
Rodile so: Terezija Urek, Rakovec 10 — dečka; Marija Vogrine, Semtlenart 39 — dečka; Jožefa Pavlovič-Kovačič, Cerklje 45 — dečka; Ivanka Držič, Sela 68 — dečka; Terezija Grame, Mostec št. 45 — deklico: Ljubica Šlogar, Brdovec — dečka; Elizabeta Bajc, Velika vas 15 — deklico; Anica Kelhar, Bizeljsko 155 — dečka; Ana Gramc, Malence 24
—	dečka; Ivana Račič, Hrastje št. 13 - deklico.
Poročili so se: Franc Černelič, kmetovalec iz Pavlove vasi 77, in Antonija Gorišek, poljedelka iz Dob 13; Dušam Gvozdič, elektrotehnik iz Zagreba, in Ljudmila Kragl, uslužbenka iz Brežine 107; Stanojle Jovanovič-Sretenovič, zidar iz Mačkatice št. 77, in Nada Mavsar, gospodinjska pomočnica iz Bušeče vasi 17.
Umrli sa: Marija Brinovar, gospodinja iz Stržišča 1 - stara 77 let; Marija Gorjup, družinska upokojenka iz Brežic - stara 82 let; Stefan Zobarič, sin kmeta iz Ponikve 7 - star 25 let; Matija Juratovec, kmetovalec iz Novega sela 6 - star 66 let; Alojz Hriljeršek, inv. upokojenec iz Dol. Leskovca 12 — star 68 let; Kristina Kurent, družinska upokojenka iz Sentlenarta št. 44 — stara 82 let. *
OBVESTILO UREDNIŠTVA IN UPRAVE
# PRIČUJOČA ŠTEVILKA »ZASAVSKEGA TEDNIKA« JE DVOJNA IN IMA 20 STRANI.
e ZARADI PRVOMAJSKIH PRAZNIKOV BO NASLEDNJA ŠTEVILKA ČASOPISA IZŠLA ŠELE V ČETRTEK, 10. MAJA, V OBIČAJNEM OBSEGU.
» MALE OGLASE, OBJAVE, ZAHVALE IN DRUGA OBVESTILA TER OBJAVE SPREJEMAMO ZA PRIHODNJO ŠTEVIL-KO, KOT SICER OBIČAJNO, DO TORKA 8. MAJA DO 10. URE,
pri Rudniku. — Pri spravilu lesa po koritih transporterja je sodelavec porinil za njim kes lesa, kjer mu je stisnilo sredinec in prstanec desne roke.
Jože Srebot, star 18 let, zapeslen pri Rudniku. - Pri založitvi stene se je odločil kos jalovine in mu padel na desno roko.
Ivan Podrenik, star 32 let, zaposlen pri Rudniku. — Pri padcu se je na robu korita udaril na desno stran prsnega koša.
Vodja računovodstva: Draga Pinter 1. r.
Predsednik UO: Slavi Stakne 1. r.
Direktor:
Draga Pinter 1. r.
GOSTIŠČE »ZASAVJE« TRBOVLJE na dan 31. decembra 1960
Nesreče
PETEK — 27. aprila
8.25 Naš zabavni kaleidoskop;
10.15	Od tod in ondod; 11.35 Želimo vam dober tele; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Francka Trebar: Živinoreja v novomeškem okraju; 13.50 Zabavni in-termezzo; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Štajerska pripovedka; 17.05 Za spomin na Prvomajske zvočne razglednice; 20.00 Glasba in spomini: 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled:
22.15	Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA — 28. aprila
8.05	Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 10.15 Od tod in ondod; 11.30 V svetu cicibanov;
12.05	Kvintet Niko Štritof s Štirimi fanti; 13.30 Sovjetska, češka in poljska zabavna glasba; 14.35 Za praznik dela — priljubljene melodije; 15.25 Radi bi vas zabavali; 17.05 Gremo v kino;
19.05	Prvomajske zvočne razglednice; 20.00 Domači zvoki pred sobotnim večerom; 21.00 Za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA — 29. aprila
8.00	Mladinska radijska igra —
Aleksander Popovič: Rdeči ar-himed; 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden; 10.00 Se pomnite tovariši. .. Vojko Novak:	Prvo-
majski spomini; 11.30 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.30 Za našo vas; 14.00 Pihalni orkester LM z novimi posnetki; 14.15 Prvomajski sprehod med zabavnimi in narodnimi napevi; 15.15 Harfa in klavir v ritmu; 16.00
17.15	Radijska igra — Anton Ingolič — Franc Žižek: Obtožujem: 18.30 Športno popoldne; 19.05 Prvomajske zvočne razglednice;
20.00	Izberite melodijo tedna.
PONEDELJEK - 30. aprila 8.55 Za mlade radovedneže; 10.15 Zabavni takti — iskrene želje;
11.00	Domači ansambli v plesnem ritmu; 12.05 Ansambel in pevci Milana Stanteta; 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Cvetice na okna; 13.30 Melodije v duru in molu; 14.30 Venec melodij za l.maj; 15.40 Literarni sprehod — Matevž Hace: Povest veselega kurirja; 18.10 Javna otroška oddaja; 20.15 Reportaža — l.maj Pfi nas.
TOREK - 1. maja
8.35 do 12.00 Predvideno za prenos Prvomajske parade; 12.05 Naši narodne zabavni ansambli;
14.00	Koroški oktet Je snemal tuje.in domače skladbe; 15.15 Zabavno popoldne; 17.30 Poskočna harmonika; 18.00 Petnajst minut z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana; 19.05 Z zabavnim ansamblom Jožeta Kampiča; 20.20 Radijska igra — Harlemska balada; 22.15 Zaplešite z nami.
SREDA — 2. maja
8 40 Komorni zbor RTV Ljublja-
Postanka	Znesek (v 000 din)	Postavka	Znesek (v 000 din)
A. Osnovna sredstva		A. Viri osnovnih sredstev	
Osnovna sredstva .. 2 2 2 2 2	—	Sklad osnovnih sredstev . . .	
Izločena sredstva	-	Drugi viri osnovnih sredstev . .	
B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe .... Denarna sredstva skupne porabe	-	B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe	 Drugi viri sredstev skupne porabe	9
		C. Viri obratnih sredstev	
C. Obratna sredstva	’ 1,314	Sklad obratnih sredstev ....	-
Skupna obratna sredstva .222		Drugi viri obratnih sredstev . .	-
D. Izločena sredstva		I). Rez. sklad In drugi »kladi	
Denarna sredstva rezervnega skla-		Rezervni sklad In drugi skladi .	542
da ln drugih skladov ....	—	Viri nerazporejenih sredstev . .	—
Denarna sredstva nerazporejenih		E. Viri sredstev v obračunu In	
sredstev 			druga pasiva	
E. Sredstva v obračunu In dru-		Kratkoročni krediti za obratna	
ga aktiva		sredstva		
Kupci ln druge terjatve 2 2 2 2	494	Dobavitelji In druge obveznosti .	1,266
Druga -aktiva	2 2		Druga pasiva		
Skupaj . . .	1,808	Skhpaj . . .	1,808
Mrzlim klancem; 15.20 Veliki zabavni orkestri; 15.45 Jezikovni pogovori; 18.10 Poskočne viže v domačem koloritu; 20.00 Zabavni orkester Dalibor Brazda; 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA — 5. maja
8.05	Poštarček v mladinski gU.s-beni redakciji; 9.25 Glasba iz ba bičinega predalnika; 10.15 Od tod in ondod; 12.05 Deset minut s Kmečko godbo; 12.15 Kmetijsk nasveti - Marica Kramberger: Ureditev okolice hiš v naših naseljih; 13.30 Morda je to vaša melodija; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Napotki za turiste; 15.20 Igra klarinetist Miha Gunzek; 15.40 Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 17.05 Gremo v kino; 18.45 Okno v svet; 19.05 Zdaj pa kar po domače; 20.00 Za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA — 6. maja
8.00	Mladinska radijska igra — Miodrag Djordjevič: Nočni dogodek; ,8.40 V glasbeni sobi Marijana Kozine; 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden; 9.45 »Rdeči mak«; 10.00 Še pomnite, tovariši... — Katja Špur: Svobodno majsko sonce; 11.30 Nedeljska reportaža; 11.50 Melodije 'za dober tek; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.30 Za našo vas; 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
15.15	Petnajst minut z orkestrom Alfred Scholz; 16.00 Humoreska tega tedna - Olaf Herfeldt: Eva in morilec; 17.15 Radijska igra — Eugene 0’Neill: O divjina; 18.30 Športna nedelja; 19.05 Petindvajset minut lepih melodij;
20.00	Izberite melodijo tedna.
PONEDELJEK - 7. maja
8.55 Za mlade radovedneže; 10.15 S slovenskimi opernimi pevci;
11.00	Komorni zbor RTV Ljubljana poje slovenske narodne pesmi; 12.05 Viški fantje igrajo;
12.15	Kmetijski nasveti — Ing. Mileva Kač: Škropljenje sadnega drevja po cvetenju; 14.00 Vrtimo vam ploščo za ploščo; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Literarni sprehod;
17.05	55 minut za ljubitelje operne glasbe; 18.45 Radijska univerza — S tane Urek: Nekaj o vrednotenju teldsnih vaj; 20.00 Koncert mešanega zbora Slovenske filharmonije.
TOREK - 8. maja
8.05	Naš zabavni kaleidoskop: 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Plapolajte, zastave!
10.15	Izberite melodjo tedna: 11. 0 Violina in klarinet v skladbah Pavla Šivica; 12.05 Zadovoljni Kranjci so v gosteh; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing- Vinko Sadar: Prilagoditev poljedelstva zakasneli pomladi; 13.30 Pesmi in pl«si jugoslovanskih narodov; 13.50 Melodije na tekočem traku;
14.05	Radijska šola za višjo stopnjo — Kako stara je naša zemlja; 15.20 Harfa in vibrafon;
17.05	Izbor Čajkovskega — 8. oddaja; 18.45 S knjižnega trga;
19.05	Godala in zabavni vokalni ansambli; 20.30 Radijska igra — Diet er WcV.V'hof7: Tajnica.
Vodja računovodstva: Draga Pinter 1. r.
Direktor:
Danijel Blažič 1. r.
V ZAGORJU
Alojz Zakrajšek, star 39 let, zaposlen pri Rudniku. - Pri uravnavanju prevračevalca je imenovani zašel med voziček in prevračevalec, pri čemur ga je stisnilo na levo stran kolka.
Leon Slapar, star 50 let, zaposlen pri Keramiki. — Ko je v samokolnici peljal glino iz bazena na svoje delovno mesto po poševnem mostu, mu je spodrsnilo tako, da mu je samokolnica padla iz rok, pri tem pa udarila z ročajem mezinec desne roke in ga poškodovala.
Mirko Povše, star 32 let, zaposlen pri Rudniku. — Pri uravnavanju prevračevalca je prišel z levo roko med prevračevalec in voziček, ki ga je stisnil na prste. Lado Krnpivc, star 42 let, zaposlen pri Rudniku. - Pri kovanju objemk za cevovode je udaril s kladivom po nakovalu, pri tem se je od kladiva odločil drobec železa In mu priletel v kazalec desne roke.
Alojz Brodar, star 20 let, zaposlen pri Rudniku. — Na dvotiru v B polju mu je spodrsnilo, pri čemer je udaril z roko po robu »vozička in si poškodoval desno rolko v zapestju,
Branko Kranjc, star 22 let. zaposlen pri Rudniku. — Ko je izde-* l°val stropnik, mu je odletel drobec premoga v desno oko. Peter Flac, stat 31 let, zaposlen
ne z novimi posnetki; 9.25 Melodije slovenskih avtorjev; 10.40 Lepe melodije; 11.00 Reportaža — Silvo Matelič: 24 ur v družini;, 12.05 Dvajset tisoč kilometrov muziciranja; 13.30 Dvakrat petnajst minut iskrenih želja za l.maj; 14.00 V narodnem tonu;
15.15	Zabavno popoldne; 18.00 Ansmbli in solisti RTV Zagreb; 20.00 Z novim ansamblom Bojana Adamiča; 20.45 Priljubljene melodije; 21.00 Misel svobode v velikih operah.
ČETRTEK - 3. maja 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Živa beseda iz ograjenega mesta: 10.15 Od tod in ondod;
12.05	Marija Gazvoda je snemala z Avgustom Stankom; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Oto Muck: Krmljenje govedi v poletju; 13.30 Zvoki izpod zelenega Pohorja; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Turistična oddaja; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.10 Naš zabavni kaleidoskop; 19.05 Medigra za razne instrumente; 20.00 Četrtkov večer
’ domačih pesmi in napevov.
PETEK - 4. maja
8.05	Naš zabavni kaleidoskop:
10.15	Od tod in ondod: 11.35 Pri skladatelju Juriju Gregorcu;
12.05	Kvintet Vilija Petriča; 12.15 Kmetijski nasveti — vrt. Erik Spiler: Kako vzrediti zdrave piščance; 14.05 Radijska šola za
Brzoturnir za april
Na brzoturnirju za mesec april je nastopilo 21 šahistov, ki so bili razdeljeni v štiri skupine. V prvi skupini je zmagal Milenkovič s
4,5	točke,' v drugi Rugelj s 4, v tretji Sušter s 5 točkami. V finalu je nastopilo osem najboljših, ki so se pomerili v igri na pet minut. Vrstni red: 1. do 2. inž. Jože Drobež, Miro Srlbar 5 točk, 3. Sušter 4,5, 4. do 5. Jazbec st., R-Frece 3,5, 6. do 7. T. Golob, V. Rugelj 2,5, 8. Milenkovič 1,5 točke.
Občni zbor ŠD Rudar
Na sedmem letnem občnem zboru šahovske sekcije SD Rudar je 35 šahistov razpravljalo o lanskoletnem delu. Sklenili so, da sc sekcija v okviru reorganizacije SD Rudar preimenuje v šahovski klub SD Rudar. Sklenili so tudi v svoje vrste vključiti čim več mladine. - Novi odbor bo ševna prej vodil Hinko Jazbec st.
Tekmovanje za Titov pokal
V	dkviru tekmovanja za Titov pokal so bili doseženi naslednji rezultati; Svoboda I :2 Svoboda II (H) 1:3, Rudar ; Litija 4:0.
V	finalu sta se v Hrastniku pomerili obe zmagovalni moštvi. Oboji so nastopili nekompletnu Rudar celo s tremi Igralci. Dvoboj se je končal neodločeno Z:2. Rc' zultati: Sušter : Jazbec ml. 0:1« Milenkovič : Srlbar 1:0 brez bflT' be, Gojgič : Jazbec st. 0:1, Kata' nič : Rugel 1:0. Prvoimenovani člani Svobode II. Kljub neodlO" čenemu rezultatu je zmagovale6 šah klub Rudar zaradi boljše#® rezultata na prvih treh deskah. " Rudar se je plasiral v okraj®9
nižjo stopnjo — Modri mož nad tekmovanje, — (n)

nmm špobihi
Slovenska conska liga Rudar : Slovar 2:1 (1:0)
V	lepem in sončnem vremenu se je zbralo približno 3000 ljubiteljev nogometa na nedeljski prvenstveni tekmi med enajsterico domačega Rudarja in Slovanom. Številni gledalci so z nestrpnostjo pričakovali začetek tekme, saj je ravno to srečanje odločalo o drugem mestu. Dokaj povprečen sodnik Bertok iz Kopra je pripeljal na igrišče naslednje igralce:
Rudar:	Kalšek,	Kos, Pristav,
Bostič, Sorel, Breznikar, Haliga-lič, Pajer, Jovič, Knaus, Oprea-nik.
Slovan: Žabjak, Udovič, Mitrovič, Kitič, Becič, Oplotnik, Kozinc, Gruden (Potočnik), Virant, Miletič, Zdravkovič.
Strelci — za Rudarja: v 43. minuti Jovič, v 58. minuti Pajer; za Slovana: v 73. minuti Zdravkovič (enajstmetrovka).
2e prve minute tekme so pokazale, da bodo imeli gledalci priložnost ogreti si dlani. Napadalci Rudarja so že v prvih minutah začeli z napadi, toda pri obeh enajstericah je bilo opaziti precejšnjo nervozo, ki je občutno vplivala na igro. Na trenutke je bila igra precej nepovezana in dokaj dobre akcije, so se izgubljale v nepotrebnem podajanju in preigravanju. Takoj v prvi minuti se je do žoge dokopal Haligalič in se spustil proti nasprotnikovim vratom. V zadnjem trenutku je ubil žogo v polje Mitrovič. Takoj za tem se je dokopal do žoge Pajer ter poslal močan strel na Žab-jakova vrata.
Dokaj oster tempo igre se je sčasoma unesel in igra je postala bolj napeta. Napadalci obeh enajsteric so se trudili, da bi prvi dosegli zadetek in s tem zbili borbenost nasprotnika. Zlasti nevar- : ni so bili napadi domačinov, saj so od petnajste minute naprej dr- ! žali igro v svojih rokah in zadali obilo dela dobri obrambi Slovana ter razpoloženemu vratarju gostov — Zabjaku. Napadalci Rudarja so imeli vrsto priložnosti za dosego gola, ki jih pa'niso izkoristili. Tako je n. pr. v 26. minuti Jovič lepo preigral obrambo in iz neposredne bližine streljal točno v vratarja, ki je izbil žogo v polje. Nič boljše nista streljala Knaus in Halilgalič, kajti še tako močne in dobro odmerjene strele j je Zabjak obranil. In ko je že I kazalo, da se bo prvi del igre končal neodločeno, je Knaus v 43. minuti lepo podal žogo Joviču v kazenski prostor, le-ta pa jo je prisebno poslal za Žabjakov hrbet.
V	drugem delu igre je začel Rudar s silovitimi napadi, gostje pa so uporabili bunker sistem te: tako zadali precej dela domačim napadalcem. Gostje so hoteli in z vsemi silami poskušali prenesti igro na Rudarjevo polovico, kar jim je uspelo le na trenutke. -Zlasti nevaren je bil napadalec gostov Miletič, ki je hjl glavni pobudnik vseh nevarnejših akcij. In v tem prizadevanju gostov, da bi izenačili, bi kmalu prejeli se drugi gol. In tudi to je kmalu prišlo. V 58. minuti je Oprosnik dohitel močan Knausov strel, se spustil z žogo po levem krilu in lepo streljal v kazenski prostor, I kjer jo je v polnem teku dohitel
jar in jo plasiral V gol. Po tem ladetku so gostje skušali znižati rezultat. To pa jim je uspelo šele v 73. minuti, ko je Miletič podal v kazenski prostor žogo Virantu, Kos pa jo je po nepotrebnem zaustavil z roko. Enajstmetrovko je realiziral Zdravkovič.
Nekaj minut pred koncem tekme je isto napako naredil levi bran dec gostov Udovič, toda sodnik Bertok je izvlekel žogo iz kazenskega prostora in tako očitno oškodoval Rudarja. Kljub obojestranskim naporom, da bi zvišali oziroma izenačili, je ostal rezultat nespremenjen.	|
SCL — mladinci Rudar : Slovan 5: 0 (4: 0)
Mladinci Rudarja so z visokim rezultatom premagali ustrezajočo enajsterico gostov. Domačini so bili ves čas tekme veliko boljši, toda v drugem delu igre so se zadovoljili z rezultatom in občutna popustili.
NPL
Sava (Tacen) : Proletarec
1:0 (0:0)
Nogometaši Proletarca so v nedeljo gostovali na igrišču Ilirije, kjer so se pomerili z nogometaši Save iz Tacna. Ze začetek igre je pokazal, da bo tekma zelo ostra in hitra. Proletarec je imel že v prvi minuti idealno priložnost za dosego gola, ki jo pa napadalci niso znali izkoristiti. Čeprav je Proletarec nastopil brez 5 standardnih igralcev je bil ves čas enakovreden nasprotnik domačinov. Za Proletarca je bila usodna 85. minuta, ko je desni branilec tako nesrečno posredoval, da je podal žogo točno na noge nasprotnemu napadalcu. — Sodnik Čučnik je dobro opravil nalogo.
Svoboda (K) : Mengeš
0:1 (0:1)
Obe enajstorici sta si prizadevali, da bi dosegli vodstvo, kar je uspelo gestom v 35. minuti. Tako eni kot drugi niso znali izkoristiti več priložnosti.
Slavi ja (Vevče) : Rudar (H) 2:3 (1:1)
Rudar je v nedeljo ponovno presenetil ljubitelje nogometa z dobro in učinkovito igro. Že v 17. minuti je dosegel Obrčkal vodstvo za Rudarja. Le 4 minute zatem je dosegel Perharič izenačenje iz čiste ofside pozicije, vendar je sodnik Ansič priznal zadetek.
Že v prvi minuti drugega dela igre je Biderman dosegel iz prostega strela s kakih 35 m drugi gol za Rudarja. V 73. minuti je Potočan povišal rezultat na 3:1.
Štiri minute pred koncem tekme je Perharič znižal rezultat na 3:2, ki je ostal nespremenjen do konca tekme.
Nogometaši Slavije so se- na koncu tekme pokazali kot ne-športniki ,saj so enostavno zapu-i stili igrišče.
! Litija : Bratstvo 1:1 (0:0)
| NPL — mladinci I Sava : Proletarec 4:3 Svoboda (K) : Mengeš 2:0 Slavlja : Rudar (H) 1:0 j Zasavska liga — pionirji Rudar (H) I : Bratstvo 5:0
Zvezna liga
Rudar : Zenica 11:8 (5:3)
V	soboto zvečer sta se srečali v zaostali prvenstveni tekmi II. zvezne rokometne lige moštvi domačega /Rudarja In Zenice. Približno 500 gledalcev je imelo priložnost po daljšem času pozdraviti zmago domačinov. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
RUDAR: Lopan (Dobrovo1.jnik), Pavlič in Berdnik 1, Škrinjar 2, Ačkun 5. Jelen 2: ZENICA: Ek-mešič, Džtfan 2, Vukovič in Niza-mič 1, favlešič 4. Topič.
Precej nervozna in ostra igra se je sčasoma unesla in temno igre je postajal ostrejši. Igralci obeh ekip so preskušali znanje in borbenost, ter le tu in tam metali na vrata. Sele v 8. minuti je Berdnik povedel z 1:0. Gostje so kmalu izenačili in celo prešli zaradi netočnega podajanja v vodstvo. V 20. minuti igre je bil rezultat. 3:2 v korist Rudarja, kar nam priča o izredni borbenosti in dobri igri obeh moštev. Končni rezultat prvega dela igre je postavil Ačkun in tako priboril Rudarju občutno prednost.
V	dnigem delu igre je Škrinjar kmalu dosegel dva gola, tako da je Rudar povedel s 7:3, toda zaradi netočnega podajanja in nervozne ter raztrgane igre je uspelo gostom po zaslugi dobsega Pav-lešiča izenačiti. Šele po izenačenju so domačini ponovno zaigrali tako, da so se gostje v glavnem branili. V zadnjih minutah igre. ko je Rudar že vodil z 11:8, so skušali gostje na vse načine znižati rezultat, kar jim pa zaradi odlične igre celotnega moštva ni uspelo.
Pri Rudarju sta bila najboljša Ačkun in Škrinjar, pri gostih pa vratar Ekmečič, ki,, je . nekajkrat navdušil gledale« z akrobatskim posredovanjem. Goctje se lahka zahvalijo le vratarju, da rezultat ni še večji v korist domačinov.
Posnetek je z nedeljske tekme S >van : Rudar v Trbovljah. Nogometaši Rudarja tik pred začetkom tekme.
Tekmovanje za Titov pokal Rudar : Lokomotiva III
57:56 (33:27)
V	četrtfinalu tekmovanja za Titov pokal je trboveljski Rudar premagal drugo moštvo zagrebške Lokomotive in se tako plasiral v polfinale.
Slovenska liga	i
Rudar : Tivoli 54:66 (24:29)
V	prvem kolu spomladanskega tekmovanja slovenske košarkarske lige so se Trboveljčani pomerili s košarkarji ljubljanskega Tivolija. V prvih minutah igre so bili domačini boljši, toda kaj kmalu so gostje prevzeli pobudo v svoje roke in jo obdržali do konca tekme. Zasluga za poraz Rudarja gre tudi na račun slabih sodnikov Hojs—Milenkovič, ki sta delala začetniške napake in občutno oškodovala domačine. Pri gostih je bil zelo dober Sok in Lotrič, pri domačinih pa Viri in Bola ter Polični kakor tudi ostali igralci, ki so prikazali lepo igro in se borili do zadnjih sekund. .
RUDAR: Virt in Bola po 10. Poličnik 14, Pintar 8, Velkavrh in I Vidic 4, Perpar in Simončič 2; TIVOLI: Sok 17, Lotrič 15, Balen-tin 2, Tomori 6, Lavrenčak 7, Murko 5, Gagelj 4.
Rudar je kot moštvo prikazal lepo igro in m zaslužil poraza. — Za pohvaliti je zlasti mlade košarkarje domačinov, ki so pokazali lepo znanje in borbenost.
Jesenice : Proletarec 63:54 (31:20)
V	spomladanskem delu tekmovanja v republiški košarkarski ligi so v prvem kolu gostovali košarkarji Proletarca na Jesenicah, kjer so se pomerili z borbenimi Jeseničani.
Podzvezna liga Svoboda (K) : Litija 35:45
(21:18)
V	prvem kolu letošnjega prvenstvenega tekmovanja so košarkarji iz Kisovca morali prepustiti obe točki gostom iz Litije. Pri domačinih sta se odlikovala Štempihar (22) ter požrtvovalni Klopčič, pri gostih pa Kralj (12).
Atletika
Kros za okrajno prvenstvo
V	nedeljo je bilo v izvedbi Partizana iz Podpeči letošnje okrajno prvenstvo v krosu. Prijavilo se je okrog 200 tekmovalcev, med njimi lepo število Rudarjevih tekmovalcev.
Rezultati — pionirji — 500 m: 1. Plevčak (R) 1:36,5; sl. mladinci — 2000 m: 2. Kcsaver (R) 5:13.5; st. mladinke — 800 m: 2. Felc (R) 2:56,2; članice — 1000 m: 2. Zajc (R) 2:43.0, 3. Teršek (R) 3:43.3; člani — 4000 m: 2. Laznik (R) 12 minut 54,8, 3. Brvar (R) 13:13,0.
I NAROČAJTE IN KUPUJTE
iošauski
TEDNIK
i
N. Tatar:	II |
Ukleti partizani
g Na specialki je bila z rdečim svinčnikom zaznamovana črta g = od Durmitorja, ki se je razvijala okoli Vučeva v sto smereh, in y E potem zavila naravnost k Sutjeski in proti Lučkim kolibam. E E Kraj »Ljubin grob« je bil zaznamovan s krogom, v katerem je E E bila številka štiri. Drugi krog je bil zaznamovan okoli Košute in E y v njem številka dve. To je pomenilo, da Četrta in druga prole- E E terska divizija branita te važne položaje in da poskušata na- E jf rediti oporišče in tako zagotoviti možen umik s te planote smrti. E Komandant je umiral potolažen s spoznanjem, da so nje- E f govi tovariši razumeli povelje Vrhovnega štaba.
1	Se v hoji je nekdo vzkliknil:	E
E	- Tito je ranjen!	.	|
|	Novica je hitela po hribih. Prišla	je tudi do tja, kjer so borci	E
| nosili ranjene tovariše in jih zapuščali za trenutke, da so lahko E | napadali Nemce.	E
- Smrt! Maščevanje! Za Tita! Za Komunistično partijo! Ju- p E riš! — so vzklikali Proleterji.	g
§j Se enkrat so se razbile vnste zelenih čelad. Proleterji .so E E pobirali strojne puške pri padlih Nemcih in j utišali dalje. Roke E E borcev so edino temeljito preiskovale mrtve Nemce zaradi na- j§ E bojev. Vsak naboj je pomenil korak naprej in delček preboja. E E Komnenova četa je odšla s prostora, kjer je bil Miraš in E E estali. Niso utegnili, da bi spregovorili kakšno besedo. Dovolj g E je bilo videti Olgine oči, ki so gledale nebo, kakor da ga pre- E i klinjajo za vse bolečine in trpljenje. Na njenih prsih je počival §j g živ dojenček.
f| Komnen ga je vzel in dal Jeli.
1	Novak je pokleknil	k mrtvi ženi. Velika pest je bodala njene	E
E razmršene lase. Debele	solze so mu polzele po licih.	s
1	— Naprej! je poveljeval Komnen nanj, kakor da bi delal ne- g
i kaj nedovoljenega,	=
E Dobre Novakove oči so ga pogledale, začudeno, tf — Pusti jo! Tu imaš otroka! Ne spuščaj se na kolena takrat, g E kadar ni čas za to.	E!
1 Utrujen in žalosten velikan je vstal in ponesel ženo v na- M 1 ročju.	=
E	- Pusti jo! Saj ne	moreš iti tako! mu je dejal Komnen.
E	- Pusti, pusti! Saj	jo lahko nesem ... Lahka je kot otrok ...	E
E je odvrnil Novak.	||
= Toda na prvem klancu je padel. Dolgo bi še jokal ob mrtvi = E ženi, če ga ne bi tovariši odtrgali od njenega trupla.
E Četa se je vzpenjala po strmi poti ob Planiku, kjer naj bi || E zavzeli položaje za borbo. Risto je šepal in se naslanjal na bergle. g E Tovariši so se ves čas obračali, da vidijo, če lahko gre za njimi. y |	- Morali bi ga prisiliti, da bi ostal z onimi, ki bodo ponoči g
i prešli obroč, je tiho dejal Komnen, hodeč za Radom.
| Komisar se je ustavil, da bi opazoval četo. i — On niti'ne more dolgo... Kaj bo z njim, ko bomo nocoj p I odšli v zaledje? je dejal Rade sam za sebe. a dovolj glasno, da s « ga je slišal Komnen.
E Določeno je bilo, da se skupina preostalih borcev in čete po = E noči prebije v temi za sovražnikovo linijo in napravi več diver- g E zantskih akcij in napadov. Tako so se glasila povelja, ki so | =	jih dobili pred eno uro, ko	so se sešli s štabom bataljona.
1	Skupina se je ustavila	na gozdni jasi.	E
h	— Da zberemo komuniste na kratek sestanek, je dejal Risto. g
=	- Prav, toda mislim, da bi to moralo biti pred vsemi tova- g
E. riši, je dejal komisar Rade in sedel na listje.
s Bilo jih je sedem. Novak je sedel in držal dojenčka, da hi ee g E Jela lahko odpočila. Komnen in Rade sta zamišljeno sedela in g E gledala v zemljo ter čakala na začetek sestanka. V tem času je j= i puškomitraljezec Obren hitro razstavil mitraljez in ga skrtmo g E očistil.	=
1	— Tovariši komunisti!	Odpiram izredni	sestanek naše	celice,	g.
|	je začel Risto. Predlagam, da sprejmemo v	Partijo vse preživele	g
§j člane Zveze komunistične mladine,..
E Obrazi nekaterih borečv. ki so sedeli odmaknjeni od tovari- g | šev, toda dovolj blizu, da so lahko slišali vsako besedo, so zar- g | deli. Nekaj minut kasneje eo jih poklicali, naj se udeležijo ee- g =: Stanka, in jim povedali, da so sprejeti v Komunistično partijo = | Jugoslavije. Čestitali so jim in jim zadali naloge in še večjo g E odgovornost, kot so jo imeli doslej.
E Celica se je podvojila.
E Komisar je začel govoriti o težkem položaju. Ničesar niso g E skrivali pred borci.	jj
1	- Se nikoli nismo bili v taki nevarnosti. Ob tem ne mislim =
E na nas, temveč na vise, na Revolucijo... je govoril s težkim g E glasom.	E
E Povedal je tudi. da so se klešče nemških enot okoli Vrhovnega g | štaba doslej najmočneje stisnile na Sutjeski in da je prehod ši- g E rok šest do sedem kilometrov. Danes je položaj še težji. Od g S enega c(o drugega položaja, s katerimi Proleterji ščitijo zadnji g L prebod iz obroča, je dva kilometra ...
1	— Ce jih zavzamemo, bodo Nemci napravili pravi pokol nad g
§j našimi vojaki. V obrambi tega položaja smo dobili častno na- g E logo: ponoči se moramo prebiti skozi sovražnikove linije v ozad- g g je in napraviti več napadov in diverzantskih akcij.
S	(Nadaljevanje dedi) E
iiiHHnHinmnnmifflTiraHiinnmmiiiiiuiiraiHrauniraiimiiniiramBHraiBiHraiitHnMnnimimmiiMiHimroinimHmBiminnBB'
OBRAČUN
Zadnje ilni pred poroko z lažno Izidoro de Simeuse je baron (Juerjean preživel v velikem strahu.
Tako blizu svojega cilja je že bil, vendar se je neznansko bal, da nenadoma pride do poloma.
Niti sam ni pravzaprav vedel, česa naj se boji. Od kod prihaja nevarnost? Tega ni vedel. Tista strašna noč v vodnjaku mu je »dajala največ skrbi. Zdelo se mu je, da tukaj ni vse v redu. Kako In kam je izginilo mrivo truplo markiza? Tega si ni znal razložiti. Začel ee Jc pravzaprav bati tudi tistega, kar je bilo n. mogoče.
Vendar se nobena njegovih bojazni ni uresničila. Končno je le prišel dan njegove poroke!
Se nikoli ni Vila Izidora de Simeuse. pravzaprav Carmen, tako dražestna, mila in lepa. Vsi. ki se Je videli tega dne, so občudovali njeno lepoto.
Toda (Juerjean je bil tisti dan mračen, bled in tih.
Verina se je takrat preoblekla tako. da je nihče "ni mogel e poznati. Pomešala se je med povabljence v kapeli. Z lastnimi očmi Je hotela videti razplet drame, ki je je sama zasnovala. V trenutku, ko je baron nataknil ciganki prstan na roko, se jc hudobno nasmehnila.
Ubogi bedak! Se zdaj misli, da sem delala zanj! Tepec! Toda počakati še moram.
Vojvodinja je ob slovesu s hčerko bridko jokala. Izidora je igrala komedijo, da je srečna. To je pomirilo vojvodinjo.
Baron je prejel nevestino doto tako rekoč takoj po poroki. Po vojvod »vem naročilu jo je dvignil v banki. Dola neveste jc znašala milijon frankov. Ze takoj naslednji dan jc šel v banko po zbito in vrednostne papirje. Z zavitkom, v katerem je bilo shranjeno tri sto tisoč frankov, je odšel k Verini. Težko mu je bilo pri srcu, da mora tri sto tisoč frankov vrniti vcdcževalki. Dolgo je razmišljal « tem, kako bi Pcrino prelisičil. Toda njegov trud Je bdi zaman. Razen tega se je bal tudi njene mržnje in maščevanja. NI bilo druge Izbire, kol lepo HI k njej in ji izročiti denar.
-	Živel soprog Izidoro de Simeuse! Živel bodoči kralj Pariza! Je vzkliknila vedeževalka, ko Je baron vstopil v veliko dvorano.
— Draga moja Verina! je (juerjean pozdravil vedeževalko. Prišel sem te obiskat, da se tl zahvalim za tvoje sodelovanje. Pomislil sem. da te moram nekako nagraditi, da se tl s lem oddolžim za ves tvoj trud. Malo sc bova morala poigrati tudi e številkami.
— Tl sl torej prišel zaradi obračuna?
— Vsekakor.
— Torej sl že dobil milijon? No, lepa vsotica! se Je nasmehnila. Pošteno sl Jo zaslužil! Sedaj si bogataši
-	Kako M rekel: sedaj sem stopil šele na prvo stopnico. Trenutno M'm Se pri tleh, toda kaj kmalu se bom povzpel na bogataški lestvici više.
XAVIER DE MONTEPIN	27
Maščevanje in ljubezen
- Up?sn, da tl bo uspelo. Videti je, da imaš vse sposobnosti za to. Kot je opaziti, si mi prinesel tudi moj del.
— Evo — tu ga imaš!
— To je tri sto tisoč frankov, kajne?
— Lahko jih prešteješ!
Z obema rokama jc vedeževalka pograbila kup bankovcev in jih začeia šteli. Oči so ji sijale, kajti iz njih jc žarel pohlep po denarju.
— Ne bom tl napisala za denar potrdila, dragi baron, je dejala s pikrim glasom, ko je preštela denar, kajti med nama zadostuje beseda.
— Vsekakor. Toda moraš ml nekaj vrniti!
Perina je dobro vedela, kaj misli baron reči e temi besedami, a naredila se je nevedno, kot da se ne spominja. Sele po daljšem razmišljanju je rekla:
— Aha, spomnila sem se: ti misliš na tisto pobotnico za dva tisoč frankov s podpisom markiza de la Tour-Lamdryja. Prav — počakaj malo. Takoj bom poiskala papirje.
S ključem, ki ga je nosila za pasom, je odprla omaro in položila v papir zavite bankovce v poseben predal. Potem je izvlekla iz neke škatle že orumeneli papir s kraljevim pečatom.
— Tu imaš tisti papdr, ki ti je deset let zagrenjeval življenje, je rekla Perina in mu Izročila ponarejeno menico. Sedaj boš laže spal!
(Juerjean je pograbil papir, ga strgal na koščke, katere Je zagnal v ogenj.
— Končno sem ec rešil teh prekletih spon, je pomislil, ko je gledal goreče papirčke. Končno sem prost!
Vedeževalka ga jc opazovala Izpod čela. Morala ee je ugrizniti v spodnjo ustnico, da se ni glasno zasmejala.
— Revež misli, da je rešen, ne zaveda pa se, da je postal moj euženj, jc rekla sama sebi. Nato pa je rekla glasno:
— Sedaj je vse v redu, kajne? Ali ostaneva dobra prijatelja?
— Prijatelja do smrti, je odvrnil baron, sam pri sebi pa misli) — Vsaj do tvoje!
Perina je nadaljevala:
—Ce je tako, dragi baron, upam, da boš dovolil, da bom ostala tvoja svetovalka tudi vnaprej.
- Prepričana sl lahko, da bom imel vate neomejeno zaupanje in upam, da mi boš še vedno rada pomagala s svojimi nasveti. .
— Vedno, samo če jih boš potreboval.
— Mogoče kaj kmalu.
— Prav, toda dovoli ml samo eno vprašanje.
— Kar vprašaj, odgovoril ti bom.
— Kaj nameravaš sedaj storiti?
— Ali se spominjaš najinega razgovora tisto pustno noč?
— Nisem ga pozabila, toda sedaj ne moreš več želeti tistega, kar si želel takrat. Vsekakor mora takšen bogataš, kot si sedaj ti, ki je dobil dva milijona frankov, misliti čisto kaj drugega kot tedaj, ko si bil še neznaten, propadel plemič, ki sl je moral izposoditi tisoč luisdorov od vedeževaike Pcrine.
— Verjemi mi, da so moji načrti še vedno isti kot nekoč in da jih ne menjam kar čez noč. Moj prvi korak bo: čimprej kupiti gostišče -Pri hudiču«.
— In kdaj ga boš kupil?
— Takoj.
— Ali boš sam stanoval v hiši?
— Vsekakor. Na obiske bom sprejemal največje ljudi, M žive v Parizu.
— Prav. Toda kaj boš napravil z Moralesom? Verjetne bo zahteval veliko, če se ga boš hotel znebiti.
— Nasprotno — tega lopova je zelo lahko zadovoljiti. Daš mu dobre jedače in pijače, in tu in tam kakšno pest cekinov, pa je popolnoma zadovoljen. Sicer pa: bomo še videli, kako in kaj. Zdaj pa na svidenje, draga Perina!
— Na svidenje, dragi baron!
— Da bi te vrag odnesel, je zagodel baron, ko je že zapri vrata.
SKRIVNOSTNO OBVESTILO
Kmalu po tem razgovoru so začeli z deli na popravilu že precej razpadle hiše oziroma gostilnice -Pri hudiču«. Vsa dela je osebno vodil (Juerjean sam. Za zidarji in mizarji so prišli tapetniki in trgovci za pohištvo. Kaj kmalu je bilo tako, kakor je baron obljubil ciganki — Izidori: stara podrtija je postala nadvse lepa, sijajna palača. Po vseh opravljenih delih je baron izplačal delavce, hiša pa je ostala nekaj dni tako pusta In osamljena kot prej. Toda neke noči se je pred njo ustavila kočija.
Ko je kočija prispela tjakaj, je Malo skočil iz nje in hitro odprl vrata. Iz kočije je najprej izstopil elegantno oblečen gospod, za njim pa dva rokodelca. Prvi je odpeljal ostala dva do glavnih vrat, jih odprl in odvedel v veliko dvorano. Vodič je imel prižgano svetilko, rokodelca pa nista videla ničesar, ker sta imela zavezane oči. Ko so prispeli v veliki salon, je baron (Juerjean dovolil, da sta si snela obveze s oči.	(Dalje prihodnjič)
Deček Dragoljub je kuJčal skozi priprto okno. V napetem pričakovanju mu je utripalo srce, lica so mu žarela. Kako rad bi stekel is
njegov oče. Kadar zasliši puško ali mitraljez s planine, mu srce poskoči in on pomisli:
— To je očetova puška. Po fašistih strelja! O, če bi lahko šel k njemu!
Tako sanjari deček za priprtim oknom, samo sanjari, ker ve, da ne sme steči v razcveteni sadovnjak, da ne sme preteči travnika
temne izbe v razcveteni sadovnjak. ,kjer veter rahlo češe vejevje. Pretekel bi travnik za sadovnjakom, prebredel žuboreči potoček in odhitel v naročje visokih gora, poraslih z gmajno. Tam je
in prebresti potočka — v vasi so ustaši, na koncu vasi pa bunkerji s slepimi očmi opazujejo hribe. Da, oni mu lahko prestrežejo korak, ne morejo pa obrzdati misli, da ne bi neprestano preletale pre-
povedanega prostora’ niti srca, da
ne bi bilo s partizani.
Večer pred Prvim majem je. Težko pričakovani večer. Slišal je očeta govoriti mami, ko je nedavno skrivaj prišel mimo hiše:
— Partizani bodo s kresovi pozdravili Prvi maj. Naj večji in najlepši bo moj pozdrav tebi in Dra-goljubu. . .
Modre dečkove oči strme v planino, ki se vse bolj potaplja v mlačno gmoto, zavito v temo. Se malo, pa jo bo noč čisto objela ...
A kakšen naj bo njegov pozdrav partizanom ? O, ko bi mogel in bi imel s čim, bi pognal v zrak grde bunkerje na koncu vasi. Z njimi bi izginili tudi mrzli ustaši, zaradi katerih njegovega očeta ni pri njem. Ampak kako? Roke so mu slabotne, bombe nima, bunkerji so skrbno zastraženi, ničesar ne more storiti. Toda mar naj Prvi maj mine brez dokaza o njegovi ljubezni do tovarišev, ki se bore?!
Medtem je globoka noč zavladala nad pokrajino. Izginila je vas, izginili so hribi, izginili sta tudi dve glavi, stisnjeni druga k drugi,
za priprtim oknom. Na nebu so sc po vrsti prižigale zvezde, toda precej nato tudi zbledele v siloviti svetlobi, ki je zagorela na planini. Mati in, sin sta razburjeno opazovala najlepši kres in si v tesnem objemu ponavljala:
— Oče naju pozdravlja!
Iznenadenje
Zgodilo se je to nekega vojnega leta na široki slavonski cesti, zraven katere je tekla hitra rečica. Voz, poln partizanov, ki so se peljali na prvomajsko proslavo v osvobojeno mestece, je drdral in odskakoval v ritmu konjskega drnca. Veselo smo opazovali visoki gozd, ki se je razprostiral na
..	..	... obeh straneh ceste. Drevje je oze-
Vso noc so gorel, prvomajski |	zemlja ^ je iznebila zim.
ske mokrote — gozd je spet postal prijatelj partizanov. Kako prijetno nam bo zdaj bivati v njem.
Pojemo, a naša pesem se skoraj ne sliši med pomladnimi šumi, ro-
kresovi partizanom, vso noč so vaščani z drhtečimi srci gledali njihov sijaj in poslušali besno škrtanje ustaškega mitraljeza, ki
je nesmiselno streljal v planino. J potom koles in divjim potrkova-zjutraj, ko so neprespani njem podkev.
A
ustaši prilezli iz svojih bunkerjev, so prepadeni obstali pred njimi. Na vsaktcrem je bilo z nevajeno roko napisano:
— Živeli partizani! Živel prvi maj!
To je bil Dragoljubov prvomajski pozdrav očetu in njegovim tovarišem.
bLS**xJzL0
EL..	’	-lTTITetžn H R
Kako lepo je po napornih pohodih takole sedeti na vozu in brezskrbno opazovati svet okrog sebe.
Vse to je osvobojena zemlja, vasi so naše, ljudje so naši — razlegaj se, brezskrbna pesem!
A kaj je to? Voznik je zategnil vajeti, konj je prešel v korak, mi pa smo se nehote ozrli v nebo, ker nam je neki sumljivi zvok I stavo je odhitel proti osvobojene-udaril v ušesa. Toda nebo je ve- I mu mestecu.
dro in čisto, le visoko pri gori na . razpetih krilih jadra orel.	J
Medtem ko pregledujemo nebo,' pa zvok vse bolj narašča in z njim naš nemir. Nekdo zakliče:
- Tank!
Vsi se poženemo leže za cesto, drugi konj ostane sam na cesti... Krna- 4 lu zatem se izza ovinka, ki smo 1 ga pravkar prevozili, prikaže rde-J ča zastava in z njo kamion, poln 1 mladine. Začudeni in navdušeni^ pohitimo na cesto in obkrožimo' nasmejanega šoferja, ki nas ra dostno in ponosno zbode:	,
— A, ste se ustrašili! Saj, saj^ Ni to kar tako, prvi partizanski i kamion daleč naokoli . .. Ste mi- f slili, avioni, tanki... — potem pa j strogo zategne obraz in zavpije! nad nami:	^
— Kaj stojite?! Ziezite gor, brž! f Zamudili bomo prvomajsko pro-# slavo!	t
In kamion z vihrajočo rdečo za-'
If | Službeno potovanje
Jože Razvpitež se je odpravljal na službeno potovanje. Bil je trgovski potnik. Zato v tem ni nič posebnega. Toda z njim je potovala tudi njegova žena, in to je, naj vzamemo tako ali tako, pri trgovskih potnikih velikanska posebnost.
• Naj ti bo, Marjanca*, je rekel Jože, •Ljubljane "se nisi videla, zato pojdi z menoj! V Ljubljano te lahko vzamem, ker ne spada v moj rajon, v Beograd pa tako ves, ne moreš hoditi. Tam je moj rajon in preveč dela imam.*
Prišla sta v Ljubljano. Najela *ta sobo v hotelu. Jože jo je najel za Marjanco. •Veš*, ji je rekel, • toliko boš morala že potrpeti, da opravim svoje poti. Kar tukaj počakaj, saj veš, da tukaj ni moj rajon!*
Prvi dan je prišel Jože ob desetih domov. Marjanca se je ves čas dolgočasila v hotelski sobi. Drugi večer je prišel ob enajstih. Tretji večer oh dvanajstih. »Delo, kaj hočeš!* je rekel. Marjanca se z voza. Nekdo i J^burjala, ker je bila sd dolgi v gozd. lej &ocas’a
In tako je prišla sobota. Jože se je izjemoma vrnil ob devetih zvečer. • Krasno, opravil sem! vse je šlo odlično! Kar spat pojdiva, da ne zamudiva prvega vlaka*.
-s
Nekadilec
69. »Dober večer je pozdravil deček, ko Je vstopil v kuhinjo, »kje sc lahko umijem?« — »Doli na dvorišču Je korito in ob njem voda. Kje imaš mojstra?« Le-ta je že vstopil v kuhinjo. »Uh, kako je bilo danes vroče!«' — »Zc vidim, koliko je ura,« je začela kričati mojstrova žena, »zopet si zapil ves zaslužek.« Pri mizi je sedel Anselmo in se škodoželjno režal. Ko se je Gior-gio umit in svež vrnil v kuhinjo, ni bilo mojstru nikjer več, le žena in njen sin Anselmo sta večerjala. Giorgio je tiho sedel ob ognjišče. Potem pa je izbral toliko poguma, da je vprašal: »Ali jaz ne bom dobil ničesar?« Kadeča mineštra in prosena kaša mu je prijetno ščegetala nos. Ženin odgovor je bil osoren:
70. »Ne. Prvič: bil si zanič pri delu — zaradi malo dima padeš že v nezavest. Drugič: nikoli ne boš dobil nič večerje, če bo prišel mojster domov pijan in brez zaslužka. Zapomni si to dobro in v bodoče pazi nanj.« Anselmo se je smehljal in ko je četrtič zajci zlatorumeno kašo, je rekel: »Vidiš, kako mi tekne?« Giorgio ga je besno gledal. »Grem lahko še malo na dvorišče?« je vprašal mojstrovo ženo. »Se tega bi se manjkalo, da sc greš potepal,« je hitro odločila žena. »Spat pojdi, jutri je treba zgodaj na delo. Pojdi, Anselmo, pokaži mu njegov kumik.« Dečka sta odšla na konec hodnika, kjep je bila ob strehi lesena rešetka, da je poševno zapirala prostor. »Daj hitreje,« je rekel Anselmo in sunil Giorgia z nogo, da je zletel v pristrešni kot in padci.
Dovolite, da se predstavim. Sem nekadilec. Nenavaden pojav v današnji civilizaciji. Če sploh kaj sovražim na svetu, potem sovražim kadilec, ljudi, ki brijejo norce iz svojih pljuč in z dimom cigaret za-meglujejo poslednje kotičke svežega zrka, ki so se v našem zindustriali-ziranem svetu ohranili po čudežnem 7h brezohlačne sanje! naključju.
Moje geslo je: DOL IN VEN S KADILCI!
Najteže prenašam dim rus potovanju. Nekoč sem se peljal v vlaku, v kupeju, v katerem je bil možakar, ki je srdito vlekel iz ogromne pipe in spuščal zajetne oblake dima v zrak.
Proseče sem dejal temu parniške-mu dimniku:
•	Oprostite, meni je slabo.*
Veste, kaj mi je odgovorila ta tovarna dima?
•	Hudiča, meni pa nič!*
In dedec je kad:l dalje
71. Ko se je Giorgio Jezen pobral in hotel stopili k Anselmu, da z njim obračuna, je vidci, da so rešetke zaprte z zapahom. -Odpri,« Je besno tolkel, toda Anselmo se je samo sme« al in mu kazal jezik. Takrat je prišla tudi mojstrova žena iz kuhinje In se je grobo obregnila: »Ali bo že enkrat mir? Zapomni si, da ne boš hodil zvečer nikamor ven.« — Tako se Je začelo za Giorgia življenje v Milanu. Ko Je zdaj ležal na golih deskah In obujal spomine na ta prvi dan, so mu prišle solze v oči. Tudi lačen je bil. V tolažim samemu sebi je začel misliti na svoj domači kraj, na starše, brate in na svoje ljube živali, lu jih je zapustil Aniti. Iz sanjarjenja ga je zdramil nežen glas, ki ga je klical po imenu. Skoraj prestrašeno se je dvignil, toda v tesnem prostoru se Je komaj obračal.
72. »Kdo Je?« Je vprašal šepetaje. »laz sem. Angelletla,« je bilo slišati čisto blizu. -Prihranila sem zale nekaj hrane. Pazi, potegnila bom pah, poleni pa se potihem priplazi v mo o sobo.« Ko je bil Giorgio pri njej. je ležalo dekletce zopet v postelji, na krožniku pa je držala svojo večerjo. Giorgio je kar požiral sline, vendar je še vprašal: -Pa ti, nisi lačna?« - »Ne, nikoli. Ti kar mirno ,‘ej in ml pripoveduj, kako je bilo danes pri delu. Povej mi tudi. kako je pri vas doma?« — Tak pa Je bil začetek Angellettinega in Glorgiovega prijateljstva. Dekletce Je bilo navdušeno, ko Ji Je Giorgio pripovedoval o Tic-cinu, o divji Verzascl, pa o svojih prijateljih In živalih. Zdaj se je še domislil, da Ima v žepu za Angelletlo darilo — pomarančo, ki mu Jo Je dalo dekle v tretjem nadstropju.
tako da
sem moral zapustiti kupe in stati na hodniku.
Strašno se bojim vsakega potovanja, kajti bojim se kadilcev, ki spremljajo turistične užitke v ambulanto tretje kategorije.
Zato sem toliko odlagal letošnji dnoust. Končno sem sc le opogumil. Poiskal sem si v vlaku kupe, ki je bil zaseden samo z nežnim spolom. Le en sedež je bil prost, in nanj sem sedel Niti enega moškega niti enega kadilca! Obkrožen od sedmih žensk sem se zazdel sebi kakor paša sredi antinikotinskega h/arema
Vlak je brzel skozi pokrajino. Prva postaja. Druga postaja. Jasno! Brez oblačka! Pljuča so se mi širila in oko se je opajalo nad sliko brzeče pokrajine skozi steklo. Tretja postaja. Nihče ni izstopil iz na-
•	Ne*, se je uprla Marjanca. • Cel teden sem te čakala v sobi, danes pa je sobota in hočem na zrak! Prvič sem v Ljubljani, pa sploh ne vem, da sem tu. Pelji me ven in mi razkaži mesto!*
•	No ja. če že ravno hočeš,* je rekel Jože. •Mislil sem, da si utrujena. Kaj prida ti ne bom mogel pokazati, ker sem tudi jaz v tem mestu bolj novinec. Saj veš, da tukaj ni moj rajon!*
Šla sta na ulico. Jože je odpeljal Marjanco mimo nebotičnika do Tivolija. Ko sta prišla na konec promenade, je rekel: •Ali ne bi šla zdajle spat. Prvi vlak .. .* •Oh, menda je tudi tebi prav, če bi stopila v kak lokal,* je rekla Marjanca.
Hodila sta mimo gostiln, restavracij in hotelov. Naposled sc šega kupeja, nihče ni vstopil. C«-1' if /oze odločil za hotel. Vstopila dovito naključje. Izredno doživetje:	sta-
potovanje brez kadilcev. Zaprl semt ,Q dober večer, tovariš Raz-oči od blaženosti in se nekoliko	vpitež!* se je veselo priklonil vra-
uspavae Čez nekaj trenutkov icj tar, ko sta šla mimo njega, moj občutljivi nos zavohal nikotin.
Odprl sem oči in .. . prva ženska pri oknu je kadila cigareto.
Kmalu nato si je že prižgala ci-} gareto ženska zraven nje.	f
Nosnici sta se mi neprijetno skr- J čili.	•
Tretja in četrta potnica sta si\ hkrati prižgali cigareti.	J
Peta ženska ni dolgo vzdržala t brez cigarete. Ko sta se ji pridni-f žila šesta in sedma potnica, ni bilo j v meni nobenega upanja več. Dimj je napolnil ves kupe, zlezel mi je} v oči, v nos, v grlo, kašljal sem in pogrkoval, kihal sem in si pritiskal roke na usta in nos. Postajalo mi je slabo m mislil sem, da sem v
•Od kod pa tc poznal* je začudeno vprašala Marjanca.
•	Ah, šolski kolega!* je odvrnil Jože. •Saj jih poznaš!*
•	Dva plašča, Orosim, deset dinarjev, tovariš Razvpitcž*, je rekla garderoberka, ko sta zakonca odložila plašče.
»V našem podjetju je bila Zaposlena*, je šepnil Jože ženi v uho. •Odpustili smo jo zaradi nespodobnosti, hi he . . .*
Marjanca je čutila vročino v sencih.
•	Dve limonadi, prosim!* je naročil Jože natakarju. •Zdiš se mi nekam veča! Najbrž si žejna?*
•	Dve limonadi, takoj, tovariš ' Razvpitcž.!* je rekel natakar.
Marjanca se je privzdignila, Jože
dolgem tunelu, ki je brezkončen, i pa se je dvignil in, da mu 'ne bi Zenske so kadile kot lokomotive,^ bilo treba pojasnjevati, je izginil kot brezumne so puhale dim v zraki proti vratom z	ničlama. 7.
m sc trudile, da bi spremenile ku-i drugega kota dvorane je prišla
pe v prekajevalnico. Da, bil šemi —*..........................
prekajen kot svinjska krača. Člo-i veku menda sploh nisem bil več po-} doben. bil sem le prekajen! objektj teh sedmih obnorelih kadilk, <:i|! sploh niso znale več nehati. Unice-b vale so cigareto za cigareto in jaz |l sem tonil v tem dimu in lezel v ne-(I izpodklcsala tla pod nogami, zavest. Zastrupljale so me počasi d Vstala je in odbrzela proti gardc-m z .naslado, to sem jim bral zi> robi. Jože. ki sc ie vrnil, je opazil obrazov ...
Če bom še kdaj potoval (v Pa močno dvomim), bom najel ve$V kupi, kupil bom osem voznih list-I1 kov, kajti dozdeva se mi (sicer ni-1* sem najbolj trdno uverjen), da voz-V ni listki ne znajo kaditi.	I1
Nekaailec sem in moje življenjeI1	,	-
Postaja iz dneva v dan bolj mučno} veV‘l' !e sc“e’a na oblazinjenem in trpljenja polno. Kdaj bo vstala i1 $ri/rz«.
nam. nekadilcem, svetla zarja brezi .Kar peljite po mestu,* je na-mkotina!	roči/ Jože šoferju. •Ljubljane ne
Z
o ■
lil 'c
H
^ £ CG -g > >u
<	3
m
<
N
E
<0
o
cv
Z
•■c
.2.
—
»c/l
O
a.
Znamk«
za
15 din
Zmpski
TEDNIK
TPhOVLTE
P. P. Sli
proti Marjanci načičkana punčara.
• Kako da ti sediš s tem trotom?* jc vprašala Marjanco. •Sinoči mi še vermuta ni privoščil. Od kod pa poznaš Razvpiteža?*
Marjanci je omedlevica skoraj
nesrečo. Pograbil je pri garderoberki svoj plašč in stekel za ženo na ulico. •Počakaj. kam bežiš!* S silo jo je zadržal, in ker je čutil nevarnost, da ga boljša polovica osramoti pred ljudmi, je naglo pomignil šoferju bližnjega taksija. Preden se je Marjanca za-
poznam dobro. Kako neki, saj ni noj rajon . . .*
Tedaj pa se je Marjanci odprlo. Izbruhnila je in besednemu plazu ni bilo ne konca ne kraja. Jože je molčal, stisnjen v dve gubi. šofer je vozil sem ter tja, naposled pa je avto ustavil.
• Veš kaj, Razvpitcž*, je rekel, •če' bo predrzna, jo odloživa in poiščeva kaKo drugo!*
i
E
Drugo mesto za SD Hrastnik
V IV. ligi okrajnega tekmovanju z zračno puško je tekmoval® tudi SD »Hrastnik«, ki je osvoji' la drugo mosto s 16 točkami (Ht* krogov), Premagala jih je edino strelska družina STT z mlnlmul* no razliko 0 krogov. — do
Perspektive in bodoče naloge združenja RUDIS Trbovlle
Kai je in kaj hote RUDIS
Bogate rudarske tradicije in izkušnje dela na tem področju so privedle v zasavskih revirjih do ustanovitve poslovnega združenja RUDIS z namenom, da se izkoristijo bogate izkušnje v rudarstvu za reševanje težavnih nalog, ki se pojavljajo pri izgradnji novih, kompleksnih rudarskih objektov, in da sc tako duševni kot materialni potencial naših domačih industrijskih podjetij čim uspešneje plasira in uveljavi na domačem kot na tujih tržiščih.
Naš novi gospodarski sistem zahteva in sili naša industrijska podjetja in poslovno združenje RUDIS, da sc v prilagojevanju svoje proizvodne in komercialne politike še odločneje in gibčneje usmeri potrebam in zahtevam trga.
Namen združenja RUDIS v Trbovljah je, da prevzema v izgradnjo kompletne rudarske objekte od načrtovanja do izgotovitve teh objektov, to je predaje ključev investitorjem. Po tem združenju se vsem njegovim članom odpirajo ne samo domača, ampak tudi tuja tržišča, posebno pa še v novoosvobo-jenih deželah Afrike in Azije.
Združenje RUDIS se je pred dvema letoma ustanovilo z namenom, da se z ustvaritvijo vseh materialnih in tehničnih pogojev ter s formiranjem ustrezne operativne organizacije omogoči članom tega združenja čim uspešneje plasiranje njihovih proizvodov ter uslug za izgradnjo in opremo novih rudnikov ter potrebno dopolnitev že obstoječih rudarskih objektov.
V ta namen je RUDIS pri svojih Članih prevzel sledeče posle:
—	vse tehnološke montanske študije,
—	rudarsko laboratorijske raziskave in usluge,
—	projektiranje rudarskih industrijskih objektov in naprav,
—	dobavo rudarske strojne opreme. v celoti ali delno, po domačih in inozemskih dobaviteljih,
—	organizacijo in izvajanje vseh gradbenih in montažnih del rudarsko industrijskih in površinskih objektov,
—	izvajanje servisnih in repara-turnih uslug,
—	organizacijo in izvajanje poskusnega obratovanja in instruk-
taže osebja za posluževanjc zgrajenih objektov,
— izdajanje strokovnih publikacij s področja svojega poslovanja.
Predvsem je važno, da se je RUDIS uveljavil ne samo v naši državi, ampak tudi pripravlja obsežen program za inozemstvo. Zamisel, da se bogate in dolgoletne rudarske izkušnje trboveljskih revirjev izkoristijo za reševanje težavnih nalog, ki nastajajo ob izgradnji novih, kompletnih rudarskih objektov, in da se tako umski in materialni potencial domačih industrijskih podjetij čim uspešneje uveljavi in plasira na domačem kakor tudi na inozemskih tržiščih, se vedno bolj uresničuje.
Zelo važno in aktualno je, da ima združenje RUDIS svojo lastno projektivno organizacijo. 2e pri izvajanju dosedanjih del se je pokazalo to kot nujno potrebno, in
to predvsem iz razloga, da bo RUDIS kos vsem nalogam, ki jih terja kompletna izgradnja novih rudarskih objektov. Na drugi strani se pa odp'ra vprašanje, da se združenje RUDIS mimo izvajanja celovitih nalog v rudarstvu uveljavi tudi na drugih področjih dejavnosti, izgradnji še drugih industrijskih podjetij.
Izvedba rudarsko gradbenih del ne obsega samo izgradnjo rudarskih objektov v zvezi z eksploatacijo premoga, temveč je v programu združenja, da svojo dejavnost razširi tudi na druge rude in rudnike. Ze samo to, da hoče RUDIS zajeti celotno področje rudarstva in da to področje tudi intenzivno obdeluje, tako glede potrebnega znanstvenega dela preko projektiranja proizvodnje oziroma izgradnje kompletnih rudarskih objektov, bo dela več kot dovolj.
Usmeritev m izvoz
Nedavno poslovno poročilo združenja RUDIS za preteklo leto je pokazalo, da se združenje vedno bolj usmerja tudi na izvoz, zlasti v države v Afriki in Aziji, kjer kompletni inženiring lahko nudi tehnično pomoč v kadrih in ostalem. Dosedanja praksa je pokazala, da sama trgovska predstavništva raznih naših izvoznih in uvoznih podjetij ne morejo uspešno povezovati podjetje RUDIS z inozemskimi interesenti, ker ne poznajo vseh proizvodnih zmožnosti slovenskih industrijskih podjetij in ostanejo zato številne možnosti za prodajo naših uslug in izdelkov neizkoriščene. To se je pokazalo v preteklosti v več primerih v Egiptu in Sudanu. Situacija v tem pogledu pa se je znatno izboljšala, odkar ima RUDIS svojega stalnega predstavnika v Kairu.
Vodstvo združenja RUDIS je prišlo do zaključka, da se bo treba v večji meri posluževati inženiringa, kjer bi RUDIS lahko organizacijsko, tehnološko in tehnično reševal planiranj* in postavitev določenih rudarskih in industrijskih obratov. V svetu se nudonje inženiringa
RUDNIK RJAVEGA PREMOGA TRBOVLJE - HRASTNIK
rudnika lignita v Velenju, z rekonstrukcijskimi deli v Varešu, pri Lubiji in drugod.
Vso pozornost je RUDIS posvetil že lansko leto proučevanju zunanjega trga. V ta namen se je združenje povezalo s podjetji Intertra-de« v Ljubljani, z »Astro« v Zagrebu in podjetjem »RUDNAP« v Beogradu, do konkretnega skupnega sodelovanja je pa RUDIS prišel v večji meri s podjetjem »Interlrade« v Ljubljani, s katerim je sklenil posebno pogodbo o sodelovanju. Podjetje »Intertrade« se za program združenja RUDIS izredno zanima ter je pri njenem uradu v Kairu tudi urad združenja RUlJlS za severno in vzhodno Afriko. S kooperacijo namerava
RUDIS z Litostrojem iz Ljubljane prevzeti del bazičnega inženiringa pri cementarnah.
ZE LETOS DELA
V INOZEMSTVU
Ze samo poslovno poročilo združenja RUDIS za leto 1961 prikazuje, da se je združenje v veliki meri usmerilo na zunanja tržišča, kjer bo RUDIS v letošnjem letu mimo svojih nalog v naši državi poizkušal plasirati proizvodne zmogljivosti svojih članov. Tako predvideva RUDIS v svojem programu predvsem dejavnost v nekaterih azijskih in afriških državah. Med drugim je v projektu delo v Sudanu pri odpiranju rudnika železa, dalje projekt odpiranja
rudnikov bakra in kromitov v Grčiji in na Cipru, pri čemer je v dogovoril z rudarskotopilniškim bazenom v Boru in drugimi odjemalci te rude v Jugoslaviji.
Naloge so velike, načrtov je nič koliko.. Eno izmed dejstev je pa, da se RUDIS zaveda, da lahko samo v najtesnejšem sodelovanju s svojimi dosedanjimi člani in še ostalimi podjetji v Jugoslaviji rešuje svoje naloge, ki so bile zadane na posvetovanju tega združenja meseca februarja v Delavskem domu v Trbovljah.
Dosedanje delo, ki ga je RUDIS v Trbovljah s svojimi člani že opravil, je lahko zanesljiv porok, da bo združenje v svojih prizadevanjih uspelo po peti, ki si jo je začrtalo.
vse bolj uveljavlja in je mogoče doseči zanj ugodne cene. RUDIS ravno zato posveča temu vprašanju vso pažnjo in sc bo tudi v tem pogledu kadrovsko in organizacijsko okrepil in utrdil. Zelo važno je nadalje vprašanje, posvetiti več pozornosti analizi trga. Tako namerava RUDIS organizirati v Trbovljah stalno razstavo izdelkov vseh svojih članov. Proučuje se pa še vprašanje otvoritve lastne industrijske trgovine za prodajo proizvodov članov združenja RUDIS.
Vsa dosedanja praksa je pokazala, da je nujno potrebno, da se člani združenja RUDIS še bolj povežejo z njim, ker bo to članom samo v korist.
Vse bolj se RUDIS uveljavlja na domačem in inozemskih tržiščih. Tako ima podjetje na domačem trgu v evidenci preko 40 projektov, več jih je pa predvidenih tudi v inozemstvu.
Doslej se je RUDIS zlasti uveljavil pri večjih delih, tako na primer pri gradnji separacije Djur-d je vik, pri izgradnji kombinata Kosovo, pri investicijskih delih v Boru, pri gradnji rudnika AjvaJija,
Rudis, lani na velesejmu v Zagrebu
RUDARSKO INDUSTRIJSKA SKUPNOST (RUDIS) V TRBOVLJAH z vsemi svojimi člani:
RUDNIK RJAVEGA PREMOGA TRBOVLJE-HRASTNIK Z OBRATOM RGO STROJNA TOVARNA TRBOVLJE INVESTICIJSKI BIRO TRBOVLJE
»ELEKTROSIGNAL«, LJUBLJANA	....	.	' .	....
»VARNOST«, ZAGORJE GEOLOŠKI ZAVOD , LJUBLJANA
ZAVOD ZA RAZISKAVO MATERIALA IN KONSTRUKCIJ, LJUBLJANA SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »ZASAVJE«, TRBOVLJE CEMENTARNA, TRBOVLJE RUDNIK SVINCA IN TOPILNICE, MEŽICA
čestitajo po svojih delovnih kolektivih vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije k dosedanjim uspehom in jim žele prijetno praznovanje letošnjega praznika dela — 1. maja.
obratom P.GO, ustanovni član združenja »RUDIS«
r ^
V cuko viufcu otuti.va v okviru zUvazenja KUuiS tudi Rudnik T rbovljc-Hrast-nlk, še posebno s svojim obratom za specialna rudarska dela, ki se je že afirmiral s svojimi deli širom po naši domovini. V okviru združenja RUDIS pa so že letos predvidena večja dela v Inozemstvu.
Kolektiv rudnika se pridružuje čestitkam delovnih kolektivov ob prazniku dela, 1. maju.
Razširitev obratnih prostorov
Letošnji družbeni plan trboveljske komune predvideva 21-od-stotno povečanje gradbenih storitev v primerjavi z lanskim letom. Tako pričakujejo, da bo od predvidenih 107 milijonov din bruto realizacije odpadlo na projektiranje 170 milijonov ter na gradnje 847. Z uvedbo mehanizacije računajo, da se bo produktivnost povečala za 10 odstotkov. Ta predvidevanja pa gredo na račun edine gospodarske organizacije v komuni na SGP »Zasavje«.
- Kot je slučaj v vsaki večji gospodarski organizaciji, da se celoten kolektiv ubada s kakim vprašanjem in da vrsto let čakajo na rešitev manjšega ali večjega problema — so nam dejali v SGP »Zasavju« — se tudi mi že leta ubadamo z vprašanjem neprimernih skladišč in delavniškth prostorov. V razgovoru z direktorjem tov. Dularjem smo zvedeli sledeče:
Delovni kolektiv SGP »Zasavja« je imel že v letu 1960 gradbeni program za nove obratne prostore — skladišče in delavnice. Toda zaradi zavrnjenega investicijskega programa nismo mogli začeti z gradbenimi deli. Sedaj pa pripravljamo nov investicijski rrogram. Stari prostori kovinske delavnice so v leseni lopi — tu
opravljamo gradbene stroje,
skratka vso svojo gradbeno mehanizacijo — ki jo loči od skladišča le tenka lesena stena ter je velika nevarnost požara, na kar nas stalno opozarja komisija za požarno varnost. Storili smo vse, da ne bi prišlo do požara, toda nevarnost je še vedno.
Tovariš direktor je nadaljeval: »Z dograditvijo novih obratnih prostorov bo odpravljena nevarnost požara, po drugi strani pa se bo kolektiv rešil večletnega bremena in skrbi. Ko bomo podrli sedanje, stare prostore bo dobila tudi okolica lepšo podobo.
Z deli na gradnji novih prostorov bomo začeli v maju, ker imamo že dodeljeno zemljišče. Doslej imamo že Izdelan nov investicijski program, glavni gradbeni načrt pa je v izdelavi. Upamo ,da bo do konca leta dogotovljeno
skladišče in delavnice.
Sredstva so predvidena od odstopljenega dela, ki so določena po predpisih za gradbeništvo in bodo zadostovala za gradnjo prve faze.«
To pomeni, da je delovni kolektiv »Zasavja« iž lastnih sredstev zagotovil potrebna sredstva 15 milijonov dinarjev, in da so zato prepričani, da bodo do konca leta lahko že delali v novih obratnih prostorih.
Ze dve leti zaporedoma so ime« li določena sredstva pri občinskem investicijskem skladu, toda zaradi nepripravljene dokumentacije jih niso mogli izkoristiti.
V kolektivu upajo, da bodo lahko s sedanjimi zmogljivostmi tako glede na razpoložljivo meha« nizacijo in kader izpolnili vse naloge in sc uspešno vključili tudi na gradbišča zunaj komune. Kljub temu, da predvideva perspektivni plan občinskega sklada za zidanje stanovanjskih hiš letno 106 stanovanj, ki jih bo gradilo »Zasavje«, iščejo gradbišča tudi izven komune.

tškmimui 43
Gradnja nove bolnišnice v Trbovljah
	' iSil
	
Vloga Strojne tovarne v Trbovljah v združenju „HvdisM
VEC IZDELKOV
5TT
-mmiiv"
Ze štirinajsto leto teče, odkar posluje kot tovarna STROJNA TOVARNA v Trbovljah.
Naloga ustanoviteljev tega podjetja je bila, osnovati tako tovarno, ki bo sposobna proizvajati predvsem stroje za rudarstvo, in v tem so v Strojni tovarni tudi uspeli.
Trikrat večja proizvodnja bo možna, ko bodo v tovarni izvršene vse predvidene naloge desetletnega perspektivnega plana, ki so ga v tovarni izdelali lansko leto.
Vse večje potrebe po rudarskih opremah so vodile Strojno tovarno v Trbovljah, da sestavi perspektivni plan tovarne za daljšo dobo.
Ugotovljeno je bilo, da domača proizvodnja rudarskih oprem in strojev ne pokriva vseh potreb. Tako letno še vedno uvažamo najmanj za Ifl milijonov dolarjev
ZA IZVOZ
nje posameznih in celotnih rudarskih naprav in oprem, konstruiranje, izdelava in prodaja posameznih in kompletnih rudarskih strojev in ostalih rudarskih naprav, izdelava dela splošne strojegradnje, nadalje izdelava vse vrste strojev in konstrukcij, prav tako Izvrševanje uslug v okviru inženiringa in ostalih poslov.
Delavsko
samoupravljanje
Delovni kolektiv tovarne Izvaja svoje pravice v upravljanju podjetja neposredno preko "zborov proizvajalcev po ekonomskih enotah in posredno preko voljenih predstavniških organov delavskega sveta in upravnega odbora podjetja.
Pred kratkim je obiskal STT, Edvard Kardelj
opreme za rudarstvo. Že samo ta ugotovitev in pa to, da ima STT zelo ugodne proizvodne pogoje — lega tovarne, dovoz surovin in pa potreben kader — so narekovale Izdelavo perspektivnega načrta tovarne, zlasti še, da je izrednega pomena velika tradicija v rudarstvu pri nas, ki se izraža v razpoložljivih strokovnih kadrih, ki so močna opora za izvrševanje nalog tovarne.
Perspektivni plan razvoja STT Je bil izdelan v treh etapah. Tako Je v prvi razvojni etapi tovarne predvideno povečanje proizvodnje za približno 45%, v drugi etapi za 100% in v tretji za več kot 200 odstotkov.
Število zaposlenih na se bo tedaj v tovarni podvojilo. Zato se v njej pripravljajo tudi na izgradnjo potrebnih stanovanj za osebje tovarne, saj jih bo potrebno najmanj 870. Tovarna bo skušala zagotoviti v ta namen najmanj polovico lastnih sredstev.
Usueano uoslovaaje v letu 1961
Rezultat poslovanja Strojne tovarne v Trbovljah v letu 1961 je btl Izredno zadovoljiv. Ob potrditvi zaključnega računa tovarne za lansko leto je delavski svet podjetja predlagal vodstvu tovarne več važnih sklepov, in to da se store vsi potrebni organizacijski ukrepi In tehnične mere, da se v tovarni poveča storilnost dela in proizvodnja. nadalje da se polaga največjo pažnjo kvaliteti Izdelkov, ki je garant uspeha In poslovanja podjetja na domačem tržišču in v tuilni. predvsem pa je važno to, da STT delaje v okviru združenja RUDIS, v katerem bo Strojna tovarna kol ustanovitelj In prvi član tega združenja udeležena * precejšnjim delom svoje proizvodnje.
Predmet poslovanja
Predmet poslovanja Strojne tovarne v Trbovljah je: projektlra-
Delovni kolektiv Strojne tovarne sodeluje neposredno v upravljanju tovarne s tem, da je vsak član kolektiva član zbora proizvajalcev ekonomske enote, v kateri dela. Pravico sodelovanja v upravljanju podjetja Izpolnjuje vsaJt član kolektiva s tem, da sodeluje na zborih proizvajalcev In da s svojim mišljenjem prispeva k formuliranju In sprejetju vseh potreb-
Modernl okobllec 1Z.A-1I
nih sklepov, tako na področju problemov v ekonomskih enotah in v podjetju kot celoti.
V tovarni deluje 33 ekonomskih enot in IG zborov proizvajalcev.
Proizvodni problemi
Za izvršitev proizvodnih nalog v Strojni tovarni v Trbovljah je oh času skupno zaposlenih 8w9 oseb, od teh 644 delavcev in 225 uslužbencev. Večina zaposlenih je kvalificirana, tako je 37,8% visokokvalificiranih delavcev, 43,84% kvalificiranih. 17,02% polkvaliflciranih in 1,76 % nekvalificiranih.
Proizvodnja v STT se je preteklo leto razvijala v individualni in serijski proizvodnji, V letu 1961 se Je na tržišču zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za nove
Vertikalni vrtalni stroj
gradnje kakor tudi zaradi blokiranja amortizacijskih sredstev za udeležbo pojavila stagnacija, ki je v precejšnji meri vplivala v tovarni na večkratno spremembo asortimenta izdelkov kakor tudi na količine v serijski proizvodnji. Te spremembe so imele za posledico, da preteklo leto v tovarni ni bilo mogoče izvršiti vseh predvidenih organizacijskih sprememb. Predvideno je bilo, da se planiranje izvrši na osnovi fiksnega plana serijske proizvodnje, okoli katere ho potekala individualna proizvodnja v obliki prostih kapacitet. Utrditev planiranja v pedjetu bi kajpak imela za posledico dosego boljših uspehov, kot je to že bilo v letu 1961.
Največja organizacijska sprememba v tovarni v letu 1961 je bila za podjetje samo in za proizvodni sektor uvedba ekonomskih enot. Predhodne priprave v letu 1980 so omogočile, da se je organizacijska sprememba z uvedbo ekonomskih enot že v najkrajšem času popolnoma uveljavila ter v cclotj angažirala kolektiv v proizvodnem sektorju, da je pričel razmišljati o gospodarjenju na delovnih mestih svoje ekonomske enote.
Z uvedbo ekonomskih enot v podjetju so se v letu 1961 prihranile precejšnje vsote denarja, ki so se lahko uporabile v družbeno tvorne namene.
Izrednega pomena je bilo to, da je vse leto povprečno ocenjevanje meril kot edini faktor pomenilo dobre rešitev. V letu 1961 je razdelitev tega povprečja na več povprečij po ekonomskih enotah dovolj jasno pokazala, da bo treba v najkrajšem času izvršiti popolno delitev obračunskih vrednosti po delovnih mestih. Vse to je bilo nujno potrebno glede na konkurenčno sposobnost z drugimi podjetji.
Sama praksa je nadalje pokazala, da jugoslovansko tržišče še ne predstavlja izoblikovane celote in da se morajo proizvodna podjetja v razmeroma kratkih obdobjih preusmerjati na nova področja, ki v bistvu zahtevajo drugačna časovna merila oziroma tudi popolnoma drugačno strukturo umskih in tudi materialnih kapacitet.
Najbolj izdelano in izoblikovano področje dela v STT je jamsko podporje, ki ga bo v najkrajšem času treba popolnoma Izločiti iz obstoječih pogojev dela ter samostojno organizirati proizvodnjo na
z opremo in ljudmi, potrebnimi za tovrstno proizvodnjo.
V' letu 1962 se bo delo utrjevalo po EE ter pričele Izvajati vse priprave, ki so potrebne, da v naslednjih letih preidemo na strojni obračun. Strojni obračun pa bo treba v najkrajšem času organizirati in utrditi.
V	letošnjem letu Ima proizvodni sektor glavno nalogo, da utrdi sistem del* Po vrednosti dela. Ta sistem bi omogočil kontinuirano naraščanje storilnosti, ki Je ob dosedanjem načinu dela po direk1-nem učinku ni bilo mogoče doseči.
C.lavna naloga Je tore! učvrstiti in Izvesti organizacijo dela kar bo še večja garancija za uspešne delo v letošnjem letu.
Znatne možnosti za povečanje izvoza
Izvozna služba v STT je že lan-■sko leto izvršila pomembno nalogo, saj je tovarna v leju 1981 iz- , vozila svoje izdelke v skupni vrednosti 223 in pol milijona dinarjev.
Izdelki tovarne so se lani predvsem izvažali v Madžarsko, Poljsko, Jordanijo in Egipt, Tako je Strojna tovarna v Trbovljah Izvozila v letu 1961 v Madžarsko. Poljsko in Jordanijo »kupno preko
5.000	železnih jam-ki h stojk.
V	letu 1961 je bilo nadalje Izdelanih 14 ponudb za Izvoz Individualne In serijske opreme v skupni vrednosti blizu 2 milijardi dinarjev, In to za Indijo, Egipt, Avstrijo Turčijo, Kambodžo, Brazilijo In Belgijo. Interesenti so se predvsem zanimali za opreme separacij ln koksarn rudnikov fosfata, za drobilce, vill.e ln za skraperje.
Za Izvoz Jamskih stojk domačega tipa »Valent« vlada velik« zanimanje v Madžarski In na Poljskem, saj Je tjakal lelos predviden Uvoz za 12.000 teh stojk.
Strokovno izobraževanje kolektiva
Izobraževalni center v tovarni Je lansko leto razvil široko aktivnost. Organiziranih Je Mio 20 različnih seminarjev, ki Jih je obiskoval« 30 odst. članov kolektiva. Mimo teh seminarjev ln tečajev pa so bile v teku le druge metode lzebri. cv:i nja osebja, tako preko tehnišk srednje šole. večerne admlnlstra livne šele, politične šole In indn »triJeke kovinarske šote z* vajen n.
Skrb za delovnega človeka
Iz poslovnega poročila STT . leto 1961 je pa razvidno, da se \ podjetju posveča velika skrb de lovnemu človeku nasploh. Tako n:; eni strani skrb za izobraževanje j.v pridobitev potrebne kvalifikacije, na drugi strani pa tudi skrb za iz gradnjo novih stanovanj, za odd: in letovanje članov in svojcev k: lektiva in tudi skrb za zdravstvi Res je, da lani ni bilo zgrajeno n-beno novo stanovanje, čeprav s potrebe zelo velike. Izdelan pa j Ml 5-letni perspektivni plan z | gradnjo stanovanj, v katero svrh j bo podjetje prispevalo 45% vred nesti stanovanj iz sklada skupn iv" »rabe. 5% vrednosti stanovan bi plačali stanovanjski interesen: za ostalo potrebno polovico sre ’ štev bi pa tovarna najela kred-Na ta način bi vsako leto zgradi:
49 novih stanovanj, v petih leti! torej 290 stanovanj, kar pa gietl na predvideno razširitev in pove tanje tovarne še vedno ne bi z. dnstovalo. Tako je s skladom z zidan:e stanovanj že napravljen p godba za pričetek gradnje sta-| na vanj na Ke rtovem, to je 40 sta-n-vanj v stolpičih.
Oddih in letovanje
Lansko Ie!o so letovali skoro vsi člani kolektiva. Desetdnevni oddih v počitniškem domu podjetja v Crikveniei je izkoristilo 355 delavcev in 71 uslužbencev ter 187 družinskih članov delavcev in 136 družinskih članov uslužbencev. V j
Crikveniei je tako letovalo 729 j prvo pomoč. Tako se daje prva
Tudi žene so dobre delavne
oseb. Tako je letni dopust lansko leto Izkoristilo 56.7% vseh zaposlenih delavcev v podjetju, medtem ko je ta dopust Izkoristilo le 37,5 uslužbencev.
pomoč ob nesrečah in potrebi v dopoldanski in popoldanski delovni tretjini. Ambulanta je nadalje sistematsko pregledovala in ugotavljala delovno sposobnost posa-
Pomembna pridoMlev je bila v meznih delavcev ter Je vse tiste, letu 1961 Izgradnja novega slano- i ki iz zdravstvenih razlogov ne vanjskega objekta počitniškega | ustrezajo za svoje delovno mesto, doma v Crikveniei z 12 sobami. | pričela pošiljati na invalidsko ko-Kapaciteta vseh ležišč znaša 85 > misijo, da se jim prizna delovna postelj. Vsak član kolektiva, ki je l[ Invalidnost. Prev tako je ambulan-letoval drugje, je imel pravico do ta v večjem obsegu že iz preven-
Na seji delavskega sveta
regresa v višini 2.500 din in tudi za vsakega družinskega člana kolektiva ,ki je letoval v kakem drugem letoviškem kraju.
Nova obratna in zobna ambulanta
Z Novim letom 1961 je Strojna tovarna v Trbovljah uredila za svoj kolektiv moderno opremljeno obratno ambulanto. I.e-ta je opravljala svoje delo v kurativnem In preventivnem smislu v razmerju 56:50. Tako so bili po preventivni strani v ambulanti opravljeni pregledi vseh novo-sprejetih delavcev In valrncev v Industrijski kovinarski šoli. Ravno tako so Mtl lani pregledani vsi delavci In uslužbenci sistematično. Na ta način Ima ambulanta točen pregled zdravstvenega stanja vseh zaposlenih v tovarni. Ambulanta pa posluje tudi kot ambulanta za
livnih razlogov skrbela, da se zdravstveno ogroženi delavci okrepijo ln Je take delavce poelala na komisijo za napotitev na klimatsko zdravljenje.
Vsi tl ukrepi v preventivnem pogledu so v precejšnji meri povzročili porast Izostankov zaradi obolenj, »o pa na drugi strani pozitivni v lem smislu, da ugotovitev raznih bolezni oziroma Inkli-naetja do bolezni v mnogočem pripomore, da se s takimi pravočasnimi ukrepi in posegi razne bolezni lahko veliko hitreje ozdravljajo kot sicer.
Ambulanta Je postopoma prevzela tudi posle socialne zaščite tn Je v tesni povezavi s higlensko-tehnično službo v podjetju. V decembru lanskega leta so bllt ponovno pregledani vsi delavci ln uslužbenci tovarne na fluorograf-skem aparatu. Ta pregled Je Izvršil Inštitut za tuberkulozo na
Golniku. Tako je bilo tu 49 primerov, kjer je bil potreben ponoven zdravniški pregled na globinskem rentgenskem aparatu.
Člani kolektiva so se pa v teku lansKega leta redno odzivali pozivu transfuzijske postaje in je 110 članov kolektiva darovalo kri.
Zelo pomembna ugotovitev za vse člane kolektiva je prav gotovo otvoritev nove, moderne zobne ambulante v podjetju.
Iz tega In že prej omenjene" i, skrb za stanovanje, za oddih, zi izobrazbo In ostalo je razvidno. je skrb za delovnega Sove" -STT ena izmed prvih ln pogia nih nalog.
Strojna tovarna pn član združenja Rudis
Mimo Investicijskega biroja v Trbovljah ln Rudnika Trbovlje Hrastnik in njegovega oddelka z ■ specialna rudarska dela je bila* tudi Strojna tovarna lz Trbovelj prvi član združenja RUDIS. Zadnje posvetovanje v tem združenju in pa njegov program ets pa pokazala, da imajo vsi člani Rudisa perspektive in možnoetl za nadaljnje plasiranje svojih Izdelkov ln uslug ne samo v naši državi, ampak tudi v tujini. Pri vsem tem bo znatno vlogo lahko odigrala tudi Strojna tovarna v Trbovljah z Izdelavo strojne opreme za rudarstvo ln za gradbeništvo. Vse več se bo tovarna s svojimi izdelki usmerjala na Izvoz# kajti perspektive so tudi ns zahodnih tržiščih. V sklopu z združenjem RUDIS se bodo Izdelovati projekti in Izvršitev kompletnih gospodarskih objektov (Inženiring)# kar je zanimivo za trge s čvrsto valuto. Se letošnje leto so na vi' dlku večja dela ravno v Sodami In Egiptu.
Vodstvo tn kolektiv Strojne tovarne v Trbovljah pa želita * vsemi! najtesnejše sodelovanje, ker se vsi v podjetju zavedajo, da s” le v skupnosti In složnem delu » drugimi moč ln možnosti za dosego zaželenega razvoja In napredka.
S. S.
Pogled na Strojno tovarno
Geološki zavod Liubliana
C~žr-I '«*|i
a--m:
* x
M2!5

5iM
SCTlBKHBf

rM>: ^Bk *
Svetlobni komandni pult za separacijo rudnika Tito - Banoviči
Za najširše
sodelovanje
Med številnimi člani združenja »RUDIS« v Trbovljah je tudi kolektiv podjetja »ELEKTRO-SIGNAL« iz Ljubljane, Parmova ulica 33, ki se je odločil za članstvo in sodelovanje s podjetjem »RUDIS«. - »ELEKTROSIGNAL« v Ljubljani je podjetje za izvoz in uvoz, projektiranje, montažo ter proizvodnjo elektro opreme in elektro naprav za jaki in šibki tok.
Dela, ki naj bi jih »Eicktrosignal« kol član združenja »RUDIS« opravljal, so predvsem izdelava stikalnih in komandnih plošč, svetlobnih komandnih tablojev, omar za kompenzacijo »cos phi«, U razdelilcev, naprav za avtomatizacijo proizvodnih procesov, instalacijskih zbiralk za luč in moč (buss-bar). V okviru celotnega proizvodnega programa pa podjetje »Eicktrosignal« izdeluje po naročilu še razne razdelilne oraare, kablovska vozlišča, podometne razdelilce za sta-
novanjske zgradbe, priključne omarice za grad blšČa, infra grelce, elektroakustične naprave, svetlobne klicalne naprave za hotele, boinšni In urade, skupinske antene, posamezne TV anl ne, TV pretvornike, tranzistorske megafona tranzistorske Interfone, kapacitivnc elektron.k merilce nivoja, požarno-varnostne naprave, naprave proti vlomu, električne brenčače in razne signalne naprave po naročilu.
Nadalje podjetje »Elektro Ignal« opravlja montaže električnih oprem jakega in šibkrga toka ter kaloričnih merilnih naprav za pcirdfce industrije, stanovanjske izgradnje, elektrifikacije, prometa, zdravstva In gostinstva.
Prav tako to podjetje projektira celotne opreme za jaki in šibki tok ter kalorične merilne in regulacijske naprave.
Elektrosignal
Ljubljana
»Varnost« proizvaja že vrsto Izdelkov
Preusmeritev za izvoz
Med člani Rudarske industrijske skupnosti Trbovlje (RUDIS) jc tudi Tovarna elektrotehničnih izdelkov »Varnost« v Zagorju ob Savi. Do Novega leta je bil to obrat Rudnika rjavega premoga Zagorje ob Savi, potem pa so se osamosvojili.
Tovarna elektrotehničnih izdelkov »Varnost« Zagorje ob Savi izdeluje zdaj suhe trofazne transformatorje e silikonsko izolacijo moči 200 in 315 Kwh Amp, flouro-aenčne svetilke 2 X 20 W in 2 X 40 W, paketna stikala od 16 do 63 amperov, elektromotorje od 1,1 do 40 Kwh, električne naglavne svetilke, kontuktorje od 10 do 20(1 amperov, visokofrekvenčne vrtalne stroje s frekvenco 150 IIz, nizkonapetostni; razdelilne baterije, nihalna tipkala, strelne strojčke
in metanomotre za indikacijo metana (s proizvodnjo slednjih bodo začeli najkasneje do konca junija). Leto* bodo Ji tudi z izdelavo proizvodov i osnovi licenčni- pogodbe z belgijsko organizacijo »Comclec«, zlaeti transformatorjev, k on lektorjev, paketnih stikal In flourosenčnih svetilk.
Tovarna elektrotehničnih Izdelkov »Varnost «iz Zagorja ob Savi ec je pa v kratkem času obstoja uveljavila tudi že na zunanjem tržišču. Izvozili so že prve električne jamske svetilke (v Združeno arabsko republiko), v teku pa so dogovori, da bi »Varnost« izvozila kompleten asortiment izdelkov v nekatere skandinavske države, v Južnož Ameriko, na Bližnji in Daljni Vzhod ter v Afriko. Tako se misli zagorska »Var-
nost -mnogo bolj kot donlej pn usmeriti na izvoz.
Novi predpisi, ki so stopili pri„ časom v veljavo, narekujejo rudnikom, da opremijo vse jame*:, objekte z opremo, ki bo dejansko varovala zaposlene In druge na prave. Zlato bodo premogovniki rs -bili precej opreme in čaka zagorsko Tovarno elektrotehničnih Iz delkov še precej del, vendar pa postopoma, ker rudniki trenutno nimajo na voljo sredstev in bodo opremljali jamske objekte v posameznih fazah.
Seveda el tudi v tej novi zagorski tovarni prizadevajo, da bi v
prihodnje večali proizvodnjo in puitali »milijarderji« v ustvarjanju realizacije. V teh prizadevanjih bo pa treba pomoči vsakega
člana kolektiva.
eološki zavod iz Ljubljane je a pomemben člen v verigi čla-v Rudisa« z nalogo reševanja nblemov s področja geologije, Jdarstva in gradbeništva ter je njegova znanstvena in raziskovalna dejavnost razpredena po republiki in izven nje.
Oblike zavodovega raziskovalnega dela se združujejo v kompleksno dejavnost, katere predmet je obdelava zemeljske površine in notranjosti z namenom, najti skrite in povečati znane rudne rezerve, postaviti vse objekte na trdni) podlago, ter jih v zvezi s tem pra-ilno planirati, projektirati, kon-ruirati, eksploatirati, dalje podati vodo ipd.
Dejavnost zavoda jc v občih geoloških in raziskavah mineralnih surovin, hidrogeoloških, geomehanskih in geofizikalni raziskovanji ier v vrtanju v struklurno-geolo-ške, hidrogeološke in geomehanske svrhe, v konsolidaciiskih in injekcijskih delih ter v konstrukciji novih vrtalnih strojev.
Za geološkimi raziskavami in kartiranjem na terenu dobimo nešteto vzorcev in podatkov za izdelavo regionalnih in detajlnih geoloških, strukturno-geolnških in in-ženirsko-geološklh kari, kar nam omogoča skupno z vzorc^ različne
stratigrafške, tektonske, petrograf-ske, paleentološke in mikropaleon-tološke študije.
Pri raziskovanju mineralnih surovin na površini ali pod njo pomagajo najmodernejše metode geofizike, geokemije, mikroskopije, sedimentne petrografijc in paleontologije, da se ugotovijo osnovne tehnološke karakteristike surovin z vidika n lih uporabnosti, možnosti ubogate n ja in predefave, ter se ocenjujejo ekonomske Vrednosti nahajališč.
Ilidrogeološka raziskovanja so povezana z vsemi problemi površinskih, podtalnih, termalnih in mineralnih voda, njih zalog in kvalitet, koristi za človeka, in objekte kot pitna in industrijska voda, za akumulacijske sisteme, odvajanje vod iz rudnikov, za namakanje, izsuševanje itd.
Z geomehanskimi študiji in raziskavami ugotavljamo pogoje zanesljivega fundiranja Industrijskih in stanovanjskih objektov, tunelov, cest. železnic, mostov, hidroenergetskih objektov, ter se kontrolirajo obnašanja postavljenih konstrukcij, projektirajo in kontrolirajo tesnilna in konsolidacijska dela.
Geofizikalne meritve so večinoma vezane na zgoraj omenjena
raziskovalna dela in sodelujejo z različnimi raziskovalnimi metodami, kot so: površinske in jamske gravinetrične, geoelektrične, geo-magnetske in geometrične metode.
Pri vseh navedenih geoloških raziskovanjih na različnih področjih z naštetimi nameni in cilji pa si ne moremo zamisliti, kako naj se potrdijo in dopolnijo vse raziskave in študije, ki smo jih ugotovili in zasnovali na podlagi površinskih opazovanj in jih prenesi’ v globlje zemeljske plasti, če te: r ne pogledamo z vrtanjem v zeljo, kjer se skrivajo bogastva tudi rešitve premnogih geološt' rebusov. Že našteta strukture geološka, hidrogeološka in gene banska vrtanja nam dano' liji. geološko-raziskovalno dednost Geološkega zavoda.
Z namenom čimvečje samostojnosti pri reševanju lastnih problemov koost—'--•no nove soeciVnr vrtalne stroj-.
Dejavnost Geološkega zavoda j široka in specializirana, natančna in obširna, dinamična in vztrajna ter teži za povečanjem in izkoriščanjem vseh bogastev in dobrin, ki jih ima in skriva zemlja v naši republiki in izven nje.
Inž. I. U.
|
'
i
Velika delovna zmag i trboveljski Cementarni
V letošnjem letu bo slavil de-,vni kolektiv trboveljske Cemen-irne še eno veliko zmago: s pr-o fazo rekonstrukcije bodo sko-a) podvojili dosedanje zmoglji-»stl, se pravi, da bodo že v le-ašnjem letu dali na trg približno 80.6(10 ton kvalitetnega cementa. i svojimi ka ".ovoslnimi izdelki si e delovni kolektiv Cementarne ridobil stalne odjemalce širom 9 naši domovini in tudi v tujini, "rsta velikih Industrijskih objek-ov je zgrajena z njihovim proiz-odom — cementom.
Kljub velikim težkočam, ki so nastopile v času rekonstrukcijskih tel, so uspeli v določanem času izpolnili zadene ji naloge. Kljub ogromnim delom in kljub temu, da so rekonstruirali ključne stroje v tovarni, so nenehno proizvajali iskani gradbeni material, res-
da v manjših količinah .toda s nespremenjeno kvaliteto.
V	prvo fazo rekonstrukcije so bila vložena velika sredstva, delno so dali svoja sredstva, delno Iz posojila iz občinskega in zveznega sklada, ki so dosegla v (^številčne milijonske zneske. Toda kljub vsem težavam in začasnim zastojem, ki pa niso Imeli nobenih posledic na potek rekonstrukcije, je ves delovni kolektiv vložil v to delo vse svoje moči fn znanje z željo, da bi čim prej začel proizvajati cement v obnovljeni tovarni.
V	letošnjem družbenem planu komune ima Cementarna velik delež. Tako se bo proizvodnost povečala za skoraj 100 odstotkov bruto proizvod pa za 48 odstotkov v primerjavi z Jamskim letom, tako da se bo povečal za 585 milijonov dinarjev. To povečanje pa
je v skladu s porastom ostale industrijske dejavnosti in povečanjem produktivnosti. Prav tako ima povečanje produktivnosti velik Tež v večjem narodnem do-hodk , življenjskem standardu — skratka pri vseh činiteljih osebnega in družbenega življenja, tako njihovih delavcev in uslužbencev kot tudi pri vseh delovnih ljudeh v trboveljski komuni.
Delovni kolektiv Cementarne se zaveda, da bo predvideni razvoj proizvodnosti oziroma industrije zahteval vedno večje napore tako od gospodarske organizacije kot tudi od njega samega, če bo hotel izpolniti zadane naloge. Jasno pa jc, da o tem ni treba dvomiti, ker so delavci te tovarne že doslej pokazali obilo prizadevnosti, pripravljenosti in delovnih izkušenj, ki jim vlivajo zaupanje v nove delovne uspehe.
Notranjost cementarne v rekonstrukciji
Reportaža iz Termoelektrarne Trbovlje
Pomembne naloge
Lansko leto so v Termoelektrarni v Trbovljah dosegli največjo proizvodnjo od njenega obstoja. — Proizvedli so 263 milijonov kWh. — Pomembna naloga letos je postavitev novega kotla za 80 t/h. — 45-urni delavnik v podjetju. — Delavci so prosti vsako tretjo soboto. — Elektrarna v Trbovljah je drugo podjetje v Zasavju, ki jc uvedlo skrajšan delovni čas. — Tudi letos bodo člani kolektiva letovali v Crikvenici.
Poslovno poročilo Termoelektrarne v Trbovljah pokazuje, da bo v niej lansko leto dobro gospodarili. Ne samo, da so v elektrarni lani dosegli največjo proizvodnjo električne energije od njenega obstoja, marveč da so uredili še vrsto drugih stvari. Tako se je ob elektrarni zgrajena Tovarna zidakov iz elektrofiltr-
Na eni izmed sej DS
skega pepela že uveljavila s svo proizvodnjo in sedaj normalno ob ratuje. V Trbovljah so se do ne davnega branili zidati s to opeko vendar je bila Elektrarna sama ti • sta, ki je iz te opeke napravila prizidek k svojemu stanovanjskemu bloku na Dežmanovem travniku in tako dokazala, da je kvaliteta te opeke odlična in uporabna za gradnjo stanovanjskih hiš.
Postavitev novega kotla za 80 t/h
Potrebe so zahtevale, da v Elektrarni Trbovlje čimprej začnejo s prepotrebno novo investicijo, namreč s postavitvijo novega kotla za 80 ton na eno uro. Da so se vodstvo podjetja in vsi ostali odločili za to nalogo, je bilo več razlogov -namreč da dosedanje naprave v kotlovnici elektrarne ne zadoščajo več potrebam, na drugi strani pa bo podjetje z namestitvijo novega kotla za 80 t/h skoraj v celoti omejilo prašenje Zasavske doline po premogovem pepelu. Istočasno s povečanjem kapacitete novega kotla je predvideno tudi povečanje elektrofiltra za čiščenje dimnih plinov, s čimer bodo rešili vprašanje prašenja v Zasavski dolini.
Dela na montaži novega kotla bodo izvedli v etapah. V ta namen bo potreben po investicijskem programu znesek 1 milijarde 117 milijonov dinarjev. Tu je predvsem važno to, da je preskrba tega pomembnega denarnega zneska predvidena predvsem iz lastnih sredstev.
Iz Tovarne zidakov v Trbovljah
Novi zidaki si utirajo pot
Zidaki iz elektrofiltrskega pepela — pocenitev gradnje — Veliko povpraševanje po zidakih — Odslej redno obratovanje tovarne, nič več poskusna proizvodnja — Proizvodnja osvojena — Zalog ni, cene zmerne — Ta investicija je opravičila gradnjo tovarne zidakov — Pepel ne gre več v Savo.
V	letošnjem novembru bosta potekli že dve leti, ko je tik ob železniški progi zraven trboveljske termoelektrarne zrastla nova Tovarna zidakov iz elektrofiltrskega pepela. S tem, da so zgradili to novo tovarno, smo dobili cenene zidake za stanovanjske In druge gradnje, in to kvalitetne, odpadlo je onesnaženje reke Save po premogovnem pepelu iz elektrarne In nova delovna sila je dobila zaposlitev.
V	Elektrarni Trbovlje so pred leti mnogo razpravljali o vprašanju, kako rešiti problem onesnaženja reke Save in praktično uporabiti odpadni material, ki naslaja pri izgorevanju pod kotli termoelektrarne, saj se teh odpadkov letno nabere tudi do 100.000 ton. Ves ta material se je prej odplavljal v Savo, danes sc pa iz njega izdelujejo kvalitetni zidaki, ki so zelo iskani povsod.
Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij LRS v Ljubljani je že pred leti začel z zadevnimi raziskovanji. Ugotovili so, da je elektrofiltrski pepel možno predelati v zidake, ki so enakovredni standardni opeki, oziroma so še boljši, kar je pokazala tudi že njihova dosedanja uporaba. Ta zamisel je našla svoje mesto, zgradila se je namreč prva tovrstna tovarna pri Šbštanjski elektrarni, kmalu nato pa tudi v Trbovljah. Dan za dnem odhajajo sedaj polni vagoni izpred Tovarne zidakov v Trbovljah v široki svet za gradnjo novih objektov, stanovanjskih naselij in podobno. •
Od otvoritve te tovarne pa do danes je bil v njej doseže, znatni napredek. Samo lansko leto je Tovarna, zidakov v Trbovljah izdelala 4 milijone opečnih enot. Mimo teh zidakov pa so lansko leto v tovarni pričeli tudi z izdelavo jamskih kvadrov, ki se že uspešno uporabljajo v zasavskih rudnikih namesto betonskih. Jamski kvadri iz elektrofiltrskega pepela so za polovico lažji od betonskih, njihova mehanična trdnost je pa enaka. Proizvodnja zidakov — kakor že poudarjeno — nenehno narašča In vlada med potrošniki za tovrstno opeko veliko zanimanje, tako da proizvodnja opeke trenutno še ne dohaja povpraševanja po njej.
Vse naštete prednosti, namreč izgradnja tovarne za Izdelavo opeke iz elektrofiltrskega pepela, so velike koristi za naše gospodarstvo, največja prednost In uspeh pa je zlasti v tem, da znatne Itoličine pepela iz termoelektrarne ne odhajajo več v Savo In jo več ne onesnažujejo v toliki meri kot prej vse do Brežic, pa celo do Zagreba.
Pog.ed na c-o :
Postavitev kotla bo trajala dve leti. Tako računajo v Elektrarni, da bo novi kotel pričel lahko obratovati konec leta 1964.
45-urni delovni teden se izvaja
Ze lansko leto so hoteli v Elektrarni Trbovlje uvesti skrajšan delovni čas, vendar se je to vprašanje nekje zataknilo in ga ni bilo mogoče še rešiti. Pri vsaki stvari namreč pač naletimo na težave. Po podrobni proučitvi vprašanja so pa stvar le uredili tako, da imajo v Elektrarni Trbovlje od letošnjega meseca marca urejen 45-urni delovni teden, in sicer tako, da so člani kolektiva prosti vsako tretjo soboto. Dosedanje izvajanje tega skoraj revolucionarnega ukrepa je pokazalo, da obratovanje elektrarne in njena produkcija zaradi tega ne frpi, ker sta v podjetju dve delovni tretjini stalno zasedeni.
Ta ukrep so v Elektrarni pozdravili vsi člani kolektiva. Tako bo lahko vsakdo vsako tretjo so-
boto, ko bo prest, že v soboto po
hitel v planine ali kam drugam ker bo imel tudi- nedeljo prosto Enako pride to zelo prav ženan in gospodinjam, zaposlenim v pod jetju, saj bodo tako vsak mesec p< en dan več proste.
Vsak član kolektiva sodeluje v upravljanju
Nov delavski svet so v Elektrarni Trbovlje izvolili 27. marca t. 1. V 27-članskem delavskem svetu so tudi vsi predsedniki zborov proizvajalnih enot. Da pa se delavs’-:-samounravljanje čimbolj pribli slehernemu članu kolektiva, s tudi v Elektrarni izvedli decentr: lizacijo delavskega samoupravi1 nja. Tako imajo izvoljene sve proizvodnih enot in lahko vsa' član kolektiva aktivno sodeluie delavskem upravljanju. K::l-smo že omenili, so v delavska svetu tudi predsedniki svetov pro izvodnih enot, ki so najbliže č’ nom kolektiva v vsaki proizvodu, enoti.
Počitniški dom v Crikvenici
Delovni kolektiv
Termoelektrarne
Trbovlje
z obratom
Tovarne zidakov ob Savi
čestita vsem delovnim ljudem k doseženim uspehom in jim še posebej čestita k prazniku dela, 1. maju, ter želi vsem prijetno praznovanje letošnjega delavskega praznika
Pogled na Termoelektrarno ln obrat zidakov