novo »Slovensko uverturo« našega sotrudnika V". Mirka. Le naprej po tej pravi poti! (Prepozno došlo poročilo našega stalnega referenta se v glavnih točkah ujema s predstoječimi zabeležki.)
Iz »N. A.« so se prednašale razun ravno omenjenih med drugimi sledeče skladbe: Adamič: »V gozdu« mešan zbor (Domžale, Katoliško izobraževalno in podporno društvo), Schwab: »Oj dekle, kaj s' tak' žalostno«, moški zbor (Novomesto, Dolenjska podružnica »Prosvete«, Kvintet Strniša, Jakše, Bučar, dr. Strašek, Ropaš). Adamič: »V gozdu«, mešan zbor (Sv. Jakob pri Trstu, pevsko društvo »Ilirija«).
Nove publikacije so: Matko Brajša-Rašan: Hrvatske narodne popijevke iz Istre. I. zvezek. Tiskarna Jos. Krmpotič. V Pulju 1910. Cena 2 K 40 vin. — Alojzij Mihelčič: Dva Tantum ergo in Genitori za dva glasa z orglami. Op. 10. Založila »Dekliška Marijina družba v Metliki«. Cena 40 vin. — Janko Zirovnik: Narodne pesmi. IV. zvezek. Ljubljana. Cena 1 K 5 vin. — Nam omenjene skladbe niso došle.
Skladatelj A. Dobronič (Jelša, Dalmacija) nas prosi, da naznanimo, da izda v kratkem šest romanc za tenor ali sopran s klavirjem pod naslovom »Sumorni akordi«. Cena 4 K. Naročila prejema skladatelj in knjigarna Stj. Kugli v Zagrebu.
V  »Slovanu« (št. 11) priobčuje neki K. kratko oceno o 5. letošnjem sešitku »N. A.«, ki jo zaključuje s sledečimi besedami: »Brez dvoma so »N. A.« za razvoj slovenske glasbe danes najvažnejši faktor in obžalovati je le, da se publikacije premalo ali pa še celo sploh ne izvajajo. Ali je že kdo slišal, da se je javno kdaj igrala klavirska skladba iz »N. A.«? Morda bi se vendar Gl. Matici izplačalo, širše občinstvo seznaniti z lastnimi klavirskimi deli. Pa ne da bi se smatrala za preslaba, ker so zrastla iz lastnih tal?« Prav resnične in primerne besede, katere tu radi tega zabeležimo, ker so znamenje, da vzbuja kon-sekventnost, s katero prezira Gl. M. našo produkcijo, občno pozornost že v krogih, ki stoje izvan »N. A.«. Quousque tandem?
V  isti številki »Slovanovi« ocenjuje K. najnovejše muzi-kalije Gl. Matice, (ki jih mi kot edini slovenski list za prosvetno glasbo sploh še nismo prejeli,) in nasvetuje med drugim, da bi Gl. M., »ki ima v svojih članih zasiguranih par sto odjemalcev«, izdajala dela, katerih drugi (»N. A.« itd.) ne morejo izdajati, v prvi vrsti torej večja zborovska dela. Ta nasvet je tudi vsega premišljevanja vreden in bo brezdvomno — vsega zaničevanja deležen.
»Dom in Svet« prinaša to pot tudi kratko a prijazno kritiko o 5. sešitku »N. A.« iz peresa našega čislanega sotrudnika Stanka Premrla. Kritik je konštatiral tiskovno pomoto na strani 60. v 3. sistemu za klavir, kjer mora leva roka igrati na prvo osminko c namesto b. Naročniki naj to (sicer očividno) napako sami popravijo. Zakaj se zdi kritiku druga osminka v 1. taktu 3. sistema na strani 62. »prazna«, nam ni jasno. Popolnejšega si sekundakorda v dvoglasnem stavku v taki kon-stelaciji (kjer se je bilo izogniti terce radi tavtologije) ne moremo predstaviti kakor v obliki s kvinto in septimo. Da pa to mesto ni tako navadno in šablonsko, kakor po Premrlu predlagana varijanta, je resnica. Sicer pa prevzemamo vso odgovornost za to mesto mi sami, ker je vzrastlo na našem in ne na zelniku avtorja Laharnarja, ki je tu docela nedolžen. — Na vsak način listu in kritiku lepa hvala za blagohotno oceno! S sličnimi stvarnimi kritikami se bistrijo pojmi in se vzbuja zanimanje daljših krogov za teoretična vprašanja in probleme.
Gerbičev jubilej. Naš častiti, neumorni sotrudnik ravnatelj Fran Gerbič obhaja letos trojen jubilej : sedemdesetletnico svojega rojstva, petdesetletnico svojega delovanja kot komponist in petindvajsetletnih kot administrativni ravnatelj ljubljanske »Glasbene Matice«. Iz tega povoda so prinašali med drugimi sledeči listi več ali manj obsežne životopise : „Slovenski Narod" v štev 321. z dne 4. oktobra t. L, „Slovenec" v št. 223. z dne 1. oktobra t. I., „Laibacher Zeitung" v številki 225. z dne 4. oktobra t. 1. „Edinost" v št. 276. z  dne 5. oktobra t. I.. (iz
peresa Gerbičevega učenca J. M. C), češki „Dalibor" v številki 48. str. 356. (Napačno: rojen »v Cerkvenici v Krajine« namesto »v Cerknici«). Tudi dunajski „Das interessante Blati" je priobčil v št. 39. z dne 29. septembra t. 1. sliko in kratek životopis Frana Gerbiča (napačno Gerbiej pod naslovom »Jubilaum eines siidslawischen Komponisten«. — „Glasbena Matica" je svojega dolgoletnega ravnatelja izvolila na izrednem občnem zboru dne 4. oktobra t. 1. svojim častnim članom. Po občnem zboru je priredil pevski zbor Glasbene Matice slavljencu sere-nado, pri kateri so se proizvajale tri nove Gerbičeve skladbe : »Slanca«, »Vinska« in »Lahko noč«. — Glasbeno društvo »Ljubljana" pripravlja, kakor na drugem mestu omenjeno, slavnosten koncert.
Andra Mitrovič, do sedaj tretji dirigent zagrebškega narodnega gledišča, je izbran za kapelnika zdraviliške godbe v Opatiji. Mitrovič, rodom Srb, ki je bil leta 1901. dirigent-prostovoljec na ljubljanskem deželnem gledišču, nastopi svoje mesto v najkrajšem času. Polagamo mu na srce, da neguje poleg drugorodne tudi slovansko glasbo, ki je bila v zadnjih letih prava pastorka opatijskih zdraviliških koncertov.
Julij Betetto, operni pevec na dunajski dvorni operi, je letos 29. avgusta prvič nastopil v večji vlogi Kecala v Smetanovi »Prodani nevesti« z zelo povoljnim vspehom. Tudi dunajska kritika je hvalila nastop tega slovenskega pevca, Gerbičevega učenca, češ, da spominja nekoliko na odličnega Kecala pokojnega Meša. Za učenca kakor za učitelja povod nekaljene radosti.
Fran Dugan je bil na občnem zborovanju Hrvaškega Cecilijinega društva v Zagrebu dne 13. oktobra t. 1. izvoljen za častnega člana tega društva, ki mu je predsednik Slovenec, prebendar Janko Barle.
Naše skladbe.
Z danes objavljeno »Fugo« dokazuje Premrl ne samo, da se je vestno učil svojega kontrapunkta, temveč, da se more še dandanes v najstrožji in najbolj vtesnjeni obliki ustvarjati zanimivih in modernemu okusu ustrezajočih stvari. Premrlova fuga je dobra; nič izrednega, zlasti ne glede iznajdbe sicer za kontrapunktno obdelavo zelo pripravne a vendar ne stupendne teme. Dobro solidno delo je ; premalo šablonsko, da bi mogli videti v njem ie šolsko vajo, a pač spet premalo samostojno, da bi ga postavili ob stran najboljšim postbachovskim klavirskim fugam, recimo kakega Schumanna. Zlata posrednjacesta! Naj bi le dosti takih imeli, ki so svoje študije res dovršili in ki vsled tega niso kakor večina naših skladateljev obsojeni, ustaviti se na polovici poti, ostati vse žive dni polovičarji! Vrhutega je Premrlova »Fuga« eksempel blagoglasnega strogo polifonskega stavka, ki bo tudi ugajal onim pianistom, ki ne štejejo h glasbenim teoretistom. Mimogrede omenjeno je rešil skladatelj problem klavirnosti večglasnega kontrapunktnega dela s spretnostjo, ki se mora pri njem kot orglavcu še posebno povdarjati.
Za naše podeželne zbore, ki se kaj radi izgovarjajo, da so prisiljeni, vedno le stare stvari peti, ker so jim novejše, zlasti one iz »N. A.«, pretežke, smo uvrstili Ocvirkov mešani zbor, »Le pevaj!« Sveži zrak, ki veje iz tega delca, ljubka naivnost in njej odgovarjajoča formalna in tehniška enostavnost bodo našle gotovo mnogo prijateljev med našimi pevci.
Krek nadaljuje svoj ciklus Gregorčičevih krasnih »Pred-smrtnic«, onih globokih vzdihljajev smrt pričakujočega nesrečneža (I. predsmrtnica je izšla v VIII. letniku »N. A.« str. 5.). Če bi ne bilo solnca ljubezni do bližnjega, do vesoljstva, do Boga, sprehajali bi se tu vekomaj pod vlažno-hladno senco žalobnih cipres. Nismo na »otoku mrtvih« — celo morje bridkosti in bolesti se razprostira pred nami; nismo na »vrtu muk«, vsa zemlja je napojena s trpljenjem. In vendar — kako pristna je ta bolest in kako mnogovrstna ! Poleg življenja potrjujočega
46