Poštnina plačana v gotovini S ped. in abbon. postale - II Gruppo Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 PODUREDNIŠTVO : 34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Polletna naročnina..............L 1.500 Letna naročnina ................L 3.000 Letna inozemstvo................L 4.000 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 Leto XXII. - Štev. 13 (1093) Gorica - četrtek, 26. marca 1970 - Trst Posamezna številka L 70 Praznik krščanskega optimizma Znanost je ugotovila, da je materija neuničljiva, večna, da ji nikoli ne bo konca. More se spremeniti v energijo, uničiti se ne more. To je tudi naravno. Kako naj namreč neko bitje, ki je materialno, uniči drugo bitje, ki je prav tako materialno? Simon Gregorčič je to resnico pesniško takole izrazil: V delavnico sem tvojo zrl in videl vedno sem vrtenje, prelivajoče se življenje, prerojevanje, prenavljanje, iz bitja v bitje presnavljanje, a smrti nisem uzrl nikjer! (Človeka nikar) To, kar velja za materijo, pa nekateri dvomijo, da bi veljalo za človeka. Menijo namreč, da človekov duh po smrti preneha bivati, da izgine v nič. Človekov duh, zaradi katerega je človek gospodar nad materijo, ji vlada, jo podre-juje, preoblikuje po svoji volji, ta človekov duh naj bi edini moral izginiti v nič, dočim se ne izgubi v nič niti en sam atom? Tako mišljenje je proti logiki narave, proti zdravi pameti. Človeški duh, ki snuje umetnine, dela načrte, jih uresničuje, ta duh naj bi bil manj kot atomi v naravi, manj kot delčki energije, ki so neminljivi? Ali ni to nesmiselno poniževanje človeškega duha, gojitev kompleksa manjvrednosti v človeku ob misli, da je vse drugo večno, le njegov duh da premine? Koliko bolj zato zadovoljuje človeka nauk božjega razodetja, ki nas uči, da je človeška duša neumrljiva. Človek bo živel večno ne v svojih delih, temveč v svojem subjektu, ki ta dela uresničuje, večna je njegova duša, atom neuničljive duhovne energije. Kolikšno moč in energijo za delo nudi človeku misel, da je njegov duh neumrljiv, da bo njegova duša večno živela in da bodo z njo živela vsa njegova dobra dela! Ob takšni misli res ni mesta za pesimizem, ki ga je polno sedanje življenje, še manj pa za brezup, ki prevzema toliko mladih ljudi danes. Toda božje razodetje nam priča še več. Pove nam, da bo nekoč vse stvarstvo prenovljeno, preoblikovano, poveličano. »In bodo nova nebesa in nova zemlja«, priča sv. Janez v Skrivnem razodetju. »Prvi v vsem stvarstvu pa bo poveličan človek, ki bo vstal od mrtvih, da nikoli več ne umrje. In Bog bo obrisal sleherno solzo z njih oči: in smrti ne bo več, ker vse prejšnje je prešlo.« Poveličan bo človek, prenovljen v slavi. To je tako velika, tako edinstvena resnica, da je hotel Bog dati dokaz o njeni resničnosti že v sedanji zgodovini. Ta dokaz ja poveličani Kristus, ki je na velikonočno jutro zmagoslavno prišel iz groba. Brez vstalega Kristusa bi človek tako težko veroval ono drugo resnico o lastnem vstajenju. Tako pa nam je jasna in tako blizu. Prazni grob, apostoli in učenci, ki so vstalega Kristusa videli, Z njim govorili, se ga dotikali, z njim jedli, vsi ti nam pričajo, da je Kristus res vstal — prvorojenec vsega stvarstva. Priča nam vsa Cerkev, ki je iz resnice o vstalem Zveličarju zrastla in ob tej resnici kljubuje vsej zgodovini. V pismu Rimljanom sv. Pavel povezuje resničnost trpljenja z resnico o poveličanju. »Vemo, da doslej vse stvarstvo skupno zdihuje in trpi v porodnih bolečinah. Pa ne le ono, ampak tudi mi sami, ki imamo prvine Duha; tudi mi sami pri sebi zdihujemo, ko čakamo posi-novljenja božjih otrok, odrešenja svojega telesa, v Kristusu, Gospodu našem.« Zakaj to trpljenje narave in človeka? Ker je nad stvarstvom in zlasti nad človekom greh, greh, ki je upor zoper Boga, odpad od Boga, zatajitev Boga. Od tod trpljenje, ki je ponižanje pred Bogom, a tudi približanje Bogu, povrnitev k njemu, zato očiščenje in sprava. Kristus je kot človek prehodil to pot, on, ki ni poznal greha, da je po očiščenju in spravi šel v svo- jo slavo. Tudi za človeka ni druge izbire. Po trpljenju in smrti se mora očistiti in spraviti z Bogom; po trpljenju, ki je predvsem žalost nad grehi, iskanje pravičnosti, svetosti. Tako očiščen bo človekov duh Tebi hitel bo naproti, da enkrat tvoj obraz bi zrl, da zrl bi sončno jasno lice, obraz ljubezni in pravice! (človeka nikar) Ob teh resnicah božjega razodetja res ni razloga za pesimizem, za žalost, za brezup. Saj »vstal je Kristus, upanje moje. Aleluia.« (r+r) V OBJEMU VEUKONOGNE SKRIVNOSTI »Ali mar ne veste, da smo vsi, kateri smo bili krščeni v Kristusa Jezusa, bili krščeni v njegovo smrt? Pokopani smo torej bili z njim po krstu v smrt, da bi tako, kakor je Kristus vstal od mrtvih v slavo Očetovo, tudi mi zaživeli novo življenje. Kajti če smo se z njim zrasli v podobnosti njegove smrti, se bomo tudi v podobnosti njegovega vstajenja« (Rimlj 6, 3-5). Vsak kristjan je po krstu na neki skrivnosten način že umrl ter začel živeti poveličano življenje od mrtvih vstalega Kristusa. Vsa milost prihaja od poveličanega Kristusa in življenje posvečujoče milosti jc prelivanje Kristusovega poveličanega življenja, kakor se življenjski sok preliva iz trte v mladike, kakor prehaja življenje iz glave v ude. Pri maši imamo pred seboj na oltarju poveličanega Gospoda, kakor se nahaja na desnici Očetovi. Pri obhajilu sprejemamo prav tako Jezusa v poveličanem, nesmrtnem telesu. In prav to prejemanje nam daje poroštvo častitljivega vstajenja in večnega življenja. Vse milostno življenje vernikov na zemlji je udeležba na poveličanem Kristusovem življenju. V vsakem kristjanu še žive in se razvijajo prvine poveličanja, tistega blaženega stanja, ki se bo nadaljevalo po smrti v nebesih oziroma po sodnem dnevu, ko bo tudi telo doseglo nesmrtnost in poveličanje. Vse, kar služi posvečenju, notranji duhovni rasti in popolnosti krščanskega življenja, vse to potujoče vernike na zemlji dela vedno bolj podobne poveličanemu Kristusu, bolj deležne njegovega poveličanega življenja. Morda na te stvari le premalo mislimo. Nesmrtnost in poveličanje našega telesa torej le ni tako daleč, saj smo kot živi udje skrivnostnega telesa že deležni poveličanja Glave. TUDI V POVELIČANJU JE OBCESTVENI DUH Po Cerkvi, v njenem občestvu pristopamo h Kristusu, rastemo v krščansko popolnost, smo deležni Kristusovega poveličanega življenja. Biti resničen, pravi ud Kristusov, pomeni vestno izpolnjevati tudi \se dolžnosti do drugih udov, ki so že vključeni v krščansko zapoved ljubezni. Svetniki v nebesih ln duše v vicah so pied nami prehodili pot zemeljskega potovanja, pri tem dosegli določeno stopnjo svetosti in notranjega poduhovl|enja, in nas sedaj v pravem občestvenem duhu podpirajo z molitvijo hi priprošnjo, da na težavni poti ne bi omahnili, ampak vztrajali. Tam nas čakajo, da se dopolnijo časi zemeljske zgodovine in nastopi končna doba dovršetnja velikonočne skrivnosti, ko bosta nastopila nova zemlja in novo nebo. Takrat šele si bo vse skrivnostno Kristusovo telo nadelo telesno neumrljivost hi bo v polni meri deležno slave Glave hi najodličnejšega uda njegovega telesa — Marije. Ko bo končno premagan hudobni duh v poslednjem Kristusovem udu, se bo v poslednjem njegovem udu pokazala tudi Kristusova zmaga nad smrtjo. BLAŽENOST V NEBESIH Ali ni naravno, da nam velika noč vzbuja misli in želje po nebesih? »Ce ste vstali s Kristusom, iščite, kar je zgoraj, kjer je Kristus, sedeč na desnici božji; kar je zgoraj, po tem hrepenite« (Kol 3, 1-2). Sveto pismo primerja nebesa ženitninl, nebeškemu Jeruzalemu. Skrivno razodetje slika blaženost v nebesih v čudovito nazornih barvah. Vse se udeležuje proslave: »In slišal sem glas iz neba kakor šumenje mnogih voda in kakor bobnenje silnega groma; in glas, ki sem ga slišal, je bil, kakor bi strunarji brenkali na harfe. In peli so kakor novo pesem pred prestolom in pred četverimi živimi bitji in starešinami. In nihče se ni mogel naučiti pesmi razen onih sto štlriinštirideset tisočev, ki so bili odkupljeni z zemlje« (Raz 14, 2-3). V nebesih je vse živo, v akciji. Morda smo včasih preveč ozki, če se izključno držimo predstave, da bomo v nebesih — nekako kakor v kinu — samo Boga gledali. Ne bomo ga samo gledali, ampak se z njim tudi razgovarjali, ga občudovali, ga ljubili, se ga veselili, bomo kakor otroci pri svojem očetu. In v njem ter po njem bomo seveda v prijateljskem odnosu z vsemi drugimi svetimi, posebno še s tistimi, s katerimi smo bili v življenju tesneje povezani. V nebesih bomo živeli naprej še polnejše in bogatejše kakor na zemlji. Tudi telesne sposobnosti bodo po poveličanju telesa vključene v to delovanje. Ob vsej polnosti in dejavnosti življenja v nebesih ne bo nobene negotovosti, nesoglasij, sporov. Vladalo bo čisto, neskaljeno veselje, ki bo trajalo vso večnost. Ob takem gledanju ln mislih na nebesa bomo nedvomno našli mnogo pobud za (.'orečnejše apostolsko delo. Naj bo napor še tako velik, žrtve še tako hude, vedno velja: »Trpljenje sedanjega časa se ne da primerjati s slavo, ki se bo razodela nad nami« (Rimlj 8, 18). Apostol Janez je zapisal, kakor mu je govoril Kristus: »Kdor Je pravičen, naj še vrši pravico; In kdor je svet, naj se še posvečuje. Glej, skoraj pridem ln moje plačilo z menoj, da povrnem vsakemu po njegovih delih« (Raz 22, 11, 127). škof dr. JANEZ JENKO Razgovor o besedi »božje ljudstvo« V judovskem središču v Strassburgu v Alzaciji (Francija) se je vršil razgovor o pomenu izraza »božje ljudstvo«. Kakor je znano, govorijo koncilski dokumenti o Cerkvi kot božjem ljudstvu. Razgovora se je udeležilo 20 katoliških, protestantskih in judovsikih strokovnjakov. Krstna kapela v Šempetru v Savinjski dolini, delo akad slikarja St. Kregarja Kristjani imamo goro, ki se sicer ne da meriti s himalajskimi | vršaci po višini, ki pa po svojem pomenu presega vse druge gore: | to je gora Kalvarija. Na njej se je izvršilo naše odrešenje, na njej g je Sin božji umrl na križu, na njej je tudi premagal smrt in slavno | vstal iz groba. Kristjani nenehno romamo na to goro, pri vsaki sv. | maši, zlasti pa ob velikonočnih praznikih, ko slovesno obhajamo g spomin trpljenja in vstajenja našega Gospoda. Če stopamo na to g goro — četudi samo v duhu — z živo vero v vstalega Zveličarja, se | duhovno prerajamo, prihajamo z nje kot novi ljudje, ki nosijo v g sebi novo, božje življenje. Ali niso naša velikonočna doživetja tudi | nekaj čudovitega, edinstvenega, če obhajamo praznike v globoki g veri v Kristusa zmagovalca smrti ter s ponižnim, očiščenim srcem? g V ta namen smo se v postnem času tudi pripravljali na velikonočne g praznike. | Vsem naročnikom našega lista, bralcem, podpornikom in so- g delavcem ter vsem rojakom doma in po svetu iz srca želimo, da bi | velikonočne praznike tako obhajali, da bi se po njih počutili kot g novi in boljši ljudje, napolnjeni z novimi duhovnimi močmi za do- | bra dela, za izpolnjevanje nalog, ki jih imamo kot kristjani in kot | člani zemeljske domovine. S Kristusom, vstalim Zveličarjem bomo g nadaljevali svoje zemeljsko romanje naprej proti gori končnega | spremenjenja in poveličanja, ko si bo »naše umrljivo telo nadelo g neumrljivost«. i UREDNIŠTVO IN UPRAVA »KATOLIŠKEGA GLASA« g iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiffi S VELIKONOČNA POSLANICA GORIŠKEGA NADŠKOFA z Vstal je Dobri pastir, ki je dal življenje za nas! S to veselo novico prihajam g do vas, da vam Iskreno Izrazim svoje prisrčno velikonočno voščilo k novemu | življenju. | Dolgi čas posta Je pomenil za nas čas razmišljanja ter ugotavljanja naše vere g in krščanskega življenja, ki imata svoj izvor v krstu. Ko je že postalo oporekanje g nekaj vsakdanjega in ogroža vsako vrednoto, bi bilo prav začeti pred obnovo g družabnih struktur z oporekanjem v nas samih in opraviti temeljito delo pre- g novitve samega sebe. g Dejansko smo sl zastavili v tem postnem času osebno spreobrnjenje na pod- g lagi krstnih obveznosti. Bogoslužje v tem obdobju nam je po božji besedi vedno | znova poudarjalo to dolžnost. Bilo jc govora o božji ljubezni, ki se je zlasti ra- | zodela v Kristusovi smrti na križu. Naše spreobrnjenje je moralo obstajati prav v g odgovoru na to ljubezen, hi to ne v besedah, temveč v življenju In v dejanjih lju- § bežni do bližnjega, zlasti do najbolj potrebnih, zapostavljenih in iz družbe izločenih. | Dokaz našega spreobrnjenja in izpričevanje naše vere obstajata torej v lju- g beznl. Zato smo se- tudi v škofijskem okviru odločili za pomoč trpečim bratom f ne zaradi nekega medlega sočutja, temveč zaradi Kristusa, ki v teh bratih živi | in trpi. »Ce ima kdo premoženje tega sveta In vidi svojega brata v stiski, pa zapre g svoje srce pred njim, le kako naj božja ljubezen prebiva v njem?« (Jn 1, 17-18). | Te besede morajo pretresti naše samoljubje hi mimo uživanje naših dobrin, g saj dobro vemo, da Je toliko rok, ki prosijo naše pomoči, da bi bile rešene su- | ženjstva, vojske, lakote hi bolezni, če nam bo uspelo to naše samoljubje križati, | bomo umrli svojemu napuhu in blagostanju ter lahko pričeli z novim življenjem. | Naj bi ta moja preprosta poslanica, spremljana od dnevne molitve, dosegla, g da bo vsak naš vernik in vsa naša skupnost spoznala to pot in začela hoditi po g njej s pogumom hi zaupanjem. Od mrtvih vstali Zveličar nam nudi znova svoj mir kot sad naše zvestobe do | njega. Naj nas ta mir združi v bratsko skupnost ln nas vzpodbudi, da ga bomo § posredovali v krogu svojih družbi, po šolah, uradih, tovarnah, v družbi, v kateri j živimo ter ga razširili po vsem svetu. ~ t PETER COCOLIN, goriški nadškof g Stran 2 SLOVENSKA GORIŠKA MLADINA IN AKCIJA NAŠI TRPEČI BRATJE mm ■ ■ W V ■ V" - 1 Nemci iscejo sožitja Goriška nadškofija že nekaj let vzdržuje in podpira gobavsko naselje Manikro v državi Slonokoščena obaia v Afriki. Tako misijonsko delo seveda zahteva požrtvovalnost misijonarjev, zlasti pa materialna sredstva. Zaradi tega se v gomški škofiji vsako 'leto nabira prepotrebni denar, ki služi za gradnjo novih stanovanj, za nakupovanje zdravil in še za druge potrebe naselja Manikro. Pri tej akciji sodelujejo zlasti mladinske organizacije; in to ni nič čudnega. Saj hoče ta mladina biti glasnica ljubezni in človečanstva in vsega, kar pogreša v modernem svetu; želi, da bi Cerkev imela svoj delež tudi v vsakdanjem življenju, da bi imela posluh za socialne krivice — saj je Cerkev božje kraljestvo na zemlji, ki mora zemeljske ljudi 'dvigati v nebesa. Tudi Slovenci že več let sodelujemo pri teh postnih podvigih. Za marsikoga je bistveno 'to, da po hišah nabiramo cunje in papir, ki bi jih ljudje sicer zavrgli in ki v velikih količinah gredo dobro v denar. Vendar bi to bilo preveč enostavno, kajti vsakdo skoro z užitkom brska po starih papirjih in revijah; zlasti otroci se pri taki nabirki samo zabavajo. In zelo običajno je, da pri tem prav tisti, ki nabirajo, pozabijo na pravi namen svojega dela in skoro ne razlikujejo med tako in drugačno zabavo. Globlji smisel pa ima postna akcija v tem, da bi mladina spoznala pomen ‘tretjega sveta, ali bolje, sramoto tretjega sveta za zapadni svet 20. stoletja. Po tem spoznanju naj bi nato ravnala svoje živ- modemi kristjani priložnost darovati zanje miloščino v obliki ponošene obleke; mi jim moramo dati prostor v naših dušah, jih sprejeti v naše življenje; čutiti moramo, da nosimo tudi 'mi del krivde, če mnogi ljudje na svetu ne živijo tako udobno kot mi. V tem duhu se mladina vsako 'leto pred postno akcijo zbira v premišljevanju in v molitvi, da se duhovno pripravi na praktično delo. Tako so lahko trpeči bratje deležni najprej naše molitve, nato pa še materialne pomoči. V ta namen smo se Slovenci v nedeljo, 35. marca zbrali na mladinskem srečanju v Štandrežu. Prisostvovali smo sv. maši v modernem slogu, z novimi pesmimi in primernimi molitvami. Nato smo v dvora-n; poslušali zanimiv govor Bernarda Špacapana, nakar smo še prisostvovali zborni deklamaciji na temo »Naši trpeči bratje«, ki so jo podali dijaki višjih srednjih šo>l. Praktičen sad teh premišljevanj je bil sklep, da bomo izvedli nabirko cunj in papirja po Števerjanu, in sicer v soboto 21. t. m. Tudi ta nabirka je že mimo, in lahko z zadovoljstvom povemo, da je mladina številno sodelovala — pa tudi štever-janske družine so se dobro izkazale z darovi. Pri organizaciji nabirke so se zlasti odlikovale števerjanske skavtinje. Delež slovenske mladine pri postni akciji sicer ni bil ogromen; mislim pa, da kdor je sodeloval, je to storil z ljubeznijo in požrtvovalnostjo. Tako je gotovo imel notranje zadoščenje in zadovoljstvo po iskreno opravljenem dobrem delu. P. š. ljenje; trpeči bratje niso za to, da .imajo umnim .......................... n..... Delavnost noriškega občinskega sveta V zadnjih tednih je goriški občinski svet zasedal skoraj neprekinjeno, saj je imel kar po tri tedenske seje. Najprej je razpravljal in odobril novi pravilnik občinskega osebja, nato pa je posvetil več sej razpravi o občinskem proračunu za leto 1970, Letošnjo razpravo o bilanci je vodil župan Martina, saj je odbornik za finance De Simone podal prav zadnji čas ostavko na mesto odbornika in svetovalca. Letošnja razprava o bilanci je še toliko važnejša, ker je to zadnje leto mandatne dobe goriškega mestnega sveta in s tem levo-sredinske koalicije med Krščansko de mokracijo, -socialisti, enotnimi socialisti ter Slovensko demokratsko zvezo. V svojem poročilu je župan poudaril, da je tudi letošnji proračun v ravnovesju, saj znašajo tako dohodki kot stroški oboji enako po 10 milijard lir. Pomembno je dejstvo, da so se dohodki letošnjega proračuna povišali za 124 milijonov lir. Program investicij obsega celotno vsoto stroškov za nad 7 milijard lir, od katerih bo dobrih 6 milijard posvečenih samim investicijam. Najpomembnejše vsote so namenjene šolstvu in kulturi (eno milijardo 802 milijona, socialnim posegom (eno milijardo 113 milijonov), ekonomskim posegom (nad 2 milijardi in pol) ter ljudskim stanovanjem (640 milijonov). Na splošno lahko razberemo v občinskem proračunu za tekoče leto vrsto postavk, iki kažejo na voljo občinske uprave za tehtne posege na vseh področjih občinskega delokroga. Sem spadajo zlasti iniciative na področju gospodarstva, socialnega skrbstva, gradnje, šolstva in kulture. Sicer se bomo k posameznim problemom še vrnili. Proračun za leto 1970 je občinski svet odobril na svoji zadnji seji v ponedeljek, 23. t.m. Zanj so glasovali svetovalci leve sredine (KD, PSI, PSU, SOZ). Pomembno je tudi izglasovanje dnevnega reda, ki sta ga predstavili KD in SDZ, v katerem je med drugim poudarjena »nujnost nadaljevati sodelovanje s slovensko manjšino, v duhu spoštovanja in medsebojne lojalnosti, ter priznati njene upravičene zahteve za vzorno obliko sožitja na državni meji«. V imenu svetovalske skupine SDZ je dr. Sfiligoj predlagal vrsto nujnih potreb, zlasti na področju slovenskega sodstva. Dotaknil se je tudi splošnega gospodarskega položaja naše občine in njenih problemov. Svetovalci SDZ so tudi glasovali za dnevni red, ki daje priznanje vsem padlim za svobodo v duhu odporniškega gibanja, in zavrnili poskus skrajne desnice, da bi razvrednotila podobo borbe proti nacifaši-zmu, v kateri so sodelovali tako Slovenci kot Italijani. O vsem bomo še podrobneje poročali. V teku razprave je na vprašanje svetovalcev odbornik za davke dr. Bratina odgovoril, da je v teku revizija za davkoplačevalce kot je bila za en del že izvedena. Na eni izmed teh zadnjih sej je občinski svet izvolil svoje zastopnike v svete raznih javnih ustanov. Tako je bil svetovalec dr. Bratuž izvoljen za revizorja mestne Glasbene ustanove. Občinski svet ima na dnevnem redu svojega zadnjega dela zasedanj še nekaj vprašanj, med katerimi odobritev pravilnika za zavod »Lenassi« ter vrsto upravnih zad ^ narodu pravico do -t—vih osnutkov, ki so bdi samoodločbe in dosegel predhodno odobritev vsega prebivalstva za svojo politiko. Vendar se pa zdi, da je javno mnenje v Zahodni Nemčiji na splošno na Brandtovi strani. pad vseh zakonskih osnutkov, ki so bili deloma 'sprejeti ali v poslanski zbornici ali v senatu. Poleg osnutka o razporoki bi šli v arhiv tudi zakon o deželah, za katerega se zelo ženejo tudi komunisti, reforma kazenskega zakonika, šolska reforma, osnutek za obrambo delavskih pravic in še marsikaj koristnega. Ni čuda, da so celo komunisti ob nevarnosti novih volitev začeli zagovarjati sestavo levosredinske vlade. Do nove vlade bo torej skoraj gotovo prišlo, če bo pa zmožna dolgega življenja, je pa seveda drugo vprašanje. Tako socialisti kot krščanski demokrati so med seboj globoko razklani. Socialdemokrati vihtijo zastavo antikomunizma, republikanci pa vztrajajo na trezni gospodarski politiki. Nenni, stari preizkušeni socialist, je te dni dejal: »Vlada bo izpostavljena vsak dan novim preizkušnjam, ki se ne bodo porajale toliko v njenem programu kot v gibanju ljudskih množic in v splošnem oporekanju. Treba bo biti zvest ideji leve sredine v polnem in celotnem pomenu besede tako v vladi, v parlamentu in na vseh področjih javnega življenja.« * MARIJANIšCE NA OPČINAH, vodstvo in gojenci, želijo vsem dobrotnikom, prijateljem in znancem vso srečo velike noči. Katoliške redovnice v ZDA so se povezale 167.000 katoliških redovnic v ZDA se je povezalo v enotno organizacijo. Poseben odbor je izdelal statut, ki ga bodo odobrili na glavnem zasedanju novega združenja od 17. do 19. aprila v Clevelandu. ★ ★ ŠOLSKE SESTRE Iz provincialne hiše, ul. delle Docce 34 v Trstu želijo vsem rojakom, zlasti pa tistim ki podpirajo njih delo ali obiskujejo njihov dom, krščansko doživete praznike Gospodovega vstajenja. Duhovna obnova za Slovence v Rablju Popoldne na praznik sv. Jožefa smo 'se zbrali Slovenci, ki živimo v Rablju, na velikonočno obnovo v stani cerkvici. Za to priložnost je prihitel med nas naš stan znanec iz Gorice msgr. dr. Franc Močnik, nam nudil priliko za sv. s,povod in nato opravil sv. mašo s pridigo v slovenskem jeziku. To pot je bila udeležba kar dobra, veliko večja kot za božič, ko je bilo zaradi razsajajoče gripe dve tretjini naših ljudi v postelji. Največ je prišlo žena; od moških smo bili v glavnem upokojenci. Odsotna pa je bila mladina. Tako bo še naprej, če ne bodo oblasti dale našim otrokom možnosti slovenskega šolskega pouka. Brez slovenske šole čez deset let slovenskih duhovnih obnov ne bo več, saj ne bo več koga, da bi se jih udeleževal. Sama duhovna obnova je vse navzoče zelo zadovoljila. Msgr. Močnik se je znal našim dušam približati s svojo iskreno besedo, naša pesem nas je prevzela lin srečanje z Bogom v velikonočnem sv. obhajilu je bilo globoko doživeto. Začutili smo, da nam bo življenje lažje, če bomo sprejeli Kristusov križ, ki je tudi za nas križ odrešenja. Tomaž Cuder Alojz Rebula v deželnem svetu za kulturo 13. marca je deželni svet volil devet članov za novo deželno komisijo za kulturo, ki je bila ustanovljena z zakonom o kulturni dejavnosti št. 11/69. šest članov je volila večina (DC, PSI, PSU, PRI) in tri manjšima (dva levica, enega desnica). Svetovalec LSS je glasoval za večinske kandidate, ker je bil med temi tudi predstavnik slovenske narodne 'skupnosti prof. Rebula. Tako bomo v tej zelo važni komisiji, ki jo bo sestavljalo devet članov, ki so bili izvoljeni v deželnem svetu in devet tako imenovanih članov de iure, imeli Slovenci tudi svojega predstavnika. Po odstotku prebivalstva in po kulturni dejavnosti bi slovenski narodni skupnosti pritikalo več mest v tej komisiji, toda žal se moramo zadovoljiti zaenkrat z enim mestom. Deželna komisija za kulturo ima precejšnje pristojnosti posvetovalnega značaja, ki segajo na razna področja kot so: izmenjava deželnih kulturnih stikov, deželni prispevki za kulturne in umetniške dejavnosti in podobno. Zato je prisotnost slovenskega zastopnika v tem organu bila ne samo potrebna, ampak tudi nujna. Občni zbor Slovenske narodnoobrambne skupnosti (SNOS) Prejšnjo soboto je imela občni zbor SNOS, to je skupina, ki deluje v okviru Slovenske skupnosti in v katero so bili izvoljeni med drugimi tudi dr. Dolhar, dr. Jež, dr. Berdon, dr. Poštovan itd. Zbor je sprejel resolucijo, ki se zavzema za rešitev še odprtih problemov itako v Slovenski skupnosti sami kot tudi navzven. I-etos sta imela občni zbor že Slovensko ljudsko gibanje in SNOS. Zgleda, da bodo v kratkem sklicani še občni zbori Slovenske krščansko-socialne ziveze (SKSZ) in Slovenske demokratske zveze (SDZ); slednja je zdaj izven Slovenske skupnosti. Pravilno, da odgovorni ljudje sklicujejo vodilne organe, saj je le 'tako mogoče priti do zaželenih razjasnitev raznih .problemov, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. Z jasnimi pojmi pa bo laže doseči enotnost v skupnih akcijah ter v volilnih nastopih. Razlastitve v osapski dolini Ker so v osapski dolini razlastili precej nepremičnine za 'razširitev in ureditev pokrajinske ceste Oreh-mejni blok pri Ospu, je svetovalec LSS dr. Štoka vložil formalno interpelacijo na deželni odbor in vprašal, ali so deželnemu odboru znane razlastitve za to cesto in kaj namerava storiti, da bi prizadeti razlaščenci čimprej prišli do pravične odškodnine za zemljo, ki so jo morali žrtvovati za novo cesto. Pismo za veliko noč Zdi se, da je pokojni dr. Miha Krek podal svojo duhovno oporoko v govoru ob proslavi petdesetletnice prve slovenske vlade v Buenos Airesu, kar prinaša »Zbornik Svobodne Slovenije 1969« na str. 199 do 202 in kar je povzel »Katoliški glas« v Gorici v štev. 4 z 22. januarja letos pod naslovom »O ljubezni do domovine«. Pokojnikove besede bi morale biti vklesane v srce vsakega Slovenca, kjer koli v svetu je: ali v domovini ali v zamejstvu ali v zdomstvu. Odtod tudi to-le pismo, saj so njegove misli protiutež trditvam, da nosijo Slovenci v svoji osebnosti hlapčevski značaj in je temu kriva njihova vernost. Res nam dr. Krek daje nauke, kakšna maj bo naša ljubezen do naroda in domovine ter moremo >njegove misli samo dopolniti. »V slovenstvu smo bili rojeni. Čim smo prišli na svet, nas je vsakega sprejela slovenska mati, slovenska družina, slovenska kultura. Sprejmimo te darove naravnega reda in razvoja...« »Stvarnik je dal vsakemu narodu posebne darove in nekaj posebnih sposobnosti. Vse spoštujemo. Pa tudi nam Slovencem jih je dal. Iz polne roke jih je nasul...« Med te bi prištel tudi našo vernost. Starši, šola in Cerkev so nam posredovali vero v Boga in nas pridružili katoliški Cerkvi ter nam tako dali vrednoto, ki jo nosimo s seboj. Tako vidite pogosto pri prireditvah v Nemčiji napis: »Bogu otroci, narodu sinovi, hlapci nikomur!« Vse naše življenje v zdomstvu govori, da ne hlapčujemo nikomur. Mnogi so v samostojnih poklicih, mnogi so si gospodarsko hitro pomagali, mladi so odšli na študije po univerzah in z znanstvenim delom nikakor ne zaostajajo za drugimi. Naše kulturno življenje je na primerni višini. Dr. Viktor Antolin je na proslavi narodnega praznika 26. oktobra v Baragovem domu v Clevelandu govoril: »Značilnost Slovencev se mi zdi odnos do dela. Stoletja smo živeli kot narod brez svobode. Slovenski človek se je preživljal s trdim delom, ne z osvojitvami tujih narodov in tujih bogastev, ne z gospodarskim izkoriščanjem ljudi drugih narodnosti. Nasprotno: bili smo sami žrtvovani in izkoriščani. Le s trdim in vestnim delom smo mogli vkljub vsemu obstati. Ta slovenska kvaliteta, ki smo jo prinesli iz domovine, nas odlikuje tudi v svetu in lahko smo ponosni nanjo. Drugi narodi, ki nas poznajo, nas zaradi tega spoštujejo in nam zaupajo.« »V nečem bi morali biti naši narodni prazniki podobni našim verskim praznikom: v tem namreč, da se^ob njih zamislimo, pogledamo vase in v svoje osnove ter tudi iz tega razmišljanja najdemo novih moči za pot v prihodnost.« (Ameriška domovina, štev. 223 z 19. novembra 1969). Ali naj dodam še, kar pove dr. Karel Vojska v Ameriški domovini štev. 245/1969: »Švicar tujca ne moti, ga ne podcenjuje, samo ostro opazuje razlikd med seboj in tujcem. V tej zvezi je kar treba priznati, da slovenski človek tu pridobiva splošno priznanje in upoštevanje in to po splošnem mnenju predvsem zaradi dejstva, ker je naš slovenski značaj silno soroden švicarskemu: miren, nevsiljiv, nekričav, delaven, zanesljiv, s smislom za čistočo in red.« VERNOST OHRANJA ZVESTOBO NARODU Rekli smo, da je tudi naša vernost vrednota, ki je za nas značilna. In ako je kaj hlapčevstva med Slovenci, naj bi ga zakrivita naša vernost? Pod pritiskom v preteklosti, ko bi marsikateri narod obnemogel, je bila vera tista vrednota, ki je dala moči Primorcem in Prekmurcem, da niso obnemogli, čeprav so morali njihovi duhovni pastirji v ječo in pregnanstvo. Oči bi si med nami v zdomstvu zakrivali, ako ne bi videli, da se narodno potapljamo, »integracijo« imenujemo to s tujo besedo. Vsakdanja izkušnja pa nam govori, da ohranja narodno zavest še najbolj veren človek. Naše narodne župnije praznujejo lepe jubileje in so dokaz, koliko so pomogle k mirnemu prehodu, da nobene vrednote z našega narodnega značaja nismo izgubili. Odkod oni ponos, da še tretji in četrti rod prizna, da se po rodu čuti Slovenca? Naši verski prazniki so obnova naše vernosti. Velika noč nas vsako leto spomni na naše vstajenje. Prvič smo vstali ob krstu, ki je pokopal našega starega človeka brez posvečujoče milosti, brez božjega življenja v sebi. Zato se po krstu ustvarja nov človek v nadnaravnem smislu. Bog s svoje strani vse stori, da moremo ohraniti tako življenje. Tako je za nas velika noč ne samo spomin, ampak tudi opomin. Ako ga razumemo, smo resnično srečni, kot nihče bolj biti ne more. Trpeči Kristus je naše upanje za to življenje, od mrtvih vstali pa naše upanje za večno življenje. Iz globoke vere sami vstopimo v novo življenje, pomagajmo pa tudi vsem, ki so naše pomoči potrebni. Kjer koli smo, bodimo res kristjani, pokažimo svojo vernost. Kar koli delamo, storimo iz vernega srca, da bo vstali Kristus na vse rosil svoj blagoslov. MSGR. IGNACIJ KUNSTELJ vrhovni dušni pastir slovenskih izseljencev VELIKI TEDEN papeža Pavla VI. Na cvetno nedeljo, 22. marca je sveti oče v baziliki sv. Petra blagoslovil oljke in nato daroval sv. mašo. Na veliki četrtek ob 17. uri je daroval v lateranski baziliki sv. mašo zadnje večerje. Na veliki petek ob 17. uri bo predsedoval obredom v baziliki Marije Velike. Zvečer ob 21.15 bo vodil pobožnost križevega pota v Koloseju. Na veliko soboto se bo udeležil obredov v baziliki sv. Petra ob 18. uri. Na velikonočno nedeljo bo sv. oče ob 8‘‘ zjutraj daroval sv. mašo v predmestni župniji sv. Jurija, ob 11. uri pa bo daroval sv. mašo na trgu sv. Petra. Duhovniški svet rimske škofije V Rimu je imel prvo zasedanje novo izvoljeni duhovniški svet za rimsko škofijo. Duhovniški svet v škofiji je ena izmed ustanov, ki jih priporoča zadnji koncil. Ta svet naj bi pomagal škofu pri vodstvu škofije. Koncil sicer tak svet svetuje ali predpisuje, a ne določa, kako naj se izbirajo člani in kakšno delo naj pravzaprav opravlja. Po nekaterih škofijah taki duhovniški sveti že dobro vršijo svoje delo, po drugih pa še čakajo na ustanovitev. Duhovniški svet rimske škofije sestavljajo škofij siki duhovniki in redovniki: 50 duhovnikov so izvolili sobratje, 5 redovnikov je izbrala posebna redovniška komisija, 12 duhovnikov je pa imenoval kardinal vikar sam. lllllllllllllllllllllllllMIUIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllililllllllllilllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllinilllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIhllllllllllllll NA KRAJU KRISTUSOVE SMRTI IN VSTAJENJA Skupina 91 slovenskih romarjev je pod duhovnim vodstvom dr. Stanislava Leniča, pomožnega škofa ljubljanskega, obiskala od 10. do 17. marca lani Sv. deželo. V četrtek, 13. marca popoldne so imeli pobožnost križevega pota in ob tej priliki so se dalj časa pomudili v baziliki božjega groba. Romar takole izraža svoje vtise: Ob treh popoldne smo pri sionskih sestrah dobili velik križ, ki so ga izmenoma nosili duhovniki, moški in ženske, in začeli moliti križev pot. Globoko te presune misel, da hodiš po poti, po kateri je šel naš Odrešenik v smrt za naše grehe. Ulice, po katerih je šla naša procesija, so ozke in prometne, toda domačini in muslimani so se dostojno vedli in molče cpazovali našo pobožnost. * * * Kalvarija je bila v Kristusovem času izven mestnega obzidja ob javni poti, ki je vodila v mesto. Današnjo obliko je Kalvarija dobila okoli leta 1150, ko so križarji cerkev božjega groba iz bizantinske dobe temeljito popravili in olepšali. Danes je na Kalvariji vse lepo: tlak, oltarji, oltarna oprema. Skale, na kateri je stal Kristusov križ, danes ni več videti. Ves prostor je kakih 15 m dolg in 13 m širok. Dva masivna stebra delita prostor v dve Pojdi na Golgoto, verni kristjan... Križ na Golgoti. Toliki v mravljiščih naših mest gredo mimo njega brez misli, brez sočutnega pogleda, brez molitve v srcu. Komaj da ga opazijo. Iz mnogih modernih stanovanj so ga odstranili. Ali postaja tujec med nami? Ali se bo umaknil pred kulturo in napredkom našega časa? Kadar sonce zvečer utrujeno zahaja, zahaja zato, da drugo jutro vzide lepše, pomlajeno, umito, sveže. Vzhod sonca — zaton križa. Toda tudi križ se bo vrnil v naša stanovanja pomlajeni, oživljen, ljubljen. Vmes pa je noč nevere in trpljenja. Da, tudi trpljenja. In trpljenje nas vrača h križu. Vrnil se bo, ker bomo gledali vanj, ki smo ga prebodli... »Kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin človekov, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel vsak večno življenje« (Jan 3, 14). Pogled na bronasto kačo v puščavi je Izraelce čudežno reševal kačjega strupa. Skesani pogled vere na Križanega, ki smo ga s svojini odpadom, svojo mlačnostjo, svojo grešnostjo prebodli, rešuje dušo najhujšega zastrup-Ijenja: obupa. SKESANI POGLED VERE Jezus je umrl, ker so ga v smrt izročili užaljeni Judovski prvaki. Očital jim je, da so pobeljeni grobovi, na zunaj odeti v sijaj, v notranjosti pa polni krivice In moralne gnusobe. Maščevali so se. Toda to ni vsa resnica o Jezusovi smrti. Obso- dil ga je omahljivi Pilat, ker se ni hotel bosti z Velikim zborom in tvegati zamero pri Cezarju, žrtvoval je nedolžnega Jezusa, da bi rešil sebe. Tudi to ni vsa resnica o Jezusovi smrti. Jezusovo življenje se ne da omejiti na ozke meje tedanje Palestine, on je umrl v naročju vsega sveta, grešnega sveta, kot Jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta (Jan 1, 29). »Njega, izdanega po določenem sklepu in previdnosti božji, ste po rokah krivičnikov na križ pribili in umorili« (Apd 2, 2?). Ne samo Izraelci, marveč vsi ljudje, vse grešno človeštvo. To je pogled vere na Kristusa križanega. On je umrl zaradi nas vseh in za nas vse. Ko gledamo vanj, gledamo svojo žrtev, gledamo delo svojih rok, gledamo vanj, ki smo ga prebodli (Jan 19, 37). In on, ki je bil vsemogočni Bog in ni bil prisiljen, je tako smrt sprejel. »Vzljubil me je In zame dal sam sebe« (Gal 2, 20). To je pogled skesane vere na Kristusa križanega, ki rešuje. REŠILNA MOČ BOLEČINE Toda pot do takega pogleda vere na križ je dolga. Gre preko razočaranj, gre preko lastnega križanja. Že apostol sv. Pavel pravi, da so tisti, 'ki »so zašli od vere, sami sebe prebodli z mnogimi bolečinami« (1 Tim 6, 10). življenje oznanja Isto: »Kako se v strup preobrača vse, kar srce si sladkega obeta« — v grehu. Bolečina potrebuje Odrešenika In ga Išče. Desni razbojnik je moral biti najprej kri- žan zaradi grehov, potem šele se je začel ozirati h Kristusu križanemu, ki je kot Jagnje božje visel poleg njega. Bolečina človeka povečini vrne k Bogu. »Srce je prazno, srečno ni...« Razočarano je in prebodeno. Danes gledamo odpad od Kristusa, gledamo pa obenem, kako greh prebada duše in zgrinja nanje trpljenje ter jih žene v najhujši mrak — v obup. Prebodli so Kristusa in prebodli sebe. Jutri bomo gledali, kako se bo svet vračal h Kristusu, se oprijemal križa, da spet najde notranji mir in veselje božjih otrok. Križ bo v naših stanovanjih spet našel častni prestol In bo spoštovan, ljubljen. Ob križu bo zazelenelo novo življenje, nova pomlad. Pojdi na Golgoto, verni kristjan! Hrvaški slikarji pri papežu V soboto, 14. marca je sv. oče sprejel skupino 'hrvaških slikarjev, iki imajo v teh dneh slikarsko razstavo v Rimu. Skupino je vodil predstavnik jugoslovanske vlade pri Sv. Sedežu Vjekoslav Cvrlje. Vsak umetnik je poklonil sv, očetu po eno svojih majizrazitejših del. Sv. oče se je zaihvalil za obisk in za podarjene slike. Dalj časa se je z njimi zadržal v razgovoru in jim poklonil umetniško izdajo evangelijev in spominske medalje. Nekaj dni kasneje je vatikanska (list »L’Osservaitore Romano« prinesel tri slike hrvaških slikarjev. enaki ladji, leva je last pravoslavni Grkov, desna katoličanov. V levi ladji je ob zadnji strani, na mestu, kjer je Kristus umrl, oltar Kristusove smrti. Pod oltarno mizo, ki sloni na štirih stebričih, je srebrna plošča in v njeni sredini dol-bina, skozi katero se more otipati skata, na kateri je stal Kristusov križ. Malo vstran je še dobro vidna 15 cm široka razpoka, ki je nastala v skali ob potresu, ko je Kristus vstal. Oltar Kristusove smrti je v lasti pravoslavnih Grkov in katoliški duhovnik na tem oltarju ne more maševati. V desni kapeli na Kalvariji sta dva katoliška oltarja, oltar žalostne Matere božje in oltar na kraju, kjer so Jezusa slekli in pribili na križ. Oba oltarja sta last jrančiškanov, ki so od Cerkve postavljeni varuhi božjega groba in svetih krajev. Kalvarija ni nikdar prazna. Tu vedno vlada sveta tišina. Tudi ponoči se dajo mnogi romarji in kristjani domačini zapreti v cerkev, da noč prebijejo v molitvi in premišljevanju. Tudi mnogi slovenski romarji so v teh dneh že v zgodnjih jutranjih urah hiteli v baziliko božjega groba, da bi bili navzoči pri mašah, nekrvavih daritvah na Kalvariji. Središče■ bazilike božjega groba v Jeruzalemu je Kristusov grob, v katerega sta Jožef iz Arimateje in Nikodem položila Jezusovo telo, kakor poročajo vsi evangelisti. Kapela božjega groba ima dva prostora, rrvi se imenuje »Angelska kapela«, ker so na tem mestu v velikonočnem jutru žene videle prikazen angela. Iz nje stopimo skozi nizek vhod v drugi prostor, pravo grobno kapelo, ki je zelo majhna; le tri osebe se morejo hkrati muditi v njej. Mesto, kjer je ležalo Kristusovo telo, je podobno nizki klopi. Na prvotno skalo je položena marmornata plošča, ki je na vrhnjem robu že vsa izvotljena od samih poljubov in dotikov z nabožnimi predmeti. Vsak romar se skuša s kupljenimi rožnimi venci ali križi dotakniti mesta, kjer je Gospod počival do svojega vstajenja. Vsako jutro se grob spremeni v oltar za maševanje. Prvo mašo v božjem grobu imajo pravoslavni Grki že ob enih ponoči. Ob pol treh zjutraj pridejo na vrsto pravoslavni Armenci, okoli štirih zjutraj pa frančiškani in drugi katoliški duhovniki. * * * Sedanjo baziliko božjega groba so leta 1049 sezidali križarji na razvalinah in ostankih Konstantinove cerkve iz leta 336. Zidana je v romanskem slogu in v marsičem spominja na srednjeveške cerkve iz iste dobe na zahodu. Cerkev danes napravlja bolj klavrn vtis, ker ima več gospodarjev: frančiškane, pravoslavne Grke in Armence, Kopte ter sirske Jakobite, ker za to baziliko velja zloglasni zakon »Status quo«. Kako je prišlo do tega zakona? Na predvečer cvetne nedelje leta 1757 so pravo- slavni Grki s silo napadli svetišča, last frančiškanov, da bi se jih polastili. Pri turški vladi so tedaj izsilili zakon »O dejanskem stanju in posesti« ali zakon »Status quo« za nekatera svetišča v Sveti deželi. Ob tem napadu so se pravoslavni Grki polastili bazilike Jezusovega rojstva v Betlehemu, Marijinega groba v Jeruzalemu, postali solastniki božjega groba in kamna, na katerem so mazilili Jezusovo truplo. Vsi protesti katoličanov in katoliških zahodnih vlad so ostali do danes brezuspešni. Po zakonu »Status quo« imajo nad nekaterimi svetimi kraji istočasno pravico posesti in pravico obredov različne krščanske veroizpovedi. Kako je z obnovo in popravili takih svetišč, si lahko predstavljate. Do nedavnega se npr. v baziliki božjega groba ni smelo izmenjati noben kamen, nobena ubita šipa nadomestiti z novo, nobeno stopnišče popraviti, ne da bi na to pristali vsi solastniki bazilike. Šele po obisku papeža Pavla VI. v januarju 1964 so se v zadnjih letih zedinili glede nekaterih najnujnejših popravil, ki so zdaj v teku. Tako bodo baziliko zavarovali pred popolnim propadom. Videti smo, da obnovitvena dela lepo napredujejo in upati je, da bo bazilika postala dokaz ekumenskega zbližanja z ločenimi brati. F. V. RAZNO Novi krstni obrednik je stopil v veljavo Z letošnjo veliko nočjo stopi v veljavo novi obrednik krščevanja otrok. Slovenski prevod te knjige !bo v kratkem pripravljen. V njej so splošna načela in resnice o krstu samem in navodila za krščevanje otrok. O tem novem obredu bomo spregovorili ob prvi priliki, ker gre za zelo važno zadevo. Italijanska škofovska konferenca bo zasedala Od 6. do 11. aprila bo v Rimu zasedanje Italijanske škofovske- konference, škofje bodo posvetili glavno skrb razpravljanju o duhovništvu in duhovnikovi službi. Zadnji dan bo sprejem pri sv. očetu. Za to zasedanje italijanskih škofov je v Italiji veliko zanimanje. Angleški mučenci predmet razprav V angleških nekatoliških krogih so se vznemirili ob novici, da bo papež verjetno razglasil za svetnike 40 mučencev', pomorjenih pri protestantskih preganjanjih katoličanov v letih 1535 do 1681. V Rimu so ta nmičeništva raziskovaili že skoraj sto let. Ko je bil anglikanski primas Ramsey pri papežu, je izjavil, da bi ta razglasitev le otežkočila odnose med katoličani in anglikanci. Katoliški nadškof in kardinal Heenan, primas Anglije, pa je nasprotnega mnenja. G. F. Handel: IVI El SIvJA s travme dirigiral v kapeli Foulding Ho-spital med leti 1750-58 v dobrodelne namene ustanove. Prvo popolno izdajo partiture »Mesije« sta oskrbela Randall in Abeli leta 1768. Kasneje so izšle še druge verzije, med njimi Mozartova leta 1789. Handel je nedvomno dal oratoriju tisto silo in razvojne možnosti, ki so jih še kasnejši glasbeniki (kot Haydn) podedovali. Handilovi oratoriji so prave glasbene drame. Gotovo je najznačilnejša v njih prav vloga zborov. Po zborih se tudi oratorij bistveno razlikuje od opere. Kot pra- vi Rom a in Rolland, so v Handlovem oratoriju prav zbori duša dela samega. Včasih nas spominjajo na vlogo zborov 'grške tragedije, predstavljajo pa tudi Jelic vere, vlogo ljudstva ali Boga samega. Umetnost Georga Friedricha Handla je vesoljnega značaja. Njegova genialnost razodeva univerzalno teženje umetnika-člo-veka. V njem se je umetniška narava spojila z duhom lastnega časa ter krajev in narodov, med 'katerimi je živel. V njem se združujejo misili, stili, vplivi. Toda vse te elemente je Handel intimno zlil v lastno ustvarjalno silo, ki je vedno ostala suverena vodnica njegove glasbe. Naj zato zaključimo z besedami znanega francoskega pisatelja, Handlovega življenjepisca in ljubitelja: »Ta neizmerna duša je podobna morju, .kateremu bi vse reke vesolja ne znale 'pogasiti žeje niti skaliti vedre gladine.« a. b. Zohuev ..Lurd" Emil Zola (1840-1902) je bil nadarjen in plodovit francoski pisatelj. Bil pa je tudi velik nasprotnik Cerkve. Njegove iknjige še danes čitajo in prevajajo. Med temi je tudi roman z naslovom »Lurd«, /ki ga imamo tudi v slovenskem prevodu. Leta 1892 se je Zola napotil v Lurd. Sam je dejal, da bi rad tam videl resnico in da bo potem pisal resnico. Že medpotoma je spoznal v vlaiku na smrt bolno Marijo Lebranchu. Izjavil je: če ona ozdravi, bom veroval. Videl jo je ozdraveti, bil je zraven, ko je prišla v Zdravniški urad. Videl je tudi drugi čudež, ko je v tremotu ozdravela Marija Le-marchand, ki je imela ves obraz razjeden od raka. Videl je torej resnico, toda ni veroval in ni pisal resnice. Vrnil se je v Pariz in dve leti pozneje je izšel njegov »Lurd«. Marijo Lebranchu je opisal pod imenom Grivotte. V romanu trdi, da se ji je zdravje le trenutno zboljšalo. Komaj pa je sedla v vlak, da se vrne domov, ji je .postalo slabo. Začela je bruhati kri in je morala v bolnišnico. V resnici je Marija Lebranchu ostala zdrava na poti domov in doma. Poročila se je ter živela do 11. avgusta 1920. Da bi se je kot neprijetne priče znebil, ji je Zola leta 1895 ponudil večjo vsoto denarja 3 predlogom, naj se odseli k sorodnikom v Belgijo. Marija je ponudbo odklonila. Marijo Lemarchand opisuje pod imenom Elise Rouquet. Tudi za njo 'trdi, da njeno ozdravljenje ni bilo pravo in trajno. Dejstvo pa. je, da je popolnoma ozdravela. Na njenem obrazu ni ostalo prav nobenih sledov prejšnje razjedenosti in iznakaženosti. Tudi ona se je poročila in postaila mati petim otrokom. Dr. Bossarie, takratni zdravnik v lur-škem Medicinskem uradu, iki je bil skupaj z Zolajem priča obeh ozdravljenj, je Zolaja povabil v Pariz, da bi se skupaj z obema ozdravljankama srečala v javni dvorani pred občinstvom. T,u naj b,i Zola podal zagovor za svoje pisanje. Zola je povabilo odbil z besedami: Jaz pišem romane in z osebami teh romanov delam, kar hočem, če komu moje knjige niso všeč, naj jih ne bere. Kaj naj rečemo k tej njegovi izjavi? Ce nekdo piše romane, 'je v resnici gospodar oseb, ako so te plod njegove pisateljske domišljije. Kadar pa opisuje resnične kraje, osebe in dogodke, pa četudi pod drugačnim imenom, jih je dolžan opisati tako, kakor so v resnici. Očitno je, da je Zola v tej iknjigi uporabil svoj pisateljski talent, da bi zmanjšal sloves in pomen Lurda, še več. Na prefinjen način je hotel dokazati, da so vsa lurška ozdravljenja ile navidezna, torej neresnična. Ali se spodobi tako uporabiti pisateljske darove, je stvar Zolajeve časti. Dejstvo pa je, da Lurd še naprej vabi tisoče in milijone ljudi, da se tam še vedno dogajajo ozdravljenja, vpričo vsega svata, navkljub takratnemu in sedanjim Majem. Ko zvččer najprvi zagrinja se mrak, nas naglo v zibelko podite, ko višje nevolje zazna se oblak nas krilati čelo učite. A nas se ta mdr je že davno prijel in vendar še srečno živimo; kdor ima to kugo, je zdrav in vesel, le več si te kuge telimo! Potok za vasjo je neskončno globok, oh, voda — do člena na peti; zato tja ne sme vaš prisrčni otrok, da utone... ste v groznem trepeti. Zaprli na Velegrad res ste nam pot, a v Prago ga niste zaprli; zato pa iz zemelj slovenskih povsod sem v Prago smo zlato pridrli. Če kreniti h’čemo k sosedom korak, pregledate skrbno vse pote, kotiček skrbljivo preiščete vsak, braneč nas nesreče in zmote. Tu v Čehih te »kuge« je silni izvor, tu njeno je pravo središče; vzajemnost slovanska, ki vam se zdi mdr, tu stalno ima bivališče. In ko smo želeli na Velegrad, (Kdo vašo popiše zaslugo!) tja smeli nismo z domačih livad, ker tam zasledili ste — kugo! Te kuge napiti se h'čemo take, da duh in telo nam prešine; in kedar prešine nam duh in telo, sc vrnemo do domovine. V eni ,izmed zadnjih številk našega lista smo najavili bližnji nastop zbora in orkestra »Consortium Musicum« iz Ljubljane s Handlovim oratorijem »Mesija«. Zato naj prav v ilustracijo bližnjega koncerta v cerkvi sv. Ignacija v Gorici sledi nekaij vrstic o samem Handlovem delu. Za svoj oratorij je Handel sestavil tekst v sodelovanju s prijateljem Carlom Jen-nesom. Besedilo pa predstavlja izbor iz Knjige prerokov, iz evangelijev, iz Pavlovih pisem ter 'iz Janezovega Razodetja. Oratorij »Mesija« sestoji iz treh delov. Obsega dvajset polifonskih zborov (nekaterih tudi is homofono obliko) ter šestnajst arij s solisti. Zbori igrajo v Hand-lovih oratorijih veliko vlogo: polni so epsike sile, te ogromne vokalne mase izražajo včasih tudi nežno lahnost ali strogo žalost. Med najznačilnejšimi zbori iz UHlIlUNIIlUlilllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllNIilllllllllllllllinillllllllllllMiiiMiiiiiiiiHiHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllMIIIIlllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHiniMlniiiiMiiniHiiHiinHi RESNICA JE LE ENA Za letošnjo veliko noč bo stopil v veljavo novi krstni obred, želeno je, da bi pri obredih velikonočne vigilije tudi krščevali, če so krščenci na razpolago. Novi obred močno paudarja, da je krst zakrament vere, ki jo morajo namesto otroka imeti starši, botri in farno občestvo. Na sliki: misijonar I. Pavlin podeljuje zakrament sv. krsta kitajskim deklicam in fantkom v Hongkongu V zapuščini 16. novembra 1959 umrlega ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana je bil najden tudi osnutek za spomenico, katera naj bi bila izročena papežu Piju XII. in ovrgla obdolžitve, ki jih je v obtožbi zoper dr. Rožmana iznesel vojaški tožilec Marijan Vivoda v procesu »proti vojnim zločincem in izdajalcem Rosenerju, Rupniku, Rožmanu, Kreku, Vizjaku in Hacinu« pred vojnim sodiščem IV. jugoslovanske armade v Ljubljani od 21. do 30. avgusta 1946. Omenjeni osnutek je služil za osnovo drugega, v italijanščini izdelanega besedila spomenice za papeža Pdja XII. Iz tega besedila vzeti naslednji odstavki — obelodanil jih je France Dolinar — vsebujejo tudi doslej neznane dogodke, za katere ni vedela niti najožja škofova okolica. Prišla je vojska, kraljeva armada se je razsula skoraj v trenutku. Prišla je zasedba že na sebi tako majhnega slovenskega ozemlja po treh tujih, vseh treh nam sovražnih državah: Nemčiji, Italiji, Madžarski. Prišla je kot nasledek ukrepov zasedbenih sil takojšnja odprava sleherne poprejšnje civilne oblasti. Prišlo je izganjanje in zapiranje blizu vseh duhovnikov v predelu, ki so ga okupirali Nemci; nasilno preseljevanje prebivalstva v Srbijo in drugam; kot nasledek tega pa bežanje tisočev, ki so drugod, tudi v go-tah in gozdovih iskali varnosti; prepove-danje našega jezika v nemškem in madžarskem področju; kar najbolj ostro policijsko vladanje v vseh treh zasedenih delih. Edina, dobesedno edina avtoriteta, katera je ostala pokonci, je bila cerkvena avtoriteta, predvsem avtoriteta ljubljanskega škofa. Vsi politiki, katoliški, liberalni, socialistični, so me sklicevaje se na usmiljenje prosili, naj naredim kaj za pomaganje in reševanje naroda. Italijani so bili sprva videti najmanj nečloveški (1). čutil sem največji odpor pred uvedbo stikov z okupatorjem, tudi italijanskim. Zadnji jugoslovanski guverner Slovenije, Natlačen, ki je bil zelo dober katoličan, me je nasprotno rotil, naj to storim. »Vsaj to moramo poskusiti, da bi iz italijanske cone napravili ozemlje, kamor bi se ljudje mogli zatekati.« »Ali ste gotovi, da bom koristil slovenskemu narodu, če bom stopil v stik z italijanskimi oblastvi?« sem ga vprašal. »Prav gotovo,« mi je odgovoril. Kakor sedaj vidim, je to bila zmota v ocenjanju: Italijani so se držali svoje linije za ravnanje, ne da bi jaz mogel tudi najmanj vplivati nanjo. Kakorkoli, tedaj sem stopil v stik Z visokim komisarjem Graziolijem, ki je takrat in pozneje poskušal, da bi me imel ob strani na vsaki javni ceremoniji, toda niti on, niti drugi italijanski oblastniki, niso nikoli, ponovim: nikoli poslušali mojih nasvetov, usliševali mojih prošenj, in nikoli nisem bil obveščen — ali pa sem bil obveščen na način, ki ni bil v skladju z resnico — o njihovih dejanjih in njihovih namenih. Še v času, ko je bil na vladi general badoglio, so Nemci iskali stikov z menoj (2). Nekega dne se mi je predstavil neki moj nekdanji sošolec z gimnazije, ki je bil višji častnik v nemški armadi. Ta me je v imenu nemškega vrhovnega poveljstva vprašal za moje mnenje o dogodkih. Rekel sem mu: »Italija je na tem, da preneha z vojsko, katera pa je sicer tudi za vas izgubljena.« Kazal se je presenečenega in nevernega in mi je na dolgo govoril o nemškem rajhu kot nasledniku habsburške monarhije in organiziranem po vzgledu te monarhije. Jaz sem mu odgovoril: »Ta monarhija, dragi moj, je mrtva za zmeraj. Kolo zgodovine se ne obrača nazaj. Sicer pa vi nimate ne namena ne mogočnosti, da bi vzpostavili kaj takega, kar bi bilo podobno tej monarhiji, in je kakor si že bodi prepozno o tem govoriti.« Omenjeni oficir je še enkrat prišel k meni, tokrat s prošnjo, naj bi se sešel z generalom Rainerjem (3), ki je potem po 8. septembru postal komisar rajha za slovenska ozemlja, za tržaško in gori-ško provinco. Rainerja sem nato videl na Bledu, govoril mi je z najbolj sladkimi toni o slovenski zedinjenosti in neodvisnosti. Odgovoril sem mu samo to: »Vi tako govorite samo zaradi tega, ker se vam na bojiščih slabo godi. Mi ne verjamemo v noben vaš predlog.« Rekel sem in odšel. To je bil moj edini stik z nemško oblastjo. Proti koncu vojske je potem prišel k meni generalni konzul, (4) ki ga je tako imenovana Neodvisna hrvaška država imela v Ljubljani. Prinesel mi je Paveličevo poslanico. Pavelič me je vzpodbujal, naj okličem neodvisnost Slovenije in mi za ta primer obljubil svojo podporo pri Hitlerju. Odgovoril sem mu: »Slovenci nočemo sprejeti neodvisnosti iz rok Hitlerja. Raje poginemo vsi. In če bi imeli Slovenci neodvisnost, bi odklonili sleherno pomoč, ki jo upa doseči Pavelič!« To je bil moj edini stik z ustaši. (!) Ljubljano so Italijani zasedli 10. aprila 1941. Za visokega komisarja v Ljubljani je bil imenovan Emilio Grazioii 20. aprila; 3. maja je bila ustanovljena »Ljubljanska pokrajina« s posebnim statutom, ki ji je kot najvišji civilni oblastnik ostal na čelu Grazioii do malo pred zrušitvijo fašizma. (2) Obiska škofovega sošolca, ki je kot višji nemški oficir prišel k njemu, in škofov obisk pri generalu Rainerju na Bledu so se vršili v času od 25. julija 1943, ko je italijanski kralj imenoval za predsednika nove italijansike vlade generala Badoglia in mu dal mandat za sestavo nove vlade, ki je zamenila Mussolinijev režim, in do 8. septembra, ko je general Eisenhovver — za italijansko vlado nepričakovano — po radiu razglasil dne 3. septembra v Cassi-bile (Siracusa) med generalom Casteila-nom in generalom W. Bedeli Smithom sklenjeno premirje (tj. »armistizio breve* v razliko z »armistizio lungo«, ki sta ga šele 29. septembra podpisala na Malti Eisenhovver in Badoglio). (3) Dr. Friedrich Rainer je bil Rožmanov rojak, doma iz Celovca, in je postal visoki komisar rajha v »operativnem področju Jadranskega primorja« 15.10.1943. (4) Hrvaški konzul v Ljubljani je bil prof. Šalih Baljič, eden izmed vodilnih hrvaško orientiranih muslimanov v Bosni in Hercegovini. Kako neizmerno skrbite za nas kot mamke za drobne dojence! Pozabiti nečem pač večni vam čas te srčne skrbi za Slovence. Pod rame vodilni nam devate pas, da ravne učite nas hoje; da vzrastel po vaši bi volji nam stas, nas vežete v ozke po\>oje. Naš jezik »otročji je in ne bogat«, zamenjati z vašim ga treba; mi kruha preveč bi si vzeli nakrat, vi torej nam režete hleba! »Mesije« naj omenimo veliko hvalnico Bogu takoj v prvem delu ali silovito »Alelujo« ter zaključni »Amen« v obliki mogočne vokalne fuge. Zelo pomembni so tudi solistični vložki. Sem spadajo arije, »arioso«, recitativi. »Arioso« predstavlja neko prehajalno obliko od recitativa do arije. Zelo svojsko vlogo igra nato sam orkester, ki uvede oratorij s primerno uverturo. Ta se začne s težkimi molovimi akordi, nato pa se razvije v razgibano fugo. Med večje solistične orkestralne vložke moramo šteti predvsem čudovito »Pastoralno simfonijo«, ki spominja na božično glasbo Corellija in Vivaldija. Mimo samega orkestra naj še podčrtamo solistično vlogo posameznih inštrumentov, kot orgel ali trobente. Nemški skladatelj je svoj najimenitnejši oratorij zložil v štiriindvajsetih dneh, med 22. avgustom in 14. septembrom 1741. Prva izvedba »Mesije« je bila 13. aprila 1742 v Musič Hall v Dublinu, prva londonska izvedba pa 23. marca 1743 v dvorani Covent Garden. Originalni tekst je seveda angleški. Handel sam je svoje moj- N. Piontkovsky: Georg Friedrich Handel (1885-1759) Odrasli smo, ni nam več treba pasov, za druge shranite povoje; jeziku ni treba več tujih glasov, najlepše nam teče po — svoje! Kar tiče se kuge, imate pa prav: okrog in okrog Velegrada res zrak je nečist in brezmejno nezdrav, tam kuga morilna res vlada. Ta kuga nevarna pa vam je, ne nam, krivicam je vašim strašanska! — Kako je ime ji? Naznanim ga vam: ta mdr je — vzajemnost slovanska! IllllllillllilllllllllillilllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllilllllllllllllllllll Pozabljena Gregorčičeva pesem Za tisočletnico smrti sv. Metoda leta 1885 so se Slovenai odločili, da poromajo na Velehrad na grob sv. Metoda. Tem romarjem se je kot zaveden Slovan pridružil tudi pesnik Simon Gregorčič. Tedanje avstrijske oblasti, vedno mačehovsko razpoložene proti Slovanom, je to romanje vznemirilo. Že itak se Slovenci niso hoteli ponemčiti, sedaj pa naj bi se v svoji narodni zavesti na Velehradu še utrdili. Ne, to se ni smelo zgoditi! Pa so tuhtali in iztuhtali vest, da na Velehradu razsaja kuga. Pod tem izgovorom so nato romanje na Velehrad prepovedali. Ker slovenski romarji na Velehrad niso mogli, so šli v Prago in z njimi seveda Simon Gregorčič, ki je potem spesnil »Velegrajsko kugo«, ki jo danes objavljamo. Prva izdaja Gregorčičevih »Poezij« jo še ima, druga izdaja iz leta 1908 pa ne več. Tedaj je že mračna avstrijska cenzura posegla vmes. Pesem je danes še posebno aktualna, tako zaradi Čehov kot Slovencev v zamejstvu. Velegrajska kuga Velikonočni motiv iz našega podeželja Brezkončno vi res skrbite za nas, skrb vašo Bog večni vam plati! A čujte, gospoda, kaj pravim vam jaz: za nas se ni treba vam bati! Po domu jo širili bomo vselej, da ves bo naš narod »okužen«; in »kužili« ga ne prenehamo prej. da v duhu s Slovani bo združen! Ob dveh zakonskih osnutkih v deželi Pogovor našega sodelavca z deželnim sretovalcem Liste Slovenske skupnosti dr. Dragom Štoko. Pred dnevi si vložil dva zakonska osnutka v deželnem svetu. Bi nam lahko povedal, kaj predvidevata osnutka? Gre za dva popravljalna osnutka k že obstoječim zakonom, in sicer k zakonu št. 11/69 (zakon o kulturi )ter zakonu št. 29/68 (zakon o ustanovitvi deželne komisije za gospodarska in socialna vprašanja). Mislim, da sta zakonska predloga bistvene važnosti za slovensko narodno skupnost, zato upam, da bosta — ob podpori demokratičnih sil — prodrla v deželnem svetu. Če bi se to zgodilo, potem se nam bodo odprle nadaljnje možnosti. Gre pa za to: doslej si dežela ne upa imenovati slovenske narodne skupnosti z odkritim in formalnim besedilom, ker se boji osrednje vlade v Rimu, ki stoji trdno na stališču, da je reševanje slovenskih vprašanj njena izključna pravica. Zato ni v deželnih zakonih nikjer imenovana slovenska manjšina s polnim imenom, ampak se sramežljivo skriva za splošnimi izrazi, kot npr. jezikovna manjšina v deželi, zastopniki posebnih teženj in koristi itd. S tema dvema osnutkoma popravljalnega značaja skušam odpraviti ta anahronizem in imenovati slovensko manjšino s polnim imenom v že obstoječem deželnem zakonu za kulturne dejavnosti ter v zakonu, ki predvideva ustanovitev deželnega socialno-gospodarskega odbora. Če bosta v deželnem svetu zakonska osnutka izglasovana, bo zanimiva reakcija centralne vlade. V primeru, da bo vlada vrnila zakona, bo dolžnost deželnega sveta, da se obme na ustavno sodišče. Naravnost absurdno je namreč, da se moramo skrivati pod čudnimi frazami, če hočemo imeti kot slovenska narodna skupnost svoje predstavnike v raznih deželnih komisijah. Pri nas tak napor, na Južnem Tirolskem pa... Točno. Tam s polno skledo, pri nas z žličko. Prepričan sem pa, da ne bodo mogle rimske odgovorne oblasti imeti za vselej tri različne odnose do svojih narodnostnih manjšin: konec koncev smo Francozi, Nemci in Slovenci kot manjšinsko prebivalstvo pod eno državno streho in bi zato morali biti vsi deležni enako pravičnih zakonov. Tudi če smo številčno neenaki, je pravica enaka ali bi morala biti enaka za vse, ne glede na število prebivalstva, ne glede na pripadnost rasi ali narodu, ne glede na njeno zgodovinsko tradicijo. Na nas je zato, da zahtevamo rešitev obstoječih vprašanj in interveniramo z učinkovitimi sredstvi pri odgovornih centralnih oblasteh v Rimu. Kot Slovenska skupnost smo bili med pobudniki skupne akcije, ki naj bi se zaključila s predložitvijo našega temeljnega dokumenta, tako imenovane Magnae Chartae, ki bi vseboval konkretne predloge za dokončno rešitev vseh naših problemov. Upati je, da se bodo ob tem dokumentu zbrale vse (resnične slovenske politične in kulturne sile, v katerem koli taboru so že, da bi se tako ustvaril celoten mozaik politično-kultumih sil zamejskega slovenstva. Prav tako pa bo seveda morala matična država sprožiti učinkovito diplomatsko akcijo v podporo skupnemu slovenskemu dokumentu. Skupna akcija oh takem dokumentu je ne samo potrebna, ampak tudi nujna. Kaj se je doslej že napravilo? Slovenska skupnost je .imela nekaj razgovorov v tem smislu, največ s Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo (SKGZ). Naši glavni formalni predlogi so bili naslednji: podpišejo naj se samo slovenske skupine kot take, tudi če so vključene v italijansko vsedržavno stvarnost; v Trstu naj podpišeta poleg levičarskih strank in Slovenske skupnosti ter SKGZ tudi Slovenska prosveta, Slovenska levica, Slovenska demokratska zveza (SDZ). Isto razmerje naj bi obveljalo v goriški kultumo-politdčni stvarnosti, medtem ko naj bi se Beneški Slovenci odločili po svoji uvidevnosti. Omenil si tudi SDZ. Kakšno je danes politično stanje na Tržaškem med demokratičnimi silami? Vsekakor — povejmo odkrito — ni rožnato. Znani spori, tožbe na sodišču, kazenska preganjanja nas močno ovirajo pri političnem delu za slovensko stvar. Na Tržaškem smo prišli tako daleč, da je sila težko dobiti omizje ljudi, ki bi ne bilo v medsebojnih tožbah. Mislim pa, da je moralo priti enkrat do razčiščenja, ker smo že nekaj časa s strahom opazovali, kako v nekaterih naših vrstah pridobiva demagogija na račun politične uravnovešenosti, kako dialektična beseda izpodriva mirno in modro presojo, kako večkrat politično udarniško ravnanje, ki je izhajalo iz dobršne sebičnosti, spod-kopuje trezno presojo. Po drugi strani pa so .nekateri listi pobrali stil iz jezikovnega sklada pred dvajsetimi leti in onemogočajo miren dialog med raznimi političnimi skupinami. Tem so se pridružile še razne knjige in brošure, ki večkrat po svoje in egocentrično obravnavajo današnje in polpreteklo stanje med demokratičnimi silami v zamejstvu. Vendar si upam trditi, da se vse te navlake danes osvobajamo, in to v vseh ozirih. Minili so namreč časi »voditeljstva«, časi, ko je en človek vse napravil, vse ukazal in bognedaj, da bi se mu kdo drznil kaj oporekati: danes smo vsi soodgvomi, danes je čas skupnih odločitev, demokra- tičnega premi sijanja, danes je čas skupnih naporov in skupnega dela. In dolinska zadeva in Slovenska skupnost? Slovenska skupnost je bila vedno in je še danes trdno na stališču, da je vsako razlaščanje naše zemlje škodljivo za Slovence, ker nas hromi v našem glavnem bogastvu. Zato je bila tudi takrat, ko je šlo za Dolino, z vso svojo bitnostjo proti razlaščanju. V tem smislu je dala politično pobudo za ustanovitev posebnega organa, ki bi zainteresiral politične oblasti glede razlaščanja. Naknadno je nastal Odbor za pomoč razlaščencem, ki je samostojno deloval in za katerega delo Slovenska skupnost kot taka ni vedela. Ta Odbor ni polagal svojih računov organom Slovenske skupnosti, zato za njegovo finančno poslovanje Slovenska skupnost ne more vedeti in ne odgovarjati. Zato je napačno, če hočejo nekateri mazati in razkrajati Slovensko skupnost z neko afero. Nam je žal, da je prišla ta zadeva tako daleč, kjer je danes. In še eno vprašanje: Kaj bi želel povedati zamejskim Slovencem za veliko noč? Želim vsem srečne velikonočne praznike. Tihega miru v družinah, zaupanja in prijateljstva med seboj. Pa vere v bodočnost našega zamejskega slovenstva, kakor jo more vernim ljudem vlivati praznik Vstajenja. Da bi se nadalje nehalo z medsebojnim obdelovanjem in da bi se vsi zavedali, da je samo ena pot, po kateri moramo z vso vztrajnostjo in pogumom: to je pot odprtosti, pot sodelovanja in skupnega hotenja; dejstvo, da smo v različnih taborih, da smo pluralistično vezani, .naj nas druži na različnih poteh, ki pa peljejo k skupnemu prizadevanju. To naj bc tudi moje velikonočno voščilo vsem Slovencem v deželi, to je Slovencem pod Sv. Višarjami, Slovencem pod Matajurjem, rojakom na Goriškem in na Tržaškem. Pniavnie o ir. Jožki Jakoičiču »Jožko Jakončič, slovenski skladatelj«, je bila tema predavanja, ki ga je goriški SKAD priredil zadnji ponedeljek 23. t. m v Katoliškem domu v Gorici. Predavanje je bilo sicer izven ciklusa o sodobnih problemih slovenske kulture, vendar je bilo z njim tesno povezano. Odkrivanje naših kulturnih ustvarjalcev je vedno aktualno in zanimivo za našo kulturno zgodovino, za katero je predavanje o prof. Jakončiču izreden doprinos. Prof. Pavle Merku iz Trsta nam je govoril o pokojnem skladatelju, ki je bil do danes skoraj nepoznan kot ustvarjalec na glasbenem področju. »Spričo odlične kakovosti njegovih del — je poudaril predavatelj v začetku — sem se lotil obravnave njegove izredno bogate zapuščine. Spoznati ostalino 15 let po smrti, uvideti, da je bil v stiku s Kogojem in z najnaprednejšimi predstavniki ekspresionizma, to je več kot presenečenje.« Prof. Jakončič se je lotil študija glasbe v Gorici, kjer mu je bil prvi učitelj prof. Michl. šel je na Dunaj, kjer je spoznal mnogo skladateljev tedanje najnaprednejše struje, med temi tudi Sehonberga in verjetno Straussa. Leta 1922 je na Dunaju diplomiral iz dirigiranja in kontrapunkta, naslednje leto pa iz instrumentacije. Istega leta je šel v Bologno, kjer je 1925. promoviral iz pravnih ved; v Bologni se je vpisal v tečaj pri »Scuola di composizio- ne«, ki ga je pa po kratkem času opustil. Vrnil se je na Primorsko, kjer je bil odvetnik najprej v Kanalu, nato pa v Gorici. Tu je ostal do konca življenja in zadnja leta poučeval tuje jezike na slovenski srednji šoli. Njegova zapuščina je izredno bogata in vsebuje dela neprecenljive vrednosti. Najstarejša skladba je Preghiora za orgle in godala iz leta 1922, v kateri se spozna, da je Jakončič zelo dobro obvladal načela kompozicije in harmonije; pisal je zlasti orkestralna in komorna dela, poleg tega pa še skladbe za orgle (24 preludijev), eno opero in mogočno mašo za zbor, orgle in orkester, ki je verjetno njegovo najboljše delo. Med vrhove njegovega plodnega u-stvarjanja brez dvoma sodijo »Tri glasbene misli« (Andan-te, Adagio, Malinconia) za violino in klavir, ki predstavljajo vrh slovenske violinske literature. Poleg teh je treba še omeniti pet partitur za orkester, ki so bile izgubljene ob požigu Trgovskega doma v Gorici. V njegovih delih je opaziti precejšnjo slogovno podobnost s Kogojem, vendar so njegovi dosežki na glasbenem področju tako zanimivi in originalni, da zaslužijo — je zaključil prof. Merku — vso našo pozornost; dolžnost naših skladateljev je v celoti raziskati njegova dela. Udeleženec Iz delovanja v deželnem svetu V deželnem svetu Furlanije-Julijske Benečije je bilo v zadnjem času izglasovanih nekaj važnih zakonov socialnega značaja. Med temi je ponovna odobritev prispevkov investitorjem za zgradnjo in povečanje industrijskih objektov v hribovitih krajih. Zakon je pomemben predvsem za čedadski okraj, zato je v svoji intervenciji svetovalec LSS dr. Štoka ponovno opozoril deželno oblast na razmere v tem okraju, na izseljevanje, na preveliko breme vojaških služnosti in zahteval, da se prebivalstvu priskoči na pomoč z gradnjo obsežnejših tovarn v neposredni bližini Čedada, špetra in Sv. Lenarta, da ne bo treba rojakom izpod Matajurja hoditi v tujino po kruh. Drugi važen zakon je zadeval ustanovitev deželnega zdravstvenega sveta za reševanje problemov zdravstveno-socialnega značaja. Svet bo izdelal načrt za programiranje tega odseka. V deželi Furlaniji-Julijski krajini je namreč dokaj problemov zdravstvenega področja, ki so potrebni hitre in pametne rešitve. Tudi pri tem zakonu se je naš svetovalec zavzel za nujno rešitev zdravstveno-sooialnih vprašanj. Rojan Na dan pred svojim godom je umrl Jože -Piščanc od Piščancev. Dočakal je 88 let. Pogreb je bil v petek, 20. marca ob veliki udeležbi prijateljev in znancev. Z Jožetom smo zgubili moža, 'ki ga bomo še dolgo pogrešali. Dokler so mu moči dopuščale, je prihajal redm> k sv. maši. Zavzeto je spremljal vse življenje in delovanje v Rojanu. Svoj čas se je zelo zanimal za rojansko pogrebno društvo in mu je bil več let predsednik. Bral je vse naše liste. Zadnja leta je videl bolj malo, a zato ni odpovedal nobenega lista. Bil je vedno pošten in značajen. Mnogim je bil za svetovalca. Imel je izredno dober spomin in je še na stara leta pripovedoval razne resne in šaljive pesmi, kakor bi jih iz rokava stresal. Zdrava šaljivost ga ni nikoli zapustila. Za vsako priložnost je vedel povedati kako »barzelletto«. Dragemu Jožetu se zahvaljujemo za vse, kar je naredil za našo slovensko rojansko skupnost. Naj ga dobri Bog za vse poplača! Njegovim dragim izrekamo naše sožalje! * * * Ze danes spomnim, da bodo zadnjo nedeljo v aprilu, tj. 26. aprila pri nas na obisku slovenski bogoslovci. Pevski zbor bogoslovcev bo pel pri sv. maši ob devetih, popoldne pa bo nastopil z vrsto pesmi v Marijinem domu, kjer bo nastopil tudi ansambel bogoslovcev »Klicarji«. Bogoslovci bodo pri nas na obisku v okviru duhovniške nedelje, ki bo sicer že dve nedelji prej, a mi jo bomo praznovali 26. aprila. Stanko Zorko Deželni svet in tržaška univerza V torek je deželni svet posvetil svojo sejo problemom tržaške univerze. Kot znano, so študentje za dalje časa zasedli univerzitetno stavbo in zahtevali, da akademski senat sprejme njih programske .točke, V zvezi s tem so predstavniki opozicije v deželnem svetu (PCI in PSIUP) vložili resolucijo in zahtevali od deželne vlade, da se za zadevo globlje zanima. Podobno resolucijo, ki pa ni bila tako ostra, so vložili predstavniki večine. V razpravo je posegel tudi svetovalec Slovenske Skupnosti dr. Štoka, ki je najprej omenil probleme, ki tarejo danes univerzo v Trstu in v Italiji. Gre za zastarele metode poučevanja, ki jih je treba nadomestiti z modernimi prijemi, tako kot se to dogaja v drugih evropskih državah, kjer je univerzitetni sistem bolje urejen. Dr. Štoka je dejal, da je univerzitetni študij predrag (visoke takse, .drage .knjige itd.), da bi se ga lahko lotili vsi nadarjeni študentje, predvsem pa tisti delavskega in kmečkega sloja. Omenil je tudi dejstvo, da so profesorji večkrat preveč zaposleni z drugimi poklici, kot je recimo odvetniški, da se ubadajo s postranskimi zadevami, recimo političnim delovanjem, namesto da bi ves svoj čas .posvetili poučevanju na univerzi in stiku s študenti. In tako se zgodi marsikdaj, da se profesor in dijak prvič vidita šele pri izpitu. Dr. Štoka se je nadalje dotaknil problema odprtja katedre za slovenščino na tržaški .univerzi, kar so slovenski akademiki že večkrat zahtevali in omenil tudi druge probleme slovenskih akademikov. Ker se v splošni debati ni nihče potem dotaknil teh problemov, se je predstavnik Liste Slovenske skupnosti vzdržal pri obeh resolucijah, to je pri večinski ter pri levičarski. Nabirka za lačne po svetu V velikonočnih dneh je po vseh tržaških cerkvah nabirka za lačne po svetu. V cerkvah so pripravljeni posebni nabiralniki za zbiranje prispevkov. Razveseljivo je, da se vsako leto zbere več darov. Revščine v svetu je še vedno mnogo. Postanimo zato orodje božje dobrote, da po svojih močeh pomagamo bratom in sestram v pomanjkanju. Na ta način se Bogu tudi zahvaljujemo za vse dobrine, ki jih uživamo dan za dnem. ITALIJANSKA TELEVIZIJA Spored od 29. marca do 4. aprila 1970 Nedelja: Prvi: 11.00 Sv. maša, na koncu papežev velikonočni blagoslov Rimu in svetu. 21.00 Film E. Olmija: I recuperati. — Dragi: 18.50 Nočne lučke in kleriki. 22.30 Star trik, policijski film. Ponedeljek: Prvi: 21.00 Milijonski Neapelj, film. — Dragi: 22.15 Simfonični koncert. 22.45 Parlament italijanskega zedinjenja 1848-1870 (5). Torek: Prvi: 18.45 Vera danes. 21.00 De Balzac: Mercadet (1). 22.30 Romunska razstava. — Dragi: 21.15 Ko človek izgine (4): Divjak v izložbi. 22.05 Glasbeni spored. Sreda: Prvi: 18.45 Mnenja v primerjavi. 21.00 Legenda o jezera Titicaca. — Drugi: 21.15 Sinji angel, film. 22.45 Kino v 'letu 1970. 23.15 Italijanska kronika. četrtek: Prvi: 21.00 De Balzac: Mercadet (2). 22.15 Olimpija. — Drugi: 21.15 Vse tvegajoči. Petek: Prvi: 18.45 Koncert R. Gerlina. 21.00 TV-7. 22.00 Nikolaj Gogol: Dnevnik nekega norca. — Dragi: 21.15 Kapitan Coignet (4). Sobota: Prvi: 19.10 Veliki kanjon. 21.00 Jaz, Agata in ti. — Dragi: 21.15 Mi in drugi. iiiiHiiiiiiiiiiiimmmiiiiiiiiiimiiimmtMiiiiiiiiimmmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiimuiiiNiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiim^ t Msgr. Janez Hladnik 70 V SLUŽBI CERKVE IN NARODA ( SPOMINI) še eno doživetje, sicer malenkostno, a ki mi je pokazalo -takoj na posebno značilnost teh narodov, sem doživel na tem potu. V Montevideu je vse drvelo nekam. Kam -le? Stopim za njimi in vidim: razglasna deska loterije. Argentinska, urugvajska in kaj vem, kakšna loterija še. Vsi so gledali na oglasno desko in primerjali izide s svojimi številkami. Bržkone so več pričakovali od loterije kot od svojega dela! ČETRTI DEL NA ARGENTINSKIH TLEH Zadnji dan vožnje je bila nedelja. Naša Pot že ni bila več samotna. Vse polno raznih povodnih stvorov smo srečali ali videli. Počasi se je pričalo kazati obrežje s kakimi zgradbami. Z nočjo smo bili v pristanišču. Imel sam nekaj naslovov. Enemu, Mucu iz Drašičev, čigar žena in hčerka Mimica sta nedavno tega prišli dz Evrope, sem sporočil svoj prihod. Upal sem, da me bodo čakali. Toda bilo ni nikogar, niti psa, ki bi me oblajal. Bridko sem občutil to in zato sem se tem bolj potrudil pozneje, ko 'so prihajali brezdomci v Argentino, da sem jih pričakal in jim dal prijazno besedo v pozdrav. Bili so -tisoči in -tisoči, ki so prišli za menoj dvanajst det pozneje, katerim bi -bilo še vse huje, če bi ne dobili nikogar ob vstopu v novo zemljo. Jaz sem bil dogovorjen s sopotniki, da grom z njimi v hotel, če me nihče ne bo pričakal. Ko pristanemo, smo bili prav hitro odpravljeni. Saj je bilo tako -malo -potnikov v našem razredu. Svoje stvari sem kar tam pustil, da jih dvignem naslednji dan, nato pa hajdi v hotel Victania v ulici Cerrilo. še isti večer sem si privoščil majhen sprehod -po Buenos Airesu. Hotel sem videti, kakšno podobo ima to velemesto. Pričakoval sem pisano množico ljudi vseh jezikov -sveta, kjer se bere -po angleško, japonsko, judovsko. Pa -gledam: lepa široka ulica, Diagonal Narte, druga Avenida de Mayo... Pa saj je vse po špansko. Stopim še, -da najdem kak časopis, toda bilo je že prepozno. Saj je bilo že več kot osam zvečer. Tujega, zelo samega, 'tako neskončno samega sem se počutil, da bi kar zajokal. Res me je bolelo, da nisem našel živega bitja, k-i bi mi prišlo stisnit roko v pozdrav. Vzel sem v rake molek in pri dragi skrivnosti, obiskanje tete Elizabete, tsern doumel, da je tako tudi dobro in prav. Komaj sem zmolil molitev do -konca, je minila moja otožnost in sladki sen me je prestavil v deželo pozabe. PRVIČ MAŠA V NOVI ZEMUI Po stalni navadi sem se tudi -tisto jutro, ponedeljek 2. marca 1936 zbudil ob peti uri. V imenu Očeta, in Sina in Svetega Duha... sem se pokrižal -ter -izročil Bogu ta dan in -tiste, ki bodo za njim še prišli. Čez -pol ure sem bil že na cesti, da najdem cerkev za maševanje. Bil sem v kratki duhovski suknji in v kolarju, kot je bila doma navada. Talar je ležal še v carinarnici s prtljago. V-se je bilo še mrtvo. Redki pešci so hiteli svojo -pot. Kje je kaka cerkev? Kmalu berem: San M-iguel Arcan-gel, pa je bilo vse še zaprto. Počasi stopam naprej, zavijem na slepo, zopet -hiša -božja, -vse temno (bila je kapela San Juan v ulici Alsina). Kmalu je pred mano pročelje cerkve, spredaj prostrano dvorišče, na desno še večja cerkev. Toda vrata na dvorišče so še zaprta, a že stoje tu ljudje. Pa mi pravi -star možiček: »Cerkev iščete? Da bi -imeli sv. mašo? Tukaj je veliko duhovni,kov in bo bolje, da -greste naprej po tej-le ulici.« Bila je to -frančiškanska cerkev in kapela sv. Roka. Naprej po ulici Defensa sem prišel do drage velike cerkve, ki je bila že odprta. Santo Domingo. No, hvala Bogu. Tukaj pa bo. Stopim naprej, -kar po cerkvi, -daleč tja gori in v zakristijo. Od vrha do tal me pogleda duhovnik v belem, dominikanec, pa prosim: ali bi mogel imeti sveto -mašo? Pa mu ponudim svoj »celehret«, mašmiški dokument. Prebere in pravi: »Pa -kar takole kot ste? Saj to ne more biti!« Pa mu povem, seveda je vse šlo zelo -počasi, malo po špansko, malo po francosko, da imam svoje stvari še v -pristanišču, in da sem nocoj prišel z ladjo. Malo pomisli, pa pravi: »No, naj bo.« Opazoval me je, če sem res mašnik, če molim vse molitve v redu in -je bil na koncu kar zadovoljen z uspehom svojega opazovanja. Jaz pa sem -doživljal -tisti trenutek veličino in blagoslov -katoliške Cerkve, ki je ena po vsem svetu. Prav -tako -kot -v Sloveniji ali v Trstu sem vzel v roke kelih in hostijo, oblekel sem -se v enaka mašna oblačila kot kjer -koli, -pristopil -k oltarju in odpri mašno knj igo ter dobil oltar prav tak in prav iste so bile besede, iste molitve, iste poteze, -isti pokleki. Šele kadar gre človek daleč v svet, prav razume, kako velika dobrota je enotnost katoliške Cerkve. Res me je cerkovnik -gledal, kar sem bil brez talarja, toda doumel je, da sem res duhovnik in da sem res služabnik Gospodov prav po obredu svete maše. (Se bo nadaljevalo) S P R T Prispevek goriški pokrajini Deželni svet je odobril v korist goriški pokrajini izredni prispevek v višini ene milijarde lir za njeno delovanje in zavzetost na socialnem in zdravstvenem področju. Goriška pokrajina je namreč opravila izredno pomembno delo za umsko bolne in za gluhoneme; prav tako pomembno je njeno delo na področju, kjer gre za socialna vprašanja mladine, otrok itd. Splošna razprava ob tem zakonskem osnutku je bila precej zanimiva; udeležili so se je predstavniki raznih skupin in poudarili upravičenost takšnega izrednega prispevka goriški pokrajini. V diskusijo je posegel tudi svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Stoka in se dalje časa zaustavil pri problemih goriške pokrajine; posebej pa je razčlenje\'al njene dosežke na socialnem področju. Napovedal je pozitivni glas LSS omenjenemu zakonskemu predlogu. Od ostalih svetovalcev je imel daljši govor Cocianni (KD), medtem ko se je psiupovec Rizzi izrazil proti zakonskemu predlogu in napovedal, da se bo vzdržal. Iz Števerjana Občinska seja. Pred časom so se sestali na posvet naši občinski možje in so poleg drugih upravnih zadev razpravljali v glavnem o proračunu za leto 1970. Ker so se večinoma strinjali s predlogam, ki ga je pripravil ožji odbor, so proračun soglasno odobrili. Ta predvideva več ali manj isti primanjkljaj kot lani, se pravi okoli 9 milijonov lir, ki ga bo občina krila z državnim prispevkom. V glavnem so največji stroški predvideni za vzdrževanje vodovoda (2.500.000), uro na Jazbinah (800 tisoč), avtobusne postaje (1.500.000), prispevek pokrajini za turistične ceste (10 milijonov) in poljske poti (20.000.000). Zvišali so se tudi upravni stroški, ker imamo sedaj stalnega tajnika in so tudi uslužbencem povišali plače. Nove hišne številke. V teh dneh so občinski uslužbenci končali postavljanje novih hišnih številk. Te so iz plastične mase bele barve s črnim napisom. Kar je najvažnejše in nas najbolj veseli, je dejstvo, da je na vsaki tablici označen okraj ali ulica v italijanskem in slovenskem jeziku. Tega nima do sedaj še nobena slovenska občina. Zaključek gospodinsjkega tečaja. V nedeljo, 15. marca je bila v Župnijskem domu v Števerjanu zaključna razstava gospodinjskega tečaja, ki so ga vodile šolske sestre in ga je organiziralo SKPD »F. B. Sedej«. Udeleženke so pripravile lepo in okusno razstavo raznih kuharskih izdelkov, ki pa so pošli že v dopoldanskih urah. O tej razstavi so se laskavo izrekli vsi obiskovalci in tudi krajevni listi, tako slovenski kakor tudi italijanski. Sestram in tečajnicam gre zato vse priznanje. V ponedeljek pa je bila »uradna« zaklju-čitev tečaja, katere so se udeležile 'tečajnice, sestre, predstavniki društva »F. B. Sedej«, podžupan g. Ciril Terpin ter predsednik ZSKP dr. Kazimir Humar. Podžupan je razdelil diplome in poudaril važnost za našo vas, ki jo imajo take koristne pobude. Sestri Emi in Silvariji, ki sta tečaj vodili, sta se zahvalila predsednik SKPD »F. B. Sedej«, Edvard Hlede, in predstavnica tečajnic Jerica Koren. V Štandrežu PRAZNIK SV. IVANCA v torek, 31. marca 1970 Ob 8. uri dopoldne sv. maša, ob 17h večernice z blagoslovom. Zunanji del proslave prirejata Kmečko društvo in prosvetno društvo »Oton Župančič« iz štandreža s sledečim sporedom; Ob 20. uri bo na trgu igrala godba na pihala »Kras«. V dvorani bo nato predvajanje barvnih posnetkov o tradiciji praznika sv. Ivanca in nastop pevskega zbora »Oton Župančič« iz Štandreža. Nabirka za katoliški tisk na Goriškem K že objavljenim prispevkom dodajamo še nekatere nabirke, ki so bile na dan Nedelje za katoliški tisk 1. februarja letos: Ruipa - Peč Doberdob fteverjan Jazbine Jami je - Dol Lir 50.000 » 30.000 » 29.000 »> 4.000 » 2.000 Primorska poje V soboto 14. in v nedeljo 15. marca je bila v Kulturnem domu v Trstu revija primorskih pevskih zborov s tostran in onkraj meje. Revija, ki jo je organiziralo Združenje pevskih zborov Primorske in Slovenska prosvetna zveza, ima skupen naslov »Primorska poje«. Teden prej so nekateri zbori nastopili v Kopru, v načrtu pa so še nastopi drugod. Zaključni nastop bo v Ajdovščini. SLOVENSKO KATOL. DRUŠTVO »HRAST« - DOBERDOB vabi v ponedeljek, 30. marca v Doberdob na tradicionalni praznik pomladi Ob 10h sv. maša, ki jo bo daroval goriški nadškof. Ob llh odprtje nove župnijske dvorane v prisotnosti civilnih in cerkvenih oblasti. Ob 14.30 začetek popoldanskega programa s športnimi igrami. Ob 16h kulturni program v novi dvorani z govorom, nastopom pevskih zborov ter dramskih in folklornih skupin. Sledi izžrebanje bogate loterije. Za dobro razpoloženje bo poskrbel ansambel znanih veselih fantov. Od 11. ure naprej bo deloval tudi dobro založen buffet z izvrstnimi jedili in prvovrstno pijačo. Ifil m Smučanje. Smučarska sezona je na koncu. Muhasto vreme je res nametalo še mnogo snega, toda v nižjih krajih ga odjuga in dež krepko topita. Smučarskih tekem ni več na programu, zadnja se bo vršila na belo nedeljo pod Kaninom. Goriška 01ympia nima svoje smučarske sekcije, kljub temu so »olimpijci« smučarji tekmovali na nekaterih smučarskih tekmah. Na četrtih zimskih športnih igrah, •ki jih organizira SPD iz Trsta in fci so se letos vršile na Trbižu, sta 01ympijo zastopala Marko Kranner in Boris Per-šolja. Kranner je zasedel tretje mesto v slalomu, v veleslalomu pa je bil diskvalificiran; Peršolja se je pa uvrstil na deseto mesto v slalomu in na deveto v veleslalomu. Oba atleta sta se (skupaj z Al-dom Bavconom) udeležila kot zastopnika ENAL-a iz Gorice vsedržavnih tekem v Val Formazza ob švicarski meji. Peršolja se je zelo dobro odrezal v teku na 10 km — 18. mesto od 50 tekmovalcev — dočim je bil 60. v veleslalomu. Dva dijaka, člana 01ympije, sta zastopala barve goriškega šolskega skrbništva na meddeželnih tekmah v Ponte di Legno. Ivan Plesničar se je uvrstil v veleslalomu na 24. mesto (30 tekmovalcev), Peter Lo-višček pa na 21. mesto v slalomu (30 tekmovalcev). Najlepše uspehe pa je dosegel Marjan Kranner, ki letos skupaj s še enim članom 01ympije, Vogričem Sergijem, študira na telovadni visoki šoli v Rimu. Zastopal je barve rimske univerze na državnih univerzitetnih tekmah v Ponte di Legno. V smuku je zasedel odlično 16. mesto od 106 tekmovalcev; v veleslalomu si je priboril 20. mesto od 186 udeležencev; poskusil se je tudi v hitrostnem ,spustu (chi-lometro Ianciato) in dosegel okrog 116 km na uro. Na conskem prvenstvu za člane, ki se je vršilo v Pescasserole in v Termi-nillo, pa se je uvrstil na odlično 3. mesto v smuku in na 7. mesto v veleslalomu ter na 11. mesto v slalomu; to mu je prineslo prvo mesto v alpski kombinaciji. ★ SLOVENSKO LJUDSKO GIBANJE ob velikončnih praznikih vošči vsem svojim članom, somišljenikom in prijateljem, raztresenim po vsej naši zemlji veselo in srečno alelujo. ZA KMETOVALCE Dobitki IV. loterije v Doberdobu, ki bo na velikonočni ponedeljek 30. marca popoldne Deželna uprava za živinorejo Nedavno je deželna uprava odobrila razdelitev denarnih sredstev za leto 1970, ki so namenjena za razvoj živinoreje kot predvideva deželni zakon št. 16 iz 1. 1967. Prva oblika pomoči so ugodna posojila, namenjena za gradnjo, povečanje in modernizacijo poslopij, dalje posojila za nakup premične in nepremične opreme, ki je potrebna za rejo živine; iste ugodnosti veljajo za nabavo opreme, ki služi za povečanje pridelovanja krme kakor tudi za izgradnjo infrastruktur, ki naj koristijo živinoreji. Te ugodnosti so namenjene izrazitim živinorejskim posestvom in kmetijskim zadrugam, ki stremijo za povečanjem živinorejske proizvodnje. Druga oblika pomoči so prispevki, ki so namenjeni za gradnjo, povečanje ali združitev obratov ter nakup opreme, ki je potrebna za zbiranje, predelavo in prodajo živalskih proizvodov. Uprava bo posebej podpirala delovanje zadružnih mlekarn s tem, da bo olajšala zbiranje in prevoz mleka do sirarn. Po državnem zakonu št. 910 iz 'leta 1966 ali drugem zelenem načrtu je deželna uprava odobrila 50 milijonov za zboljšanje posestev in 25 milijonov gozdarskim drevesnicam za pripravo sadik, ki so potrebne za pogozdovanje. Inž. Janko Košir Za Marijin doni v ulici Risorta v Trstu so darovali v februarju in marcu: N. N. 1.000 lir, družbenica N. N. 200.000 lir, N. N. iz Boršta 10.000 lir, Malič Mihaela 30.000 lir, Gosler Ana 1.000 lir, Fabijan Manija 5.000 lir, Vončina Marija ob obletnici smrti Terezije Mlekuš 50.000 lir, K. D. 20.000, M. M. 25.000 lir, ga. Simčič ob sprejemu v Marijino družbo 3.000 Mr, •ga. Bersan ob smrti moža 10.000 lir, N. N. 16.300 lir, N. N. 10.000 lir, N. N. 10.000 lir, Antonija Vatovec ob obletnici smrti Terezije Mlekuš 2.000 lir, N. N. 5.000 lir, N. N. 3.000 lir, nabirka družbe 114.290 lir. Za Marljanlšče na Opčinah: Dobrotnica iz Trsta 10.000; dve družbenici Marijine družbe vsaka po 2.000; Grgič Justa 1.000; v spomin pok. g. Jožeta Vidmar N. N. 1.000 in L. A. 1.000 lir. RADIO TRST A Spored od 29. marca do 4. aprila 1970 Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 1130 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15 Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob de lavnikih). Šport: (dnevno) ob 20.00 uri. Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Oddaja za najmlajše: Lombarjeva: »Sonce na planini«. Dramatizirana zgodba. 12.00 Slovenske velikonočne pesmi. 12.15 Vera in naš čas. 13.30 Glasba po željah. 15.30 Jalen: »Trop brez zvoncev«. Dramatizirana povest. 17.45 Pojeta Dario in Darko iz Doline s Triom Bordon. 18.45 Bednarik: »Pratika«. 19.15 Sedem dni v svetu. 19.30 Melodije iz filmov in revij. 20.30 Iz slovenske folklore: Ljudske •pesmi. Ponedeljek: 8.30 Glasba za praznično jutro. 9.30 Operni motivi. 10.00 Velikonočni motivi v slovenski upodabljajoči umetnosti. 10.15 Spomladanske pesmi. 11.00 Koncert orkestra harmonik »Miramar«. 13.30 Glasba po željah. 15.45 Ansambel »Pleia-des«. 16.00 M. Marchesi: »Bla-bla«. Izvaja Radijski oder. 16.50 Zbor »A. Zardini« iz Pontebbe. 19.00 Anastasius Griin: »Velikonočna pesem«. 21.00 Alojz Rebula: »Odvaljeni kamen«. Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.00 Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Plošče za vas. 19.10 Otroci pojo. 19.20 Humor v slovenski literaturi (1) »Tobia Lionelli - Janez Svetokriški«. 19.45 Zbor Glasbene Matice iz Ljubljane. 20.30 Dvorak: »Vrag in Katarina«, opera v treh dejanjih. Sreda: 11.40 Radio za prvo stopnjo osnovnih šol. 12.10 Liki iz naše preteklosti: »Josip Kostanjevec«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Sodobne popevke. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 18.30 Radio za prvo stopnjo osnovnih šol. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Iz potne torbe Milka Mati-četovega. 20.30 Simfonični koncert. Četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.00 »Družinski obzornik«. 13.30 Glasba po željah. 17.35 Jevnikar: »Slovenščina za Slovence«. 18.30 Nove plošče resne glasbe. 19.10 Simonitijeva: »Pisani balončki«, radijski tednik za najmlajše. 20.30 R. Bac-chelli: »Dnevi resnice«. Drama v treh dejanjih. Petek: 11.40 Radio za drugo stopnjo osnovnih šol. 12.10 Pravni položaj žene v Italiji: M. Bellomo (5) »Življenje žene od revolucije do restavracije«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Glasbeni mojstri. 18.30 Radio za drugo stop njo osnovnih šol. 19.10 W. Cesarini Sforza: Pravo in krivo o razvoju moralnih in pravnih pojmov (1). 20.50 Koncert operne glasbe. Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 13.30 Glasba po željah. 16.10 Operetne melodije. 16.30 I. Pregelj: »Otroci sonca«. Prvi del. Izvajajo dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu. 16.50 Orkestri in zbori. 17.45 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. 18.00 Moj prosti čas. 18.30 Vokalni oktet »Planika« iz Gorice. 18.50 Zim-mermanov veliki orkester. 19.10 Po društvih in krožkih: »Prosvetno društvo Ivan Cankar v Trstu«. 20.30 Teden v Italiji. 20.50 R. Cortese: »Bolna pisateljica«. Detektivka. 21.40 Vabilo na ples. 22.40 Zabavna glasba. DAROVI Za katoliški tisk: dr. Drago Štoka v spomin svoje pok. mame 3.000 lir. Za Katoliški dom: Mar. družba 10.000; K. M. 4.000; Ž. M. 10.000; U. Z. 3.000; N. N. 50.000; N. N. 10.000; Š. K. 5.000; N. N. 1.000; N. N. 5.000; N. N. 2.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 2.000. Za misijonarja Ivana Štanta: Ivo Mu- gherli, Rho (Milano) 5.000 lir. Za Zavod sv. Družine: N. N. za prvi kamen za novi zavod: 10.000, N. N. za drugi kamen za novi zavod 10.000; Gdč. Nemec Dragica 5.000; N. N. v spomin na pok. mamo 5.000; ?.. M. 3.000 lir. Za Alojzijevišče: Hranilnica v Sovodnjah ob Soči 50.000 lir. V dober namen (za zavod šolskih sester pri Sv. Ivanu v Trstu) je darovala N. N. iz Mačkovelj 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Anice Dolhar: N. N. 1.000; M. B. 10.000; Saražin Pjerina 2.000; Saražin Pavla 1.000; Marija Godina 500; Ivana Fabjan 500; Zora Gruden 2.000 •lir. Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj! OBVESTILA Maša za Slovence v Milanu Ponovno opozarjamo Slovence, ki živijo v Milanu in okolici, da bo za veliko noč spet med njimi msgr. Ignacij Kunstelj. Blagoslov velikonočnih jedi bo na veliko soboto ob 18. uri v cerkvi sv. Sigismunda, ki je na dvorišču ob častitljivi baziliki sv. Ambroža. Na veliko noč pa bo sv. maša istotam ob 5h popoldne. Najlepše boste doživeli velikonočno alelujo ob prepevanju velikonočnih pesmi, ki bodo spremljale sv. mašo v slovenskem jeziku. Poskrbimo za naše bolnike. Povsod je več bolnikov in starih ljudi, ki ne morejo v cerkev. Niti za veliko noč ne bodo mogli v cerkev, da bi tam opravili spoved in prejeli sv. obhajilo. Izkažimo jim to dobroto, da povabimo duhovnika na dom, da bodo lahko prejeli zakramente za ve liko noč. Hvaležni vam bodo za izkazano pozornost. Vstajenjska procesija v Gorici bo v stolnici ob 6.30. Sledila bo sv. maša in nato velikonočni blagoslov jedil. Sklepna sv. maša dobrodelne akcije »Košček kruha za Boga« bo v cerkvi sv. Ivana v Gorici na belo nedeljo ob 19.30, kjer bomo izročili pri darovanju to, kar smo s: pritrgali v svetem postnem času. Nova pesniška zbirka. Pri založbi »Mladika« v Trstu je izšla zbirka pesmi z naslovom »Prošnja za jutri«. Pesmi so g. Alberta Miklavca, župnika na Katinari. Izšla je velikonočna številka Našega vestnika, ki ga izdajajo slovenski dušni pastirji v Trstu. V listu so objavljeni urniki za pobožnosti v velikem tednu, ki zanimajo naše vernike. ★ KINO DVORANA BAZOVICA vošči ve sele velikonočne praznike in javlja, da bo predvajala za veliko noč in velikonočni ponedeljek ameriški barvni film »Millie«, ki bo nudil dve obilni uri glasbe, smeha in umetniškega užitka. VESELE velikonočne praznike voščijo člani Slomškovega doma v Bazovici cerkvenega pevskega zbora in glasbene šole »Slomšek« istotam. Zadnji dnevi vpisovanja za romanje v Lurd Vpisovanje se zaključi nepreklicno na belo nedeljo, 5. aprila 1970. Vpišete se lahko pri krajevnih duhovnikih na Tržaškem in na Goriškem ter na upravi »Katoliškega glasa« v Gorici. Cena 50.000 lir, ki mora biti poravnana do 17. maja. V Lurdu se bomo srečali z romarji iz Slovenije in slovenskimi rojaki iz drugih krajev zapadne Evrope. Na povratku se bomo •ustavili v rojstnem kraju Janeza XXIII., v Sotto il Monte pri Bergamu. Ne zamudite te lepe priložnosti in pohitite z vpisovanjem. GLASBENO-UMETNIŠKA USTANOVA MESTO GORICA (EMAC) in ZVEZA SLOV. KATOL. PROSVETE V GORICI vabita na gostovanje ansambla »Con-sortium musioum« iz Ljubljane. Na sporedu je oratorij za soli, zbor in orkester »MESIJA« ki ga je napisal F. G. Handel Dirigent: Mirko Cuderman Solisti: Marija Gorenc - sopran; Eva Novšak-Honška - alt; Mitja Gregorač tenor; Anton Prus - bas. Koncert bo v cerkvi sv. Ignacija na Travniku v nedeljo 5. aprila ob 20.30 Vstopnina: 500 lir (za mladino 300 lir) Službo dobi gospodinjska pomočnica pod zelo dobrimi pogoji pri verni krščanski družini v Milanu. Družina plača za ogled službe pot v Milan in nazaj. Inte-•resentke naj se zglasijo pri Ceroni, Piazza Duomo 12, Videm. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 70, osmrtnice L 100, več 8% davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Izdaja Katoliško tiskovno društvo