5 I h v. 15.	V L I O B L | A NI. DNE 15 APRIL A t 9 3 1	L t 1 O 44
Cena Vi Oin /« celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka I Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor <0 Din. Izliaj« t sči k o sredo. Spisi in dopisi nuj se pošiljajo Uredništvu >Domoljuba«, naročnina, reklamacije iu iuserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani
Ljubezen do domovine
Še živimo p:<i vtis; m pisma, ki so ga pisali naši školje svojim vernikom. In ne samo mi, tudi zunanji svet piše o tem pomenljivem pismu. Zatirani narodi po svoje, p<;'U'iti in pravični naredi jim pritrjujejo; tisti, ki je prizadet pa seveda spet — po svoje. Zaveda sc svoje krivde, pa b>a je sram, da bi jo priznal. Zato vpije, zalo se zvija in odtod izvira tudi njegov čin iz pteleklega tedna: Sivolasemu nadškofu <ir. Jegliču je zaprl pot do nadškofa v Coriei, ki je te dni praznoval petindvaj-! setlelnico škrfovanja. S tem dejanjem jo krivec samega sebe pred vsem svetom j udaril po -/.obrh. Kdor je pošten, so mu ni treba prikrivati in sc mu ni trčita bati nadSko'a garcnlenskcga — moža, ki uživa stoj pokoj v Gornjem gradu in se v zgodovinski potok sedanjih dogodkov prav nič ne vtika ...
Pismo naših višjih pastirjev, dogodek « nadškofom Jegličom in pa še en drug dogodek, ki naj ga koj omenim: vse tp roi io porinilo pero v roko in me jo pripravilo do lega, da vant hočem malo, pa čislo po domačo, pckramljati o ljubezni tlo domovine.
. Navzoč sem bil na večjem uradnem Jeatanku. In tako je višji državni uradnik izrekel beusdo, ki me je zelo zapekla. >Naš narod,c tako je ta mož govoril,' : je premalo domoljubno vzgojen. Šele rod, ki bo izšel iz sedanjih šol, bo vedel prav ceniti svojo domovino. Naše vrlo, l domovinskim ognjem pregreto učiteljstvo ga bo šele navdušilo za svoj narod in mu dalo tisto ljubezen, ki bi jo moral že davno imeti.«
Recimo, da so te besede vsaj deloma resnične. Mi, kar nas je živelo bolj v sre-lsw:u	"	dravske ba-
novine, smo bili morebiti včasih res bolj madm za domovinsko ljubezen. S preveč p®oIjtvim očesom smo gledali v tujinci, [, ,am smo videli ves blagor in vso srečo, «oma nam je bilo vse premajhno, vse pre-^romon, vse preozko in pretesno. Ali ^•m rojakom, ki so živeli v vednih bojih n«i8W\ m' za sv°i jezik in za svojo vero, »o to na Goriškem, v Istri, na Ko-nik !m ali Ila Štajerskem, pa kaj takega
p "o moremo očitati. Bilo bi greh... bezn i P8 bo, da se je pri nas o lju-uo domovine premalo govorilo, pre-
malo pisalo in tudi premalo delalo. Slo-vonsko nemška liberalna zveza bo še dolgo časa črna pika v naši narodnostni zgodovini. Naj bodo njeni očetje še tako navdušeni Slovenci in Slovani, tega madeža jim nobena zgodovina ne bo mogla zabrisati.
Resnica je tudi, da so mnogi važni spisi o domovinski ljubezni našemu ljudstvu komaj dostopni. Mnogo je pisal o ljubezni do domovine pokojni škof Slomšek. Naj koj tukaj zapišem nekaj njegovih besedi!
Materinski jezik je najdražja dota, ki smo jo dobili od svojih starih; skrbno smo dolžni, ohraniti, olepšati in zapustiti svojim mlajšim ... Kdor svoj materinski slovenski jezik po-zabi, svoj talent malopridno zakoplje; Bog bo enkrat terjal in vsi za-ničpvalci svojega poltenega jezika bodo potisnjeni v vnanjo temo; Bog ljubi lepi in polteni slovenski materinski jezik, s katerim som prvič klical svojo ljubeznivo mamo i"t dobrega aleja, v katerem so me moja mati učili spoznavati Boga, v katerem sem prvič častil svojega Stvarnika! Tebe hočem kakor najdražji spomin svojih staršev hvaležno spoštovati in ohraniti, za tvojo časi in lepoto po pameti skrbeti, kolike r premorem; v slovenskem jeziku do svoje poslednje ure najrajši Boga hvaliti; v slovenskem jeziku najrajši učiti svoje ljube brate in sestre Slovence in želim kakor hvaležni sin svoje ljube maitere, da kakor je moja prva beseda slovenska bila, naj tudi moji poslednja beseda slovenska bo.*
Bridko se je ta dobri mož pritoževal zoper grdo navado nekaterih Slovencev, ki se sramujejo svojega rodu in svojega jezika in niti odgovarjati nočejo v domačem jeziku, ako jih je v njem nagovoril. >0 nikarie tega!« je klical. Ljubite svoj rod, sp^fujte svoj jezik! Za čast svojega jezika pošten mož bolj skrbi kakor pošten ženin za čast in za poštenje svoje neveste. Pred Rogom ni razločka med Nemcem m ■ med Slovencem, vse ima za ljubo, ki njemu zvesto služijo.«
Vrstnik Slomškov, pesnik Prešeren, se tudi v svojih poezijah nikdar ni mogel otresti skeleče misli, da Slovenec mile ne ljubi matere, vanj upajoče in v svojem »Krstu pri Savici« se bridko pritožuje, da Slovenec že mori Slovenca brata — kako
3trašna slepota je človeka! Besede, ki niso nič manj veljavne za Črtomirove čase kakor za sedanjo dobo. Samo spomnimo se na nekatere lažnive ovadbe zoper lastne rojake tako v nekdanjih avstrijskih kakor v sedanjih jugoslovanskih časih! Nič se ne čutim, če pripisujejo enemu sedanjih ministrov	značilne be-
sedo, da v Belgradu že dolgo časa premiš-Ijujejos kam bi postavili arhiv — posebno shrambo, kamor bi shranjevali vse brezštevilne ovadbe, ki prihajajo iz Dravske banovine v kraljevo prestolico. In reci.no: nemalokrat tudi brezpomembne ovadbe. Smeti, za kakršne se pameten človek niti ne zmeni ne.
Prav tako so širšim plastem našega ljudstva nedostopni spisi dr. Antona Mah-niča, ki je tudi obravnaval tvarino domovinske ljubezni. In še več. Ni samo pisal a ljubezni do domovine; ljubezen do domovine je bila tudi njegova smrt- Nikdar ne bo pozabljeno zahrbtno vedenje tistega naroda, ki je z zvijačo spravil sivolasega škcfa na ladjo in ga je odpeljal v pregnanstvo v Italijo samo za to, ker ni ustregel zahteva poveljujočega italijanskega generala, da bi odpravil staroslovenščino iz cerkve. V pregnanstvu si je mož nakopal bolezen, ki je imela za posledico smrt.
Naj naveden še nekaj bes-di tega odličnega sina našega naroda!
»Prav in pohvalno je tedaj, da se veselimo radi lepega in dobrega, katero se resnično nahaja v našem narodu, da se srečne čutimo, ker smo njega sinovi. Prav je in samo na sebi razumljivo, in nihče, ki prav misli, se ne bo ob to spotikal, da se rajši poslužujemo materinega jezika nego tujega, da ta jezik goji njo, da želimo, naj bi ga spoštovali in po vrednosti cenili tudi tisti, ki govore drug jezik; kajti mah terin jezik ima za vsakega človeka- poseben mik in dobiodejno vpliva tudi na trdosrčne značaje. Kako hitro so se potolažili pobesnili Judje, ki so žugali Pavla usmrti ii, ko so slišali, da je Pavel jel govoriti o njih jezikul Tudi je prav, da, dolžnost, da pospešujemo z vsemi dovoljenimi sredstvi narodovo blaginjo, kajti prav v tem so kaže ljubezen in hvadežnest do naroda.«
Naj le vrstice zadostujejo, da pokažemo svetu, da imamo in šmo imeli mnoge vzornih učiteljev in voditeljev, ki so nas vpeljevali v kraljestvo domovinske ljubezni. Ob blaženem spominu teh in drugih
1'
PO SVETU
Katoliška cerkev
s Ko je iskal duše za Kristusa, V Bor-
bechu pri Essenu na Nemškem živi v mali hišici ločen od ostalega sveta salezijanski pater, ki se je pri strežbi gobavcev v Kolumbiji sam okužil in obolel. K njemu prihajajo samo tri osebe: zdravnik, dušni vodnik in strežnica, ki se je za to službo prostovoljno javila. Pater je prebil že dve leti v izolirni baraki hamburškega zavoda za gobovo bolezen. Sedaj so oblasti salczijan-cem dovolile, da gobavega patra sami negujejo v posebni, ločeni hiši.
Italija
s Ali so mogoči taki dogcdfci v pravni državi. Obletnica fašističnega prevzema vlade se je praznovala v Idriji za vso Goriško deželo 22. marca. Zbralo se je kakih 1500 fašistov. Pokrajinski fašistični tajnik Aveaauti je imel srdit govor, ki so ga lis!: objavili. Ni pa le v besedah grozil Slovencem. Njegovi četaši so s puškami ustrc'i!i proti župnišču, kjer stanuje častitljivi zh-tonianik Mihael Arka Policijska komisija it. našla izstrelke v leseni oknici župnišča. V neki gostilni so domači idrijski četašl n;.-.! sabo slovensko govorili. Drug: fašisti sj j h zato pretepli. Nekaterim trgo ce® t s c obrali in poškodovali napise — V Go-
so se faiis'.: po svoje pripravili za -spravni dan . Prejšnjo noč so Avcnunh-jevi cetaši po rr.sstu uničevali in o'!nnšali n?-:ise slovenskih trgovcev in obrtnikov. Pripomniti je da napisi itak ne sinejo biti sk-veaski. le trgovčevo ime še more nos:ti i:.""i:c prepovedanega jezika. Tem znakom so napovedali vo^no, ali pa sploh napisom prstno slovenskih hiš. V ulici Carducci s?. Martir:i Štiligoi;i c&prafkMi zadnji -j.-, tr ',o da je oslal Štiligo. Jakobu Sidigoju v isti ulici ro razbili leseno tablo. Klavorl na K ovnu so odbili K-; ostalo je zi.pi?ano —livor?Na Travniku so razbili pol table Katoliške knjigar-.e Pri krojaču Pahorju so se znosili na leseni tabli nad črko •h-, velesni izvesek pa enostavno ukradli. Fra"i Zauuig v ulici Carducci je izgubil zadeli »g". Reščiča na Kovna niso mogii -popravilih, zato so celo ime razpraskaii, pode ;>no pri Kamenščku. Advokatu Stoja-r.u Brajši so odnesli tablo in pokvarili zvonec pri vratih. Kozinanu in Raštetu so odnesli tablo. Cennelj na Kovnu je izgubil - Č« in »j j, obstal je »ermel«. Itd. Itd.
s Mučenje v policijskih zaporih, v Rimu. Pod tem naslovom prinaša dunajski časopis »Arbeiter Zeitung* podrobnosti o mučenju zaprtih v policijskih zaporih v Rimu. Mučeni so italijanski književniki, pa tudi jugoslovanski politični kaznjenci. List piše, da so zaprtim zabijali žeblje pod noht in v noge. Strašno je vse to, vendar nas navdaja upanje, da trpljenje in kri naših mučenikov ne bosta zastonj.
mož, ki so nam vcepljali v srca blagodejno nauke domovinske ljubezni hočemo tudi mi vstopiti v šolo te plemenite ljubezni, da bomo mi in naši nasledniki narod poštenjakov, da bomo narod vrlih mož.
2'
, Župnika so pretepi.- V Brani« na-Vipavskem je bila na praznik sv. Jozela običajna »šagra* (proščeaje). Zvonov« so slovesno pritrkavali. Eksaltiram faštst, so vzeli to za demonstracijo solidarnosti z jugoslovanskimi molitvami v smislu okrožnice jugoslovanskih škofov. Zato so bran,-škeaa župnika na samotni cesti napadli in pretepli, čeprav je na njihovo vprašanje pojasnil, zakaj se je na praznik sv. Jožefa pritrkavalo.
s Ker se jc udeležil nadškofove proslave. Župnika Edkota Ferjančiča so fašisti na povratku iz Gorice, kjer je prisostvoval proslavi nadškofovega jubileja, napadli in pretepli.
Ramamja
s Na robu preP«da? 0tlkar ic s>Pusli! po prihodu kralja Karla voditelj romunske
kmetske stranke državno krmilo iz rok, čujemo venomer, da v Romuniji ni vse tako, kot bi bilo lahko. Dosedanja vlada je podala ostavko in kralj Karol je pozval romunskega poslanika v Londonu, Titu-lesca, da sestavi vlado vseh strank. Ker ni verjetno, da bi sc Tilulescu posrečila sestava trajne parlamentarne vlade, jc pričakovati, d?, zavlada v doglednem času tudi v Romuniji v tej ali oni obliki samo-dr/niška vlada. Za uresničenje takega načrta pa je potrebno, da se razširja med na-; odom misel, in s'cer neverjetna misel, da je Romunija nu robu prepada in tla jo more rešiti sumo — absolutizem.
Čehos^vaS^a
s Ko je Gjazcval lunin mrk. Dne
2. aprila smo videli pri nas lunin mrk. Seveda so se tudi na ČeSkem zanimali za lo nebesno prikazen. V Brnu je pri opazovanju luninega mrka padel neki 701e!ni trgovec raz četrto nadstropje na ulico in pokopal pod seboj dva dijaka, ki sta opazovala luno pred dotično hišo. Trgovec je v bolnišnici podlegel poškodbam, eden izmeri dijakov je bil težko, d. jgi pa lahko ranjen.
MaJiarska
s Brezsrčnemu kapitalizmu na uHo.
Katoliški časopis »Magyar Kultura--, je v svoji zadnji številki priobčil zanimiv Članek patra Elemera Csabassva. Priznani socialni delavec zahteva v svoji razpravi bolj odločno socialno politiko in več načelnega zanimanja za sociialna vprašanja, ki vstajajo. Tako pravi med drugim, da delavec nima samo r.eoporekljive pravice, ampak naravnost dolžnost zahtevati za se in za vse člane svoje družine človeka vredno življenje. Kristus ni kakšna španska stena, za katero bi se radi skrivali bogati, karteli, trusti. borze in banke in odkoder bi izko-riščevali revne. To so znane resnice, ki izvirajo iz evangelija samega, toda svet kljub vsem izkustvom in prebridkim razočaranjem še note izpregledati. Naša sodobna družba noče videti znake nereda, ki se približuje in v katerem upajo reveži, ki so vsled svoje bede prišli ob vsako vero, najti izenačenje pravicc. Kapitalizem se brani ne samo vseh nravnih, ampak tudi gospodarskih preuredb, ki so potrebne, ako si hoče človeški rod prihraniti gro-
zote bližajočega se komunizma. Ce bo t0 še naprej trajalo in ce kapitalizem na noben način ne bo hotel razumeti svojih so ciainih dolžnosti, bo povzročil vesoljni po top neizmerne socialne revolucije, v kater, bo utonil.
Francija
s Kolonialna razstava v Pariza bo
otvorjena s I. inajem in je njena doba določena zaenkrat na Sest mesecev. Ob tej priliki je ukrenila francoska vlada nekaj prav posebnega in je odpravila običajni vizum za inozemce za ves čas razstave. Seveda čisto brez nadzorstva ne bo šlo. Vsakdo, ki bo prekoračil mejo, se bo mo-lal izkazati kdo je s potrdilom, izdanim od domačih uradov in opremljenim z žigom pristojnega francoskega konzulata. Če te odredbe sicer še ne ustvarjajo predvojnega stanja, pomenijo vendarle veliko olajšavo, že zato, ker ni nikakšnih pristojbinskih stroškov več.
Indija
s Popolno neodvisnost Indije zahtevi,
indijski kongres v armadnih, finančnih in zunanjepolitičnih zadevah. Zahtevajo tudi, da zniia Anglija vojaške izdatke za Indijo za 50% in da dovoli Indijcem nošenje orožja. Sploh hočejo Indijci popolno soci-jalno in trgovsko enakopravnost z indijskimi Angleži, ki so bili deležni doslej protekciie (izredne naklonjenosti oblasti) v vsakem oziru.
Španija
s španri .so za republiko, tako so pi> kazale volitve preteklo nedeljo. Kraljevi pnVuši so dobili veliko manj glasov kot republikanci. Listi pižejo, da bo kralj Alfonz odstopil. Izid teh volitev je izraz ljudske nejevolje zaradi dolgoletne diklalure, ki ie bila do nedavnega v tej državi.
Drobne novice
750 milijonov dolarjev primanjkljaja kaže proračun Združenih držav Amerike, E, ga bodo že kako pokrili!
Pcljski premog je začel konkurirati angleškemu tudi v Španiji.
Uvcz ruskega lesa je prepovedala viada v Kanadi. Se boje konkurence.
Voditelji Zveze avstrijskih industrij«* so sc izjavili proti carinski zvezi med Avstrijo in Nemčijo.
Ogrski dijaki hočejo izključiti iz o"' žabnega občevanja vsa dekleta, ki se bodo udeleževala lepotnih tekmovanj.
Plačila je ustavila Handlova banka, eden največjih tovrstnih zavodov na "o')" skem.	.
Revolucija je izbruhnila na portugalskih otokih Azorih. Vojaštvo, ki naj bi si" krotit upornike, se je uprlo.
Avstrija je odpovedala trgovinsko pogodbo Jugoslaviji in Madžarski.	,,
Že dve leti ni nihče umrl v itahjaosKi vasi Somana, ki šteje 500 duš.
n Občni »bor Osrednje protituberkulos«« v Ljubljani se vrši v nedeljo, dne 19. „^vanje
0.30 uri v dvorani Okrožnega urada za »>va- ■ delavcev na Miklošičevi cesti. Na dnevnem reu i poleg rednih društvenih poročil tudi Pr.MUg|(ritl, g. dr. Franca Debevca o zanimivi temi ■ tuberkulozna obolenju.
Fantje v Urnikih pri Cerkljah na Gorenjskem sekajo piriie.
. i „„ ,hiraio ured orožniško postajo v Mariboru, kjer zaslišujejo zverinskega Radovedne«, se zb'™^Xho?ka, ki ie o Veliki noči umoril 5 osek	^
(i. Prane Kotnik iz Uuštanja. vnet delavec za naše ljudstvo in prijatelj naših listov je 13. aprila v Ljubljani umrl.
Ana Kojlio služi že 50 let nepretrgoma pri gospej Otiliji Skrabarjevi v Ptuju. Zvesti in pridni Anett želimo še mnogo srečnih let!
Novi vojni minister gen. Dtagomir Stojanovie.
J*- V VSAKO H1SO «DOMOL.tUBA<• I
I
»Mis Nemčija« med kravami je tale liska, ki je dala svojemu gospodarju v enem letu deset tisoč Petsto lilrov mleka. Mleko je imelo 5.16% maščobe
Ga delca a Ra-ir praznuje te dni pri svoji hč. rki v Jjrav iiili >soj rojstni dan. Na nijioga leta!
KAJ JE NOVEGA
Zahvala
6. aprila, n* velikonočni ponedeljek zvečer ob 9 mi je požar eničšt hišo, bl«^ ia svisli. Ker sem že nad 39 let vrtsU nn-rcčnica »Domoljuba«, sem se po nasvetu drugih 7. aprila v svoji veliki nesreči obrnila na upravo »Bemcljaba« s prošnjo za F t moč, kakor je bila »sta javno obljubljena za slučaj p c .'.ara ponesrečencem, ki so naročniki Usta in imajo naročnino v redu plačano. Tri dni potem, 10. aprila, sem že prejela cd uprave ' Domoljuba-; izplačanih dva tšscf dinarjev. Za tako izredno dejanske prisioc izrekam upravi tega izvrstne?* list? svoja najpritrčnepo zahvalo.
Marija Kvas, Domžale, LjaMjamrka cesta 3.
d oCleš že -luii neprestane v isti hi-i. Služabnici je ime Ana Rcjkc. gospodinji j a Ctilija Skrahar v Ptuju. Častitaicc obema, Raikcvi pa Mimc Io post boj mnogo treznih let!
d Kakt. se cd me rja kuluk? Gn /a odkupnino od kuiuka in za vprašanj.-, k^ke nej so ta odkupnina odmerja: ali samo cd < icvnega davka ali pa cd osnovnega in do;., lniini.ea davka skupaj. To vprašanje j- vršila lanska uprava v Ljubljani z cd-1: • t.;. Z dne 21. marca 1.1. št. 136-19:1, v fcn-t. ri ie dok Sila, da st* sme kuluk c lmeriti -amo cd c.novnega davka, n<- pa tudi c l dc\ < inilncga ali Sodstotnega davka na nove zgradbe.
.i Osna Eiilijcncv dinarjev je <ielo-i diih v našem državnem preračunu za k*to 1031 32 za Sokola. Tudi pesamezne ban-'rine so v ta namen veliko prispevale.
d Skoraj tri milvcoe Din eis.eei i!o-
1,	t ka izkazuje ra leto 1930 tovarna vžigalic v Ofjeku.
d Zopet j« ustavljeno tlelo v trbaveli 'kih rudaikih in sicer za nedoločen ia«.
d Se ko h kil dru;t\a st presta pt-mine. Tako zavkazu'c zaken, ki ga je pretekli teden na predlog predsednika ministrskega sveta predpisal Njegovega Vel. kralj Aleksander.
d Okoli 28.000 Din s« nabrali v Mariboru za cerkev v Hrastniku rudarji. Dosedaj je nabranih za omenjeno hišo božjo okrog 200.000 Din.
d Oddsja zgradbe poduradaiške stanovanjske hiše sc bo vršila 16. aprila pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani. Kdaj pridejo pa zaloški baiakarji do človeka vrednih stanovanj?
<1 Družine i 9 ali več živimi etroci e-) oproščene vseh davkov, plačevati pa m.> rajo vendar davek na poslovni promet in kuluk, ker se poslednji dve dajatvi ne računata med neposredne davke.
d Prvi transport dela vec v iz Medji-murja je odšel te dni v Nemčijo. Preteklo leto so zaslužili naši delavci v Nemčiji nad 25 milijonov Din.
Združene papiinire v Vevčah in Gc-ričanali bodo iz tistega dobička v znesku
2,	750.000 "Din izplačale 8 odstotkov divi-(lcnde. (Dobiček, ki so razdeli med delničarje!)
4*
d Ogljikov kisik zadušil 8 glav živine. V vasi Cirkno n. Sv. Križem pri Litiji, občina Moravče, se j.- zadušilo v hlevu posestnika Antena Perkota kar 8 glav goveje živine in sicer 6 krav in volov ter 2 teleti, škodo so ocenili na 22.000 Din. Do ie v naših krajih pač izredne nenreče, je pn-i.» radi tega, ker je Petkova žena zvečer v hlevu naložila v p.'č drv ter zakurila, da ne Li tilo premrzlo živini. Potem je sla počivat v hiše. Njen mež Anten Perko se j.« mudil v vinogradu ter se pozne, v nož vrnit dcancv. Takoj je opazil, da ie iz hleva vali dim, nakar ie prebudil domače, ki so v na-i. lic-: pogasili tleče tramovje. Nu nepojasnjen način je iz železne peči preskočila iskra na rackro tianrcvie in na hlevska viata, ki se pa ladi vlage niso \m-la, pa«; i a le priče'.n tleti, nakar je dim kakor tudi iz je "i uha:«j:H < jliike.v kisik zadušil £ giav živine.
»1 Krem;. ..'i. Pri skiLi za javno higi-ifne v Liiitli .ni ie ueeleviti, iia v našem brstu nujno primtnikuje krematciij v:« nnhevino. Mestni fizikat ie ve5 let prejema j ;.'icit-c z.:adi ueznciiicga vuija in reičtfa. ki ga povzroča kraj v Mestn« -a 1< -o.i. !.-i:-r srakenav« me-:!ni lunjač mrhovine. Te pritožbe pa so viedne uvaževanja r':r-:-'i s iti. ker t- t koli tega krrja zidajo i e. Pn bivalcem teh pa seveda ni p.-ijt :e t neznosni smrad in pa mrčes. Kraj s ar« j. a ;e precej meč-viren,. iako da glo-!; :;t; zelje pavanio eplch ni mtžrc. Zaradi • : -.• r' !<°a tudi nevarnost kužnih bolezni v < H. zcuidi it ja ie mestni fizikat iz-t> 1 p:clii j o-zgradU krema torija (seži-!.. ' ".') mrhovine. Ni misliti namreč, da bi m -:■( 1 n.iti v ebn.-.eiu mesta velik pro-:•»< .• ?a p. V pa vanje mrhovine, razen v ".i -'.pcm logu ali na taiju. Tam pa to za-;adi m< Ivirntšti ni primerno. Moderen, za i i: rime rt n krematerij bi veljal okoli '25''.'".i Din. Kiematcrij bi sc delno sam V7dri-: -al iz itrhrd^cv nn predane e-lpad-!.•-. — Če se t::, v ljuliianskem kremale-riiu /a nn lir vino upepelilo lahko tudi trupi- kakega ivebodnjaka, nam pn še ni znam.
d Ne-emo tako jHeeskvenščiiie. V neki in hrvatskem listu čitamo: Preselienje u i izvan grada MitbcIwajrei:om itd.
d Na morje! Tako radi govorimo o našem morju in marsikdo bi res rad šel na morje, vsaj pogledat ga. Pa mu ni mogoče, ker gre takale stvar takoj v »jurje*. Jadranska Straža« v Ljubljani prav dobro ve za vre te reči, pa ti nud:( potovanje po morju za 850 Din. Za ta denar se pelješ 7 vlakom (posebni vagoni II. razreda) iz Ljubljane do Sušaka. Iz Sušaka s salonskim parnikom »Triglav« v kraje: Omišalj—Nji-
vice — Malinska — Glavotok —- Krk (na otoku Krku) — Aleksandrovo — otočič KoSljun — otok in mesto Rab (krona in glava sv. Krištofa) — Baska — Senj — Novi — Selce — Crikvenica — Kraljeviča — Bakarac — Bokor — Sušak. Za 850 Din pa se ne boš samo vozil; v tej svoti jc tudi vsa hrana (trikrat do petkrat na dan) za vse dni od 23. maja (sobota) do 26. maja ! torek), avtobusi, napitnina in prenočišče Ker so takrat ravno binkoštni prazniki, ne zamudiš dosti na Času in še Trsat lahko obiščeš, kjer bo na praznik ob tri četrt na 10 sv. maša. Prijaviti se jc treba pa do 5. maja in vso svoto naenkrat plačati. Vsa pojasnila glede izleta daje radevolje gosp. prof Fr, Sič, Ljubljana, Vogelna ui. 3.
d Visoko pospeševanje konjereje. Mini.- ter za kmetijstvo je nakazal entrali jti-gcslovanskih konjerejskih društev v Ptuju ICO.COO Din podpore.
d Vinogradnikom. 5. redni letni občni xbor Vinarskega društva za dravsko banovino v Mariboru, 3. vinarski kongres in *. banovinska vinska razstava t vinskim oejmom, ki se bodo vršili 9., 10., 11. in !2. maja t. 1. v Mariboru. — Generalno ravnateljstvo drža%'nih železnic, komerci-jelni oddelek, v Belgradu je z naredbo /. dne 24. marca 1931 G. D. br. 25.103-3! odobrilo polovični popust vozne cene za obiskovalce I. banovinske vinske razstave in sejuia, ki bo od tO. do 12. maja 1931 v Mariboru. Polovični popust voznih cen velja od 6. do 16. maja za vse vlake jugoslovanskih železnic, izvzemši S O. E. Legitimacije za polovično vožnjo ec dobe pri Vinarskem društvu za dravsko banovino v Mariboru. Naročilom legitimacij je pridejati po 2 Din v znamkah za vsako legitimacijo. Za razstavne predmete velja popust, predviden v tarifi del II, odsek
B. XIII.
d Predor pod Ivanovim sedlom (med Sarajevom in Mcstarcm) je bil izročen premetu 9. aprila. Je dolg 3233 in je stal 52 milijonc-v Din. Z zgradbo so pričeli leta 1926.
d 241.636 prebivalcev ima po zadnjem
ljudskem štetju naš prestclni Belgrad.
d Nemški iudnstrijei pridejo v Zagreli dne 1. maja. Stopili bodo v neposredno moro z našimi poljedelskimi krogi.
d Nova tovarna za blago bo začela v kratkem obratovali v Studencih pri Man-beru. Bo izdelovala celimo blago.
d Šc ena tovarna in sicer za konoplje, -združena s strokovno šolo je bila 7. državno pomočjo ustanovljena v Bačkem Petrove«-<1 Pevska svesa se jc preselila v Rokoijebt' ■ lom. Koinenskega ulica 12. Prosimo, vse (l<)|)ise,»' so namenjeni njej ali uredništvu ali upravi Pevca • na novi naslov! — : Pevec c štev. 1-4 letošnjega nita izitle v prihodnjih dneh. Opozarjamo ?.«> nanj' nanj vse zbore, ki bodo našli v tej številki.!*' Itodup potrebna navodila za plačevanje tantiem-kon o zaščiti avtorskega prava se izvaja. Kdor s 11» bo nnnj oziral, bo kazni britko občutil. O«l>or'
KONFEKCIJSKA TRGOVINA Miklošičeva cesta št 16/i
nndi novosti v
■ DAMSK1H PLAŠČIH, OBLEKAH >« POVRŠNIKIH za GOSPODE NAJCENEJE
VEDNO ZADOVOLJNI
boste z Vašim perilom, ako ga perete po preizkušeni Schichtovi metodi. To se pravi: zvečer z Žensko hvalo namočiti — s tem nesnaga popušča, zjutraj s Schichto-vim terpentinovim milom enkrat izkuhati — s tem se nesnaga odstrani.
JE CELO DEL
V ministrova za lumo in rude izdelujejo predlog v svrlio izprernembe § 31 zakona c {umah. X to izpremembo bodo omogočili, Ja bo narod dobival brezplačno potrebni los v primeru večjih nezgod, kakor so poveden] potres. ogenj itd.
d l'o?o(ll)a s tehoslovaško.. O tej po i(.:lbi je izjavil trgovinski minister o. Juraj ' Uemetiovič med drugim sledeče: Glede onega, na kar smo pristali Češkoslovaški, | naj omenim, da smo dosegli znižanje carin ; za sledeče poljedelske pridelke: sveže j grezdje, sveže slive, jabolka, salame in drugo. Popolnoma je ukinjena carina na ■tihe slive preko 50 kg, na suha jabolka in hruške, kot tudi na hrastov izvleček. Razen tega so urejeno carine na govedo, konje, vino hmelj, slivovko, zelenjavo itd. V korist Čehoslovaške smo zmanjšali naše cad-ne na značilne -čS-kcslavaške proizvode, ktkor: pivo, cenejše vrste tkanin, porcelan in njegove izdelke, stekleno posodo, glasbene instrumente in drugo izdelke.
d Velik mlin je zgorel v šmatevžu pri Gomilskem. Je bil last g. Dobnika iz Do-brovelj. škode preko 200.000 Din.
d Mučenik. Dne 10. aprila je umrl na 'loki gori, fara škodjan pri Turjaku, g. Anion Gruden, stari oče ugledne krščanske rodbine, v starosti 78 let. Bil je na postelji stalno 41 let in trpel silne bolečine. 12 et je iskal pomoč pri zdravnikih in po bolnicah. Ko so zdravniki ugotovili, da je vse '•davljenje brezuspešno, se je udal v božjo f°ljo in skozi mnoga leta prosil Boga, da p reši. Pogostokrat je bil previden s sv. zakramenti in veliki petek pa zadnjikrat. Najlepše pripravljen se je preselil kot pravi mu-«nec v večnost! Večna luč naj mu sveti!
d V dimu se je zadušil. Oni dan se je Diiskoma po Črnučah pri Ljubljani raznega novica, da so našli starega Preskarja mrtvega v hiši za pečjo, kjer se je zadušil u'mu- Starček, 84 letni Peter Dobrave je Prebival v hiši sam. Kakor so pokazala znamenja, ki so jih našli davi v hiša, je '»oz snoči legel na peč, preganjajoč si čas ^ P po tobaka. Medtem, ko je kadil, je za-^ .jerjavica iz pipe je najbrže izpadla niZ ? vnela cunje. V izbi, ki je itak lati hii« osei?im str<>Po«i, je začel nasta-aCl, ,m 'n Plin. v kaiterem se je starček Jdustl Davi, ko je prišla dekla, da po-
I Potem ;Iavc,J,c zastoni trkala na vrata, i kimn*? -pr.lšla še ®»eda ter sta zdaj , pno začeli razbijati po vratih. Naposled
sta razbili v oknih stekla; iz sobe je začel silili na prosto dušeč dim. Ko se jima jc napcclcd posrečilo vdreti v izbo, »ta našli starčka na peči mrlvega.
d Ko je našel italijansko granato. V Bračeviču v Dalmaciji je neki kmet našel granato, ki jih je po italijanski zasedbi mnogo ostalo. Nesel jo je domov in se začel z njo igrali. Naenkrat je granata eksplodirala, mu izbila oko in ga nevarno ranila na glavi. Popolnoma pa je razmesarila njegovega en&letnega sinčka. Oba so v brezupnem stanju prepeljali v bolnišnico.
d V vodnjak je padel in utonil mizarski mojster Ivan Bott v Noršincih blizu Ljutomera.
d Fantje so se po veselici in pijači stepli v Gabrju v Slov. Krajini. Eden izmed njih je na zadobljenih ranah že umrl v bc-lnišnici.
d Z nožem ga je zabodel v lirbet. V bosanski vasici Miostri je molil v tamošnji džamiji (turka cerkev) deček Pašič Sejfu-lali. Nenadoma jc pristopil k njemu fant Meko Begič, ki je bil z njim v prepiru in ga zabodel z nožem v hrbet. Sejfulah je umrl, Eegiča pa so izročili sodišču.
d Alkohol jima je porinil sekiro v roke. Na Vrhovcu pri Zagrebu je prišlo do krvavega poboja med dvema pijancema. 361etni ključavničar Ivan Sleušič in 361etni delavec Andrija Štefančič sta popivala v Štefančičevem' stanovanju. -Ko sta bila že tako pijana, da sta komaj stala na nogah, sta se sprla in zagrabila vsak svojo sekiro. Obdelavala sta toliko časa drug drugega, da sta naposled oba obležala v krvi na tleh. Prepeljali so ju v bolnišnico, kjer pa se do sedaj še nista zavedla.
d Eden za drugim lezejo v past. V srbskem Kragujevcu je bila pretekli teden izročena okrožnemu sodišču roparska tolpa zloglasnega hajduka Života Lukiča, ki je štela 17 članov. Tolpa je bila več let strah prebivalstva in ima na svoji vesti 31 umorov in ropov.
d Na dosmrtno ječo je bila obsojena pred sodiščem v Mariboru Amalija Žnidar, ki je umorila svojega moža in zažgala njegovo truplo in hiša
d Za 2500 Din mesa so odnesli neznani uzmioiviči mariborskemu mesarju g. Josipu Troleniku.
dlvan Hribar iz Ihana, o katerem smo svoj čas poročali, da je hotel spraviti na drugi svet svojo ljubico Ivamo Kavko, je
bil te dni obsojen'pred malini senatom deželnega sodišča v Ljubljani radi poskuše-nega umora na 10 let in 1 mesec težke ječe in na 62.190 Din plačila odškodnine Ivanki Kavki za bolniške stroške, bolečine itd.
d Pri astmi in boleznih srca, bolečinah v prsih, pljučnih boleznih, škrofulozi in ra-hitisu, povečanju zaščitne žleze, tvorbi golše je velike važnosti ureditev delovanja črev z uporabo naravne »Franz-Josef« grenčice. Kliniki svetovnega slovesa so opazili pri jetičnih, da so s »Franz-Josef« vodo izginila zaprtja, ki se pokažejo v začetku bolezni, ne da bi se bila pojavila pričakovana diareja. »Franz-Josef« grenčicn se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
n Dražbeni oklic. Dne 10. maja ob 8 se bo vršila v župnišču na Trebelueni dražba, na kateri se bo oddala v delo poprava zvonikove strehe. — Stavbeni odbor na Trebelnem.
C, g. Anton Jamnik f
(Stara Loka) Po veseli velikonočni aleluji so na veliko soboto zapeli prifarški zvonovi k pogrebu našega rojaka g. župnika v p. Antona Jamnika. Gospod je poklical k sebi zvestega služabnika, kojega življe-nje je bilo skozi vseh 82 let, ki jih je dočakal, usmerjeno po Njegovih stopinjah. Zanj je deloval kot dušni pastir po hribovskih župnijah (Moravče, Selca, Sorica, Sela) dokler ga ni že v visoki starosti pripeljala pot zopet v domači kraj v zasluženi pokoj. Tu mu je božja Previdnost naložila težak križ. Vid mu je opešal, da skozi pet zadnjih let ni videl luči solnca. Ko pa mu Je odmrla luč oči, ni v njem zamrla duhovniška gorečnost. Popolnoma slepega je 9leherni dan popeljal strežnik za roko pred oltar in kaj pogosto še celo ua prižnico. Slep je oznanjal božjo besedo dušam, da vidijo ... Cele ure je preklečal pred Najsvetejšim; najzvestejši spremljevalec skozi življenje noter do smrtne postelje mu je bil že ves obrabljen rožni venec. Pri vseh naloženih križih pa je bil vedno veder, polr zdrave šegavostl. Ako si ga vprašal, mu je li kc britko, ko nič ne vidi, si dobil kratek odgovor Nič, saj sem v teku 75 let dovolj. Po vsej pravi-je g. c. kanonik Mrak ob odprtem grobu niogi nanj naslovili besede: /Šel si od nas duhovnik sice: reven na časnem imetju, a bogat na dobrih delih sani s križem obložen, a v molitvi močan in otroSko vdan v voljo božjo.« Pogreba, ki ga je vodil njegov sorodnik g. prošt Kalan, se je udeležilo lepo število duhovnikov in župljanov iz župnij v katerih Je deloval. Bodi mu Gospod obilen plačnik. —
Pred kratkim časom so bila po g. načelniku loške sreske izpostave podeljena številnim Prifareem odlikovanja. Med drugimi so bili odlikovani: staro-ioški župan Anton Hatner, Franc Dolenc veletr-govec, Smld Matej -(p. d. 1'odlonkar) krojaški mojster, Ravnikar Janez (p. d. Korošec), Franc Berčič (p. d. Bižar) krojaški mojster, Jože Vidmar (p. d. Cunjar) čevljarski mojster, Frano Pogačnik, mizar-tki mojster. Iskreno častitaniot
i iramtaj t l.tubljjtni, A.i uuvo progo mtoe železnice Šiška—Vič j" mestna občina naročila lepe moderne vozove. Na -liki vidimo težaven [»«. vez 10 ton težkega voza s postaje na traenire r*tnt železnii-e
uuvi	partrk .^ipan je lui o Vt liki noči >pUM*en v morji .
Pjatakm. \odilrlj ni»kr / .>|K>'.lai«ke ,i,•;.•?«• eije. ki <1- v Berlinu poLMJ.i r neni-ko iiidin"*1 /.i nov« naročila
Kn so v trboveljskem rudniku za pet dni ustavili vse <lelo. Kdo ho dal tej družini krulia? G'
'ioseniia \ Ameriki. Prireditev ob prihodu spomladi.
l'«.riuziU-ka je dežela revolucij. !*-«laj »e gredo /opel revolucijo. Leva »lika nam kaž.-	2,a drž. pndsHnika Cnrmoua. desna pa bivšeea prods-dnikn Maehado
' i oa N*-" »trinoslsvi'!
^liviienle za življenje
(Roman.)
(Nadaljevanje.)
Izprašouil sem so, «li l>om imel toliko „„i-L tla prenesem ta razgovor z očimom. Zdelo ' 'mi je da l>o ta razgovor podoben boju, nli h,rini tehniki, kjer zmag« tisti, kdor so bolj ■Cre Jaz sem bil preveč občutljiv, zato jo bila lii naiogn zorne težja, kakor bi pa bil« zu kop« ilriisregii. <■''• sem se samo »potnnil,. <ln lii to ntepiulfi biti res, so sc mi prsti krčili in srce mi je močno utripajo.	.
\mjMik to jc bi In prvn prilika, ki so mi jo. iiiiiiiijiila, d.i sc posvetim svoji življen jski nn-j„.j ,|a maščujem očetovo sinrt. Vmi svojo niTailost sem se pripravljal nu to, zdnj sem so
nu obotavljal.	,...., . ...
A imel som pomočnika, ki je bit močnejši kakor na mojo obotavljanje. To je bila očetov« »lika, ki jo visela v moji sobi. Včasih sem se iHiOui-i nenadoma zbudil iz težkih suni. Pri-Kil sem svečo in som Sel gledat tisto sliko. " Oče je 1)11 pred mano, kot da je živ, in Icako sva si bila podobna! Saj svu liila ono in lito bitje pravzaprav I Kako mi jc l>il v t« kili urah rajnki oče blizu. Kako sum ga ljubil! ftledal som to tisoko čel«, te rjave oči. ta listu, ki sil bila malo Stroka, to dolgo brado, /lasti ust«, ki so jili črne lirko skoraj docela pokri-
'1 Ni bilo treba, da bi jili odprl in mi >.n-Vi.it: Andrej, Andrej, spominjaj se raci«
Ne, nisem ga mogel pustiti lako, ne da ln poskusit vso. kar se le da. du ga maščujem.
Saj ni bilo treba dosti prenesli p "j 'eni. Suni« majhen razgovor, ki mi bo vse razjasnil.
Začel som se natančno pripravliati na ta pogovor z očimom in jhi precci .W«>m času ptiptavljanja in bojev s samim cet>»i. »•■•ni nekega popoldneva v začetku fcVunr/i I o-likal nn vratu v ulici Latur.
Bil »oin trkom j čisto preijričan, ta »b/oiin iK'iisa samega. Za mater srni vtlol.d« tn c/.-n ubcrfnje vedno pri gospo BflMiafiMi.
Bil je doma hi t resnici Siiin.
;Nnproj, Andrej.« me je vz|KKll>ujul no-ir.inji glas, bodi mož!« Dek), ki sem ga zdaj moral i/v ršiti, mi jc dajalo ji-.juma.
(lospod Termond »c jc uah.iial v delovni "t'i. Ki> sem vstopil, je sedet nn nizkem naslanjaču blizu peči in kadil. Tudi ou je imet razvado, ila jo kadil naprej in naprej, r.e da l>i prenehal.
Razgledni sem se po sobi, koi da si kofein witni.fi v spomin vso predmete, ki sem jili videt
ukrog sebe.
Stisnila sva si roko, v sedel wni so na ilrii-tiran poči in si prižgal cigareto. Potem sem mh dejal, knt <la mu hočem pojasniti, zakaj H-m prišel: »Ali munic ni?«
■ Kaj ti ni povedal« zadnjič, da obeduje :t:iites pri gospo Bernardovi? Gredo na neko slikarsko razstavo. Ali bi ji rad kaj povedal?«
Te kratke besede so ini povedale, da so '»« je moj obisk zdel nenavaden. Ali naj bom tega žalosten, ali vesel?
Videl sem, da ve, da sein prišel i/, nekega IKBoliiiega vzroka. Začel sem se z njim pogo-™'.i«ti čisto navadne reči, govoril som o nekem »nkarju. Pripovedoval sem mu razne dogodke, ki sem jih doživel na potovanju v Španiji.
Odgovarjal mi jc samo tako iz vljudnosti, 1,1 s« je takoj vklefo. Kadil je cigaro, brskal J kleščami po ognju, prijemal z liiimi kose 'etjaviee, drugega zn drugim.
I isti so s« mu tresli. To jc bil edini znak
Prip»r»ia s« prti »terenski lavotl
Vzatenna lavarevalnlca
Muftljana
' :,slni P»'ai5i ob Miklošičevi in M«sarykovi cesti
„	PODRUŽNICE:
im fi'Muiteko posojilnice, Zagreb,Starievlčev »aMievo, Aleksandrova cesta 101, ttfl«, Ulica XI. mika 22. Beograd, Polncareova 2
razburjenja, ki gn ni mogel zatajiti, iu iz toga sem spoznal, da mu jc moj obisk neprijeten kakor vedno.
Pogovarjal se je z mano vljudno, s sladkim glasom, kakor da se je nn to pripravljat. Oči jc u|iirul «■ ogenj. Videl sem samo pol nje-govegn obraza in ta polovica je kazala, da jc neskončno truden. To t rud nos t sem poznal.
Gledal som ta ziisovražout obraz in kur na lepem sem izustil tale stavek-.
• Danes sem pa napravit zelo zanimiv obisk.«
»Vidiš, v toni sva si različna,« je odgovorit, sjaz som pa jutro zabit s toni, da sem urejat svoja pisma.«
s Da,« som nadaljeval, »zelo zanimiv obisk. Bil sem culi dve uri pri gospodu Masolu, preiskovalnemu sodniku.«
Hačitnai som, da I ki to ime napravilo nanj močan vtis. Saj mu je moralo poklicati v spomin preiskavo o skrivnostnem umoru v hotelu l.upeirulii. Mišice v njegovem obrazu so niso prav nič zganilo. Odložil je klešče, se nagnil nazaj na sedežu in me raztreseno vprašal:
Pri bivšem preiskovalnem sodniku? Kaj pa počne zdaj?«
Alt jo liiio mogoče, da v resnici ni vedel, kje živi ta človek, k u to roga lii se moral prav za prav najbolj bati. če bi bil kriv? Kako lii človek uganil, nli res lii vedel, ali sc je pa samo delal, da ne ve. Pust, ki som mu jo bil nastavil, se mi je v hipu zazdela otročja igrača. Za hip sem pomislil... V slučaju, da gn zdaj stiska skrli in Imjnzefl, da mu liijc srce, da se izprnšujo strahu: jKaj hoče ta človek od mene?« — to bi bil razlog, da bi svojo razburjenje čim bolj skrival.
A proč s pomisleki. Začel scin in trolia jc bilo nadaljevali.
Gospod Masol jo dvorni svetnik«, sem odgovoril iu pristavit čeprav ni bilo res; »in jaz ga večkrat obiskujem. Danes sva govoritu «i zločincih, ki uidejo pravici. Pomislite, prepričan jc, du jc Tropuiun (znan zločinec, čigar hudodelstva so takrat razburjala javnost) imel pomočnika. "Do tega zaključka jc gospod Masol priše.l na podlagi malih dejstev, iz katerih sc da sklepati, da sta bila zločinca dva. Če je to res, potom moramo priznati, da imajo gospodje zločinci čut časti v sebi, zakaj ta strašni morilec otrok si jc (lal prerezati vrat, ne tla bi izdal svojega tovariša. To je vseeno, saj je njegov zaveznik moral prestajati ltude ure, odkar so odkrili mrtva truplu in odkar so zaprli drugega morilcu... ja/. ne bi zaupal nikomur i u še bi me kda j prijela bluzna želja, da iz-v ršim kak zločin, bi ga izvršil čisto sani... In vi?« sem vprašal kakor za šalo.
To dve mali, brezpomembni besedici nista liili nič, samo nedolžna šala. če je bil človek, katerega sem to vprašal, nedolžen.
Ce je pa bil kriv, mu je ob tem moral zle-deuctl mozeg.
Očiiu me je poslušni, zavit v oblak dima. Trepalnice je bit napol policsil lia oči. Nisem več videl njegove desnice, ki jo je bil spustil na drugo strun stola, Icvico je pa tiščal v žepu.
Ni mi takoj odgovoril, ampak jc malo počakal. A tista minuto, ki je minila med mojim vprašanjem in njegovim odgovorom, me je žgnln kot ogenj.
Zakaj?	. . .
Burni razgovori res niso biti pri njem v navadi iu moje vprašanje ni inoglo biti zanj prav nič zanimivo, če ni bil kriv. Ce je pa bil, ali ni rabil malo časa. da premisli tisti stavek, ki mi ga bo odgovoril? Kako bi prišel nn jasno o tem?	.	. , ,
Takoj jc zaprl oči, kakor je imet navado in dejal prosto, kakor človek, ki pripoveduje kake čisto splošno stvari:
»To jc ves. da so pri zelo pokvarjenih ljudeh vest niti'najmanj ne oglasi. To se vidi posebno tam, kjer so ljudje še bolj dobil in nepokvarjeni, kot pri nas. Kjer živijo So bolj naravno. N« prime r na španskem, v deželi, ki ti vzbuja tako zanimanje. Ko sem bil jaz tam, je , šo vse mrgolelo roparjev, ce je človek hotel biti varen na potovanju po gorovju, je moral z njimi skleniti pogodbo. Niti enkrat se m zgodilo. da bi roparji kršili pogodbo Zgodovina velik,ili zločinov kaže, da so zločinci imeli vodno zaveznike, dobre prijatelje, udnnr sf-
nove... Ampak, jaz mislim kot ti: v takih stvareh jc najboljšo, čc sc človek nič nc zanaša nn tujo pomoč,.«
Tudi on sc je nasmehnil, ko jc izgovoril tc zadnje besede. Pogledal me jc s svojimi modrimi očmi, ki so bile h k mi tu tako zagonetne in neprodlrne.
No, jaz. nisem bil človek, ki lii mogel s silo videti drugim v srce. Treba bi bilo drugačnega daru zato, treba bi bilo imeti ostrejše oči, drugačno moč, da bi igral pred tem človekom vlogo detektiva, ki ima tako močan vpliv do zločinca, da ga pripravi do tega, da prizna svoj greli.
A hotel sem kljub temu naprej, burno naprej!
»Gospod Masol in jaz,« sem začel lznova, »sva sc tudi izpruševala, kakega pajdaša je neki imel ta Propman in kako je neki ta pajdaš živel ali kako živi ta Košdal, ki ga tudi nisva nehala iskati,.. Zakaj gospod Mftsol je dobil dovoljenje, preden je zapustil službo preiskovalnega sodnika, da sme neovirano zasledovati morilca mojega očeta. Ja/ ulit pri lom pomagam in čas« imava dovolj, cela leta. Bogvo, ce tisti zločinci, ki so morilci mojega očeta, mirno spe? Morda jim je dovolj huda kazen tu, da vodno slutijo nevarnost, ki jiin jo vzbuja vest, čeprav so morda za hip gotovi, da jih nihče ne preganja... To lii bilo neverjetno, tla In morilci zdaj živeli kot mirni meščani in lopo pokojno kadili cigare, kakor midva", vi in jaz... Kaj se vam zdi? Ali verjamete, tla človeka kdaj prime slaba vest?«
»Da, verjamem!« je odgovoril.
Ali je bilo v teli besedah nasprotje mod navidezno lahkomiselnostjo, s katero sem govoril jaz iu med resnostjo, s katero mi je odgovarjal on? Njegov glas je bil resen in globok.
A ne, to ni inoglo biti res, saj brez najmanjšega vznemirjenja jc prenesel vest, tla se jo raziskovanje o umom spet začelo. Ce bi ml zapleten pri umoru, bi bila to zanj nova strašna vest.	, .
Z mirnim obrazom nio je vprašal:
,I,t gospod Masol. ali ta verjame v slabo
vest?«	. , .,
»Gospod Masol,« som pristavil. <je neverne ž Videl je že preveč krvavih in strašnih dogodkov. Otl pravi, tla je slaba vest odvisna otl želodca in od vzgoje. Verjame, tla bi človek, ki bi imel zolo dober želodec in ki ln nikdar nc liil slišal o peklu, lahko ubijal od jutra tlo večera in nikdar ne bi jioznnl drugega strahu kot strah preti orožniki.
Ne vem, kakšno vlogo igia pri tem vprašanje življenja po smrti, pravi gospod Masol, vendar se mu zdi, da precejšnjo. In to potrdim tudi jaz, ki nimam več veliko vere. I časih začnem ponoči kar nu lepem premišljati o smrti in strah me je... Da, strah me jo...«
»In vi,« sem nadaljevat, -ali vi verujete v posmrtno življenje?«
»Da,« jc rekel. Zdelo se mi jo. da so mu jc glas malo spremenil.
»In v božjo pravičnost verujete?« sem ga izprnševal naprej.
«V božjo pravičnost in v božjo usmiljenje« je odgovoril s čudnim glasom.
»Čudna pravičnost,« sem zavpit. >ki ima vso moč, pa vendar se obotavlja kaznovati grešnike. Kajna teta mi je vedno govorila, kadar sem ji kaj omenil, da bom maščevat očetovo smrt: Pusti Bogu to skrb. Bo že on sani kaznoval tistega, ki jc kriv... O, če bi imel morilca v rafali, čc bi ga imel tu preti seboj, če bi bil gotov, dn ... Ne bi čakal božje pravičnosti.«
Varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, poleg hotela,Union'.
Obrestovani® najugodneje.
Posojila proti vknjižbi m posestva, »roti Doroiivu i. t d-
^	.DOMOLJUB-, dneJSjprihJlMl.--Slev ^
Žrtve diisseldorlskopa morile« Petru Kiirtciiu: I. Uo/a Oh lige r, 10 let <!aiu. umorjena h. le-bruarja 1929. — 2. 50 letni strojnik Rudolf Ncliror. umorjen 10. februarja IM J1). — ">. 20 letini postrežnica Marija Ho lin. umorjena 11. avgustu 192»-'. — 4. Postrežuica Ida Reuter. 29 let »lara, umorjena 29. septembra 1929. — i. 22 letna Elizabeta Dorrier, umorjena 12. oktobra 1929. — f>. Gospa Hubertina Meurer, umorjena 25 oktobra 1929. — Gertrud Albermann, 5 let stara, umorjena 9. novembra 1929. - Pole? navedenih i' Riirtcn obtožen 4e dveh no-
«lalinil> umorov
V rraku -e ni varna. Ameriška I.-talko t se je z letalom povspela 8000 metrov vi*«.» radi redkega ?.raka se je onesvestila m let»»J prif-elo padati. V višini »mo m se je zopet in je kontno pristala na zemlji na r ■ k01» valile irn sliki.
Zver v flove»ki podobi je dussvIdolihji Kilrten. Celo vrsto ljudi je I»m°.rlVntfoe F prišel pravici v roke. Sedaj ga »°dijo- w bo zaslišanih. Zgornja slika nam
*d*»re>ra Naunilus. - kalen, hoie W..k».- |«d I«!«... i-riii -'••rni lo.ai. je \Vtlkin» bo svojo nevarno pot v kratkem m-lopi,.
lova
/ilulesru j - ooliil od kralja nalog, da sestavi novo romunsko vlado. Doslej je bil poslanik v Londonu.
Anton J. fermak. rodom Ceh. je pi.-!;d župani Chkagu v Ameriki. I ravi, da se bo pred v«s Irudll. da ho iztr.bil <lf*lt.*ne cika-' iMim
PO DOMOVINI
Pismo iz Nemčije.
(Kssen - Westfalsko.)
(jospod urednik, dovolite nam malo prodora v našem »Domoljubu«, katerega težko Skujemo vsako soboto. Naj vam malo popi-C > razmere iz Nemčije. Tukaj so se razmere v zadnjem letu močno poslabšale. Je veliko brezposeln i li. Kateri pa delamo, delamo po štiri (ihte na teden in 6% so nami vzeli od zasluzita. Nameravajo Se več vzeti. Tudi na*i rojaki so vrthionui brezposelni in dobijo le skromno p<xl-Ravno sedaj, ko se bližajo velikonočni orožniki, se tudi mi od drnfttva sv. Barbare, ki j,, pno naj-tarejSih v Nemčiji, spominjamo na ;,.,5e rojake v domovini in želimo vsem črtate-|jf.m IJomoljulja« vesele praznike, bolj vesele, kakor jili bomo imeli mi v tujini. Dalje pro-rimii da bi dostavili to zraven priloženo sliko v tednik iJruitvo sv. Barbare Šteje 25 udov. Imamo vsak mesec zlmrovanje. Sploh se radi uhajamo, da se malo (»ogovorimo in slovensko M pojemo: Jo/ fttepni»ky, Zagreb; Anton Golle. /asorjr; Vincenc Km-/.. Zagorje; Ivan Uevc, Uka Žnsimi; Ivan Podbregar, Vransko; Anton (iralili. K rane Grahli. Avgust Oralili, Julij Gra-hli. tržišče. Sv. Trojica; Frane IVlko, Sv. Janž. Mokronog: Damijan Strajnar. Krka; Martin kil/o!- >cii(,\o; Jožef Petan. Rajhenburg: Anion Marti. Mirna; Franc Smuk. Trliovlje: Franc Roeel. Irebnjr; Ferdinand lzlaknr. Trojane; Kratic ('(-klan. Brežice; Franc (Vbiii. Zagorje: Ivan Islenič, /irina; Peter Zagnžun. Sv. Pavel, Siiv. Doline; Ivan Tovornik. Dobjc; Flori jati lorzer, Planina: Mihael Vodišck. Celje: Štefan ()«nar, Mokronog, Jožef skobci ne. Doli je. Kari Niescu, I ssen-We«tfalen. gostilničar
Pismo i/. Francije. (Aumetz.)
Iti kuj je preeejSnje levilo Slovencev. Za-I po>lcni smo vsi v železnem rudniku. Delamo večinoma vsi v jami. Zaslužek je r«/ličen. Tukaj "e plačujejo od ure, ampak od dela. kolikor narediš. (<• vih narediš, več zaslužiš. Nekateri ia«'užijo ">n do 40 frankov, se pa dobijo, ki za-vlnžijo ■>(! do 55 frankov. Najmanj zaslužijo tiMi delavci. ki delajo na takoiineuovancni šilit-lonn. I i zaslužijo le do 25 frankov. Delavske razmere so od dne do dne slabše. Delamo le pet H n i in teden. Da bi si človek kaj prihranil v Icli slabili časih. Ix> težko. Kaj boljtšega nam ni pričakovati. Kako bo v JmkIočc, bomo v prihodnji številki sporočali. Tukaj imamo svojega slovenskega župnika. Vsako nedeljo ima mo sveto mašo ob 8 zjutraj, katere se vsi dobri verniki redno in , veseljem udeležujemo. — Bližajo sp velikonočni prazniki in žal nam je, da se jili
ne moremo udeležiti v svoji domovini. Končno želimo vsem bralcem »Domoljuba«, posebno pa domačim vesele, srečne in blagoslovljene velikonočne prazniki: in obilo pirkov, da bi jih še mnogo let dočakali zdravi in veseli: Franc Miš-maš, Prinčavos; Henrik Glivar, Himko Mišrmiš, Ambrus; Alojz Gregorič, Višnje; Anton Boben, Kal; Jožef Perko, Kamenvrh; Viktor Kobil še k, Vrhpolje pri Moravčah; enako Jožef Struna, Kležet, ki se jc ponesrečil v jami in «c sedaj zdravi v bolnici.
Boj ia gnoj.
(Iz Savelj.)
(iiioj v arliljerijski vojašnici v Ljubljani je igral že mnogo let važno vlogo na Posavju v političnem, gospodarskem in društvenem življenju. Kdor ga je izdražil, je imel za seboj dosti prijateljev in političnih somišljenikov, ki so želeli biti deležni dobrote gnoja. Za časa Avstrije smo imeli veteransko društvo, ki je nekaj čas. !n životarilo. Pa si je društvo znalo pridobiti vsako leto v zakup ta gnoj. število članov veteranskega društva je poraslo do neverjetne višine: vse je drlo in se vpisalo v društvo. Pp vojni si je prilastilo pravico do gnoja par posestnikov. In zopet smo videli, da je pristaše bivše SKS vezal le — gnoj. Ce nisi bil veren pristaš SKS, nisi dobil gnoja. Gnoj je pri nas držal stranko In politična zavednost se je merila po gnoju. L. 1029. pa je bilo nekaterim posestnikom, ki niso mogli do gnoja, preveč ter so izdražili gnoj za se. Pa so se prvi pritožili na sodišče češ, poglejte jih: mi smo imeli dosedaj monopol na gnoj. sedaj so nam ga prevzeli bivši klerikalci .L. 1030. so ga iztržili zopet prvi in sicer za prekomerno ceno Din 1.10 od vsakega konja dnevno. To jim pa ni šlo v račune in tako so letos ponudili drugim sporazum tako, da bo imela vsaka slranka polovico gnoja in da ga ne bo nihče dražil. Podpisali so s>> prvi in drugi ter se zavezali, da ga nihče ne sme vzeti od onega, ki bi ga zdražil zase. Tisti, ki smo poznali eno polovico teh pogodbenikov, smo bili takoj na jasnem, da predlog ni iskren. In res se jc tako zgodilo. Marca meseca je bila licitacija. Vzklicna cena je bila W par od konja na dan. Nihče ni ponudil več in tako se jc večina posestnikov že veselila, da bodo Imeli gnoj poceni. Vojaško poveljstvo ni odobrilo dražbe in vršila se je druga z vzklicno ceno 65 par od konja dnevno. Za drugo licitacijo je pa že eden preklical svoj podpis. Pri licitaciji ni šel nihče preko vzklicne cene. Toda zgodilo se je kar smo pričakovali: Nekdo je šel po licitaciji v vojaško pisarno in ponudil 2 pari več. Na cvetno nedeljo pa je povabil v znano gostilno v Savljah samo nekaj posestnikov, katerim je delil gnoj. Več posestnikov članov >Kmet. slrojne zadruge« pa je hotel odriniti. Njegovi ljudje so bili gotovi, da je vojaška oblast potrdila kupčijo, pa so se ušteli. Zato je šel še neki tretji ter ravno pred zaključ-
Med temi besedami sem se dvignil. Prijelo jc razburjenje, ki sem ga bil navajen že
iemiond sc je bil nagnil znova
mladih nog. C>os|>od l eiinoiKl se je "au ogenj; snet je imel klešče v rokah. Na moje razburjene besede ni odvrnil prav nič.
. Ali jo fntil vsaj malo strahu tiste hipe,
10	je slišal, dn sem jaz govoril o neizogibnem " neznanem življenju onkraj groba? O tistem lv|jeii|ii, ki sc ga jaz tako bojim, danes, ko se <e drži kri mojih rok.
11	i jRl?ov obraz je bil miren kakor vedno, uoke SO se mu pregibale tako kot takrat, ko I (V° "'I'!" ma,i »Poročila, da ni očeta nikjer.
Ke so bile res nemirne, a bile so vedno take, Mu?' •' krfevito brskal po ognju, kolib i	'"'K'-1 med naju, kar na lepem, a
t»«i t ■sva že tlllko molčala drug poleg dru-»lifal i i	bI bil »to''', ko je videl in
(..„* ' kak<» je bruhnila iz mene žalost in so-«1 ,1? opuščenega otroka? Noj je bil kriv
Ohsi 'e nlo,'al molčati i" molčal je. list., , ,nc je silna nemoč ili razočaranje, »fevrifa? ,^'nželel, da bi imel pri roki sred-'aztrmli "1,lč.lln' natezalnice, žareče železo, 'krivi,!,./'. sYlnec. s katerim bi izvlekel vsako "'"»t iz še taiko zaprtih ust
Očim je pogledal na uro; vstal je in rekel: »Čo hočeš, te potegnem kos i«>ti z vozom. Naročil sem kočijo /a ob treh, imam sestanek, da se zmenimo za neke volitve, ki bodo jutri.«
Namesto prestrašenega zločinca, kakor sem sanjal sam pri sebi, seui zdaj imel pred seboj človeka i/ najboljše družbe, ki je mislil na volitve.	.
Skoraj jeeljaje sem odklonil njegovo ponudbo. Spremil me je prav v vežo im se je
smehljal...	,
A zakaj se mi je čez pol ure, ko sva se srečala na obrežju roke, jaz peš, on v kočiji, zaikai sc mi je tedaj njegov obraz, zdel tako zmeden, tuko žalosten, tako teman?
Pa me ni videl-. Sedel je v kotu voza. Njegov obraz je bil na zelenem usnju sedeža videti kakor iz prsti. Oči so mu zrle - kam m kaj so gledale*	. , , »,
' To je bil popolnoma uničen m potrt človek, tako različen od tistega smehljaiočega se človeka pred kratkim, da sem se nehote in s strahom, kakor da se bojim svojega uspeha, vipraašl:	,	„
»Ali sem zadel pravega?«
(Nadaljevanje.)
kom pogodbe ponudil 5 par več za gnoj. In tako so danes vsi tisti, ki so sledili prvemu, ob. — gnoj. Značilno pa je to, da sedaj nihče ne j biti kriv in soodgovoren za dejanje prvega, k je vse prej nego posnemanja vredno. To naj bo našim ljudem v pouk. komu smejo zaupati. — I. Š—lj.
Zborovanje.
(Št. Gotard.)
l)ne 28. marca je imel okrajni načelnik u Kamnika sestanek občinskih odbornikov in drugih Javnih delavcev v Motniku za občine Trojane, Mot-nik in Špitalič. Kot drugje so bile tudi tu izrečene razne želje in pritožbe radi bremen, ki jih nalaga država po novem šolskem zakonu občinam. Posebno so možje povdarjali, da je treba kuluk odpraviti, ker ne odgovarja modernim zahtevam sedanjega časa in davkoplačevalce preveč obremenjuje. G. okrajni načelnik dr. Ogrin je vse te zadeve lepo pojasnil in povdaril, da Be državna uprava trudi, da b! potom naših trgovinskih pogodb z drugimi državami omilila sedanjo hudo kmetijsko krizo in upostavila lak položaj, da bodo dobili kmetijski pridelki zopet primerno ceno. Nato je okrajni načelnik po lepem nagovoru petim navzočim izročil odlikovanja. Iz občine Trojane sta bila odlikovana občinski svetovalec Franc Kralj, posestnik in mizar Zavrli, z redom sv. Save C. razreda in občinski odbornik Ivan Zupan, posestnik, Brezje, z zlato kolajno za državljanske zasluge. V občini Motnik sta prejela odlikovanje red sv. Save V. razreda šolski upravitelj v pokoju Konjar iu tamošnji župan Karel Novak, iz špitaliča pa bivši župan Močnik. Vsem odlikovanoem naše čestitke!
Dne 8. aprila t. 1. se je preselil v večnost Jožef Zaplotnik, državni ceslar v pok., štor 78 let. Kdor ga je poznal, ga je spoštoval kot globoko-vernega moža. ki je mirno prenašal bolečine in težave na stara leta. Dvakrat je bit oženjen — a ni zapustil ne žene in ne otrok, vsi so mu prej pomrli. Bil je zelo varčen in trezen, zato si je prihranil nekaj denarja, katerega je v oporoki daroval v dobre namene. Prav posebno se je spomnil občinskih revežev, katerim je volti večjo vsoto. Ker je določil tudi za gasilno društvo denarno podporo, so ga člani gastilnega društva spremili na zadnjem potu in mu oskrbeli prav lep pogreb. Ob grobu so mu pevci zapeli dve žalostinki. Blagemu pokojniku, ki je bil tudi zvest naročnik »Domoljuba, naj sveti večna luč.
Smrtna kosa.
(Kolovrat.)
V četrtek, 9. t. m. smo pokopali Marijo Zupančič, gospodinjo iz znane Rožančeve hiše. Izredna množica pogrebcev je pokazala, kako je bila pokojna priljubljena. Zlasti je pa vzbudilo v ljudstvu sočutje to, da je umrla še tako mlada — v 81. letu — mati petero malih otrok in da je umrla tako nenadoma. Iz navadne influence je prišla španska in po napovedi g. zdravnika je pokojna po sprejeti injekciji zaspala, toda zaspala je za vedno. Res, čudua in nedoumljiva so božja pola!
Prosvetno delo.
(Dolenja vas pri Ribnici.)
Naše prosvetno delo je zavzelo lako razveseljiv razmah, da smo opravičeno veseli in ponosni. Celo zimo smo imeli gospodarsko šolo v prostorih Obrtniškega doma. Od. 1. decembra do 25. marca so se dekleta v dveh oddelkih vežbala v kuhanju, šivanju In dr. Pokazale ®o presenetljiv uspeh. Razstava na koncu tečaja je Iznenadila na vse. Kar verjeti nismo mogli, da se naša dekleta morejo toliko navaditi v eni zimi, kot so šivalni in vezen iuski izdelki pokazali, isto pa tudi kuhinjske sladkosti. Razstava je bila 25. marca v posvetovalnici Obč. doma toli obiskana, da se popoldne ljudje niso mogli kljub prostorni dvorani kretati. Vsa čast našim dekletom, pa njih učiteljicama gdč. Klun, voditeljici tečajev In gdč. Nadler, njeni pomočnici. Lahko smo veseli, da imamo tako dobro učiteljstvo. Koncem razstave je bila javna dražba vseh kuharskih dobrot, ki so bile razstavljene. To je bilo Sarkelnov, keksov in tacili sladkosti za mal denar. Še pečena kokoš in pečen zajec in brezalkoholen liker je bilo naprodaj! S tečajem so gojenke in starši zelo zadovoljni I V jesen i se pa spet začne, saj nam . Je banska uprava podarila leep šivalni stroj, kar bo se bolj razveselilo tinšn dekleta. Isti dan je bil zaključek gospodarskega tečaja za fante, ki je trajal tdcero tri incstce fantov se ga je udeleževalo. Voditelj tečaja je bil naš šol. vodja g. Vončina, M" io poučeval več predme'OV. župnik Škulj pa tri
S3
predmete. 01> zaključku smo «ližaU naše fante same predavati in deklatairali, da mi« se kar čudili korajžnomu nastopu iu ubranim bttsedam. Franc Mabar je predaval o dobro urejenih hievHt, Franc Gorže pa je. d rigal lepoto kmetskega Mauu. ZareJ lepo t Fantje so bili napravili podučilo potovanj« na Grm. Počim se je zaključek gospodarskega fantovskega tečaja vršil v šoli, gospodarske šole v Obč. domu, smo {.a v Društvenem domu imeti lepo uspeli Materinski dna. Gospa Marinfeva ie v lepem
fjvoru slikala materino ljubezen, dokle iz Blat Mlina Zobec je v vezani besedi risala žrtve, matere, nakar eo dekleta zapela primerne pesmi. Ganljivo so vplivale na nas vse toJke programa! Kako tmo sa pa o prazuikih imeli, pa prihodnjič.
Za Ijndatvo.
(Ribnica.)
Od Božiča do Velike noči »nio bili v »trahu da svoj zaslužek. Začeli aa nam namreč kraj-fcati 300 letno pravite glede naših posov in obrtnih pravic pri sreskeni uačelsivu v Kočevju. J'o osel>-aetn posredovanju .naega načelo i ka g. Skulja pri ministru trgovine, iu pri ministrskem predsedniku v Belgradu in po mnogih razpravljanjih pri banski upravi smo Ie dosegli, da je začelo »reško načelstvo v Kočevju zopet izdajati obrtne dvozvcl-nice vsem rešetarjem, ki so stari 'JI let, mlajše pa se pripusti kot učence in pomočnike, vsem pa se izdaja potni list. Zelo smo zadovoljni, da so je to .loseglo, drugače bi mnogo hiš, l;i so se žo celo vrsto let vzdrževale od rešetarstva, morale biti celo leto brez zaslužka! In čemu? Če nas milno pusti tuja država Avstrija rešetariti in kaj zaslužiti na njenih tleli, vendar nam ne bo jemala zaslužka domača država! To so uvidele višje naše oblasti, zato so vsi re.šelarji, ki so i.-kali pravice, sedaj i3te dobili. Kaj bi bilo, če ne bi imeli naše ladruge!".'
Velik požar.
(Sv. Kriz pri Litiji.)
Nn cvetno soboto zjutraj oh 2 je izbruhnil vetih požar v znani hiši Rrigite Horštnar-Jerele v Ga-brovki, kjer ima trgovino in gostilno Robert Vidmar. Požar je prvi opazil g. Happl, ki je obenem tudi načelnik naše požarne brambe in spravil pokonci vso okolico, da »o šli reševat, kar se je še re-Siti dalo. Čudno je, da je v enem mesecu ze tretjič pričelo goreti pri trgovini g. Vidmarja, tako da ljudje domnevajo, da je bil požar namenom« podtaknjen. Sedaj se jo lo posrečilo jožigalcu, da ja pogorelo. Velikemu naporu vrlih gasilcev se je posrečilo, da so ogenj vsaj omejili in rešili polovico hiše. Ker je bila mrzla noč, je voda zmrzovala. Zato jc g. načelniku Antonu Kopitni spodrsnilo, da jo « strehe padel na tla in se pri tem prav težko poškodoval. Sedaj leži nevarno bolan. Bog ran daj, da bi ozdravil od poškodb, ki jili je dobil pri izvrševanju ljubezni tki bližnjega. Veliki reveži so ostali rajnega Boritnaija. ki jim jo pežait uničil vse, kar «o podedovali po svojem očetu.
Kazno.
(št. Jernej.)
Na praznik Mar. Oznanjenja je bil ludi za našo župnijo Materinski dan. Ta dan je hotela naša mladina izkazati hvaležnost svojim dragim materam.. Dekletu Mar. družbe so v imenu cele fare izrekle materam za vio ljubezen, požrtvovalno delo in skrb. ki eo jo imele ler jo še imajo z nami, prisrčno zahvalo s primerilo deklamacijo o materi in z igro ?SfK>komi<:,t.-, kar je nepričakovano lepo izpadlo. Prireditev je poietflo toliko ljudi kot malokatero. — Oraanist pridno vežba fante v godbi. — Na veliki ponedeljek mi igralci Prosr. društva ponovili igro »Divji lovec;. — Na cvetno nedeljo so bile butaro fcrez cvetja, kar priča, da fte ni tople pomladi. — O polhovHumi >atrahuj je gotovo že vsem znano. Zanimivo pri lom je to, da so bili zanj radovedni zaenkrat bolj moški kot ženske. Menda so se bale.
Našo društvene del«, (ttkocijai! pri Mokronogu.)
v Prav pridno je letošnjo zimo delovalo liaše društvo. Skozi vre mesece je bila društvena dvorana zvečer vsaj po dvakrat razsvetljena. Vaje so tmell za kako igro, ki Jih je vse prav izvrstno re-"iiral naš upravitelj g. Janke, ali pa so se vaditi tamburaSi, ki jih naš organist g. Martine z uspehom poučuje, ali se je pa včasih Se kdo drugI s kakšno svojo iznajdbo bavil v dvorani. Pa je MlO tudi precej prireditev. Kar naštel jih bom y*e, o Katerih še ni poročal >l)omoljnb-: Na Sveč-
T
uico in na pustno nedeljo je društvo priredilo burko Teta na kfejuc. O tr la, kako wno se ti smejali. Vmes pa je bil v nedeljo a man a fantovski gospo-darsko-prosvetoi tečaj. Predavala sla g. minister dr. Kulovec in g. dr. VntMifič. Tečaj jo bil zelo dobro obiskan. Priredila ga je Kmetska zveza. Dne 23. marca je bila v dvorani proslava materinskega dne s peljem in z d vem i prediranji. Pri enem nam je gospod župnik pokazal in razložil lepe skl-optične šltke o Mariji. Na cvetno nedeljo je Prosvetno društvo priredilo igro - Deseti brat'. Vsak ja rekel: >Krjavlju sem se moral smejati. Doseli brat je dobro rešil svojo težko vlogo.
Novice. • (Sveta Gora pri bitij!.)
Pri obilni udeležbi smo ua velikonočni ponedeljek priredili igro Pri kapelici". Nisem vedel, da Svctogorci tako igrajo, je rekel nekdo, ko so odhajali iz dvorane, četrto nedeljo po veliki noči ponovimo igro. — Tat se je tudi oglasil, pa ne v župnišču, niti menda ni dišalo, ampak v sosednji btši v trgovini pri Franck«:. Veliko ni odnesel, ker »Francka:: ie ni obogatela.
£'fl*livceui Žalostne Matere Ho? j?!
(Htnarje.)
Kdor je šel kdaj iz Šmarja proli Škofljici po stari- e-esti, »e je s sočutjem ozrl nn lep« kapelico na hribu in tri križe, ua Knlvm ijo, na lepo žalostno Maler božjo. G. kaplan dr. V. Fajdign je skrbel, dn se jc v to kapelico napeljala elektrika in nekaj krasnega je videti to kape)k'o, razsvetljeno ponoči. Ker je ta kapelica /uuna daleč naokrog, se obračamo na dobra srca, če bi mogli kaj prispevali, da bi se električna razsvetljava v tej kapelici ludi v bodoče vzdrževala. Dobrotniki nuj bi svoje prispevke pošiljali na naslov: Ivan Zelnik, Cerkvenih, Tlake 1», p. amarje-Sap.
Naši šolarji.
(Brusnice.)
Na cvetno nedeljo popoldne so nas razveselili otroci osnovne šole v Brusnicah. Pod vodstvom marljivega učiteljstva so priredili v gasilnem douiu v Brusnicidi različno igrice s peljem in dekhunacijn-mi. Vsi otroci so prav dobro igrali, imeli no siguren nastop. Človek bi mislil, da so io igralci po poklicu, ki so biii že neštetokrat na, gledališkem odru, pa so v resnici nekateri sploh prvikrat igrali. Po-sebno nam je ugajal učenec lil. razreda .Jožef Gu* štiu v vlogi povodnega moža iu Mibčevega Mihca s svojimi pevakimi točkami. Učiteij.itvo in nčeiiei, le že kdaj nam poskrbite zabavo in smeh!
Higienski tečaj.
(Skolja Loka.)
Od zdravstvenega pouk« je v veliki nteri odvisno naše zdravje. Zato naj w zdravstveni pouk daje v vseh mogočih oblikah, zalo zdravstvena predavanja, filmi, tečaji itd. Kat. prosv. društvo sc v polni meri zaveda svojih dolžnosti do Ijudslva iu želi tudi biti koristno zdravju svojih članov in prijateljev. Ha bodo posebno naše žene in dekletu, od katerih jo v veliki meri odvisno zdravje družin, dovolj poučene o stvareh, ki so zanje najbolj važne, zato se vriši od 10. aprila do 3. maja štirinajstdnevni higienski tečaj, zdruieu s poučno zdravstvena razstavo, ki gu v prostorih Društvenega doma priredi baltska uprava. Do.-fc.p imajo vse žene in dekleta ed 16, leta dalje, vse popolnoma brezplačno. Naj nobena ne zamudi prilike, ki je doslej v Skofji Loki ni bilo, saj so bo naučila mnogo prekoristnega o negi dojenčkov in otrok, o zdravstvenih zahtevah pri g&spodiujstvii ild. Otvoritveno predavanje bo v nedeljo 19. aprila ob 8 popoldne v društvu. Tam bo mogoče tod i zvedeli za red nadaljnjih predavanj. Razstava bo odprln neprestano.
Lepa slovesnost.
(Oabrk v Poljanski dolini.)
Na belo nedeljo je bila na gubrškl osnovni Soli zaključna slovesnost gospodinjsko- in kmetijsko-nadaljevalnih šol, ki sta jih požrtvovalno skozi več mesecev vodila šolski upravitelj ,1. G rum z gospo soprogo. Okusno prirejena razstava ročnih del tu kuharskih izdelkov je pričala o lepem napredka domačih deklet, ki io svoj zimski čas posvetile koristnemu delu bi pouku. V proslavo tega dne se je v dvorano spremenjeni šolski sobi vrMIn predstava Finžgarjeve »Verige , katero so igralci zelo dovršeno podali. Pred igro je imel v imenu banske uprave g. Ribičič lep slavnostni govor, olrcel pa so zapeli uekaj ljubkih narodnih pesmic. Oh zakuski,
prirejeni gostom-zastopnIkoni oblasti kol iu,|; , man m luntom in dekletom, jo bilo izrečenih vei napitnic, ki so slavilo delo učiteljstva, ki iskreno-kteidno dela za ljudsko prosvelo in se hvalilo izražale o krajevnem ?o!skein odboru in ljudeh, ki imajo dosti zmisla za lastni napredek. Cest itaino!
Mi se imamo ileino.
(Garčarovec pri Planini.)
Majhna in neznatna je naša vasic«, to,|a nikar ne mislile, da se v njej ne živi nobel, w še kako! Posebno pa "naša mladiuai Omislili,) je namreč plesno šolo v privatni, oplanknai liajlt, kjer so, Bogu bodi položeno, ves postni čas i frakih in svili plesali in noreli cele noti, M svetovni rekord. — Fantje, kje je vaše dobro Ime-.' Dekleta, kje je vaša čast in vaš ponos? par k». rakov stran je državna mejn hi za njo solze niSiii trpečih bratov. AH ni vaše norenje roganje onim. ki trpe pred vašimi očmi?
V slovo Francu Oberiianu.
(Canltova.)
Rekli so, nnj l>i Ti kaj napisal v spomin in slovo. Glej, Irance, komaj leto dni ie, kar si prišel k nam. Skromen in tih si bil. Rudi smo Te imeli. Spoštovali smo Te, delali smo a Tetoj in Te ubogali. 'to je bilo, kar Te jo vso dni odlikovalo, kar si živel med nami, fantovskimi Kanti. Volja Najvišjega Te je hotela k Sebi. Odšel si po plačilo, mi smo ostali zapuščeni — France Obcržan, nčilelj v Cankovi, Je doživel komaj 22 pomladi. Služboval je komaj eno leto. V petek, dne lil. »pr, je previden umrl po komaj par dni trajajoči boleaii, Pokojni je bil vitel za dobro in krščansko stvar. Med ljudmi jo bil priljubljen. Na zadnji poli ga je spremila šolska mladina z učileljstvom ia te-liko število ljudstva. Prepeljali so ga v rojita iaro v Loko pri Zid. mostu. Nepozabnemu lir«t» naj svotl večna luč, preostalim pa naše iskv®» sožalje.
Belokranjski kotRek
Lovska sreča.
Na velikonočni ponedeljek zvečer jo piv ponosno prikorakal skozi DragaUŠ llefaj iz. Pustega gradca t lovuko puško in » laiio divjega prdšfe cez ramo. Med 40 do 50 lovci je edini on to popoldne pogodil svoj cilj. To je it> uekaj za ponos! Saj je pa ludi potrebno, tem škodljivcem bili a pearni. Potrebno,. koristne in zgledno bi pa tuJi bilo. da bi se lovci z« lov tako dogovorili, lia bi bil ob nedeljah vsak lahko pri sv. maši, tudi njači, da ne bi bil kdo takorekoč itiljen opiMtk služIjo božjo. — Najstarejša 2eua v naši župniji je Ana Crtin iz Breznika; pa je 5e čvrsta in pravi, da še nikdar ni bila bolna, čeprav ji manjka »a«1" eno leto do devetdeset. Naj ji Bog doda še deset-— Na Cvetno nedeljo se je na Kvasiti vršil mm® in liho pa s polno udeležbo občni zbor mlekarne, Sklenjena je bita likvidacija. Skoda! Prevelika, « ne prav usmerjena gorečnost je zgradila kar latoj z ustanovitvijo namenu res ustrezajoče stavbo, 1» takorekoč v zraku, n sedaj se ne more naprej. > varnost Je. da bi se po tem delu sodila nioč » upliv zadružništva sploh. Vseh najboljših mcf' je treba za tako delo, pa sloge, požrtvovalno^ » nesebfčuosti.
Zanimiv prerok svoj« smili.
Imena u« vem, pa saj to se tako hitro p«^1-zgodba jc pa ta-le (za i>opolno ujeno resnični« tudi ne garantiram);	,
Star možiček iz Ribnika je bii liste dni prw Veliko nočjo v Metliki in kar jokal je, ko jc jal, češ, da je nikdar več ne bo videl, prepn®' da bo na Veliko nedeljo umrl. »al si je nap«"'" lepo krsto na ključavnico in naročil, da naj (ta kislo zaklenejo in mu »kozi luknjico k|iuc. j... k lito spustijo. Menda jc mož na napovedani « res umrl in so mu tudi po želji ustregli- *»' Vas dopisnik ni imel prilike, da bi vso J®'«™ bolj preiskal. Vse gotovo ni izmišljeno.
Netilka dobi elektrika.
Star« napeljava po mestu je že izginil«, nadomesti z novo boljšo. V dveh mesecih 7 » kakor o kresu gotovo — bo nova elektrika z« tila.
Lisbilea uredništva. Sv, Lorre«. na P"1"^: Nc smemo priobčiti, jo iki tiskovnem 'zakonu nivo! - Oor. Toplice: .le Žaljivo in »n isvu£,sl zanimivo.
Cerkev in delavstvo
Takoj v prvem povojnem letu v aprilu igig je narodni katoliško-verski zbor v Združenih državah, ki so mu pripadali tudi štirje nadškofje in škofje, izdal gospodarski razglas za družabno obnovo, ki ga je odo-brila vsa ameriška cerkev. V tej objavi se zahteva, da se delavcem postopoma odkaže močnejše zastopstvo pri vodstvu gospodarjih podjetij. Tudi mora večina delavcev priti v posest proizvodnih sredstev bodisi s pomočjo zadrug ali pa na podlagi sporazuma z dosedanjimi delodajalci. — Škofje gornje Italije so 1. 1920. izjavili, da pravičnost zahteva, da v dobah gospodarskih kriz lastniki proizvodnih sredstev pristanejo na zmanjšanje svojih dohodkov, ker dclavcu se ne sme še bolj omejiti že itak pičli zaslužek. — Papež Pij XI. si ie ob svojem nastopu Leona XIII. — L. 1924. je škof v Lyonu iz-osvojil in potrdil socialne smernice papeža javil, da se »delodajalec, ki odklanja kolektivno delovno pogodbo in se heče pogajati le s posameznim delavcem, oddaljuje od visokega cerkvenega nauka.« — Znamenita je božična poslanica avstrijskih škofov iz leta 1027., kjer škofie pozdravljajo skupnostni čut delavstva, ki z močnimi delavskimi organizacijami preprečuje, da bi delavstvo bilo na nemilost izročeno kapitalizmu. T^kih izjav merodajnih cerkvenih činiteljev je še več. Opozarjamo le na stališče, ki so ga zavzeli nemški škofje ?a delavce 1. 1928. v znanem porurskem izporu, na odločitev Vatikana v prileg testi! nega delavstva v severni Franciji v aprilu 1930 in pa na izjavo praškega nadškofa Kordača v novembru 1930 o kapita-
lizmu, kjer v najstrožjih besedah obsoja današnje kapitalistično gospodarstvo, »ki je glavni vzrok obubožanja in propadanja.«
Pravni nasveti
Mapa ni edino mcrodajiin za mejo. M. O. R. Kupili ste posestvo in po mapi pripada dol sosedovega zemljišča Vam in tudi Vi od tega dela davek plačujete. Sosed pa trdi, da to zemljo že nad 30 let uživa. Kdo ima prav? — Ce med Vami in sosedom ne bo sporazuma glede spornega zemljišča, bo sodišče prisodilo to zemljišče ie tedaj sosedu, če se,bo dokazalo, da ga res nad 30 let uživa. Mana pri tem ne bo odločilnega pomena. Če so glede meje po vživanju zemlje s sosedom sporazumele, prijavite to mojo katasterski upravi. Nato bo uradni zemljemerec ob priliki uradnega poslovanja v vaši občini v vaši in sosedovi prisotnosti odmeril sedanjo mejo in se bo tudi v mapi izvršil ta popravek meje.
Skrajšani rok. S. K. S. Starejši brat je rojen j. 1007 in je že odslužil dijaški rok. Vi pa ste rojeni 1. 1f?tt iu pojdete letos na nabor. Kakšen rok boste služili? — Ker je brat že odslužil svoj kadrovski rok, ki se smatra za skrajšanega, se on ludi štej.) pri določitvi vašega roka. Služiti boste morali polni rok, ker je on služil skrajšanega.
Valorizacije ni. M. ii. J. S. Zavarovali ste so pred vojno za doživetje in je zapadla v plačilo za-varrivdlim vsota decembra 1930. V kakšni veljavi mora plačati zavarovalnica? — Res je, da ste skozi ti let vplačevali premije v kronali v srebru. V ostali dobi pa sle plačevali krone v papirju potem pa v dinarjih v zakoniti relaciji 1 Din za 4 K. Le v tej relaciji smete zahtevati izplačano zavarovalnino, ker pri nas nimamo nobene postave, ki bi
IZJAVA. Podpisana Josipina Švarcman, hišna posestnica v Kožni dolini, Cesta III.-7, preklieujem vse neresnične vesli in klevete, katere sem razna-šala o Heleni 1'alčar in njenih pokojnih hčera in jih dolžila krive prisege. Obžalujem, da sem raznašata to neresnico in se ji zahvaljujem, do je odstopila od kazenskega postopanja proti meni.
.Idsiiiiini švarcnuin 1. r.
predvojne dolgove in obveznosti povišala po zlati pariteti v dinarje.
Izročitev posestva. I. .1. 11 Ker sto najstarejši sin, mislite, da mora oče Vam izročiti posestvo in želite zvedeti, kako se Vam je ravnati, da posestvo dobite Vi in ne Vaš mlajši brati ~ Vi očeta ne morete siliti, da Va mizroči posestvo. Dokler oče živi, ni dolžan posestva izročevnti niti Vam, niti komu drugemu. Če pa hoče posestvo izročiti, ga pa lahko izroči, komur ga on hoče. Starejši otroci nimajo v tem oziru nobene prednosti pred mlajšimi, če pa oče za življenja ne izroči posestva, lahko v testamentu določi prevzemnika, katerega on hoče. Če pa oče umrje brez testamenta, imajo vsi otroci pravico do enakega dednega deleža in je nato njihova stvar, da se zmenijo, kdo bo prevzel posestvo in ostalim izplačal dedne deleže.
Krivo pričevanje. J. K. P. Radi krivega pričevanja sodišče obsodi tistega, ki se mu dokaže, da je Uot priča zaslišan, v e d o m a govoril neresnico. Kdaj je krivo pričevanje dokazano, presodi sodišče po prostem prevdarku in ni vezano pri presoji na kakšno število prič.
X. T. D. M nobene postave, ki bi vam dajala pravico do kakšne »rentninec, ker vam je umrl mož, ki je bolehal na raku in se je prej pri delu udaril. Če obnemorete in obubožate ter nimate otrok, ki bi vas vzdrževali, vas bo morala podpirati doniovna občina.
Vkujižena prevžitna pravica. A. M. P. Mati je izročila hčeri hišo in posestvo. Zase se je zgo-vorila dosmrtno stanovanje in vsakoletni prevžitek v naravi in denarju in je vse to dala vknjižiti pri izročenem posestvu. Hči pa je prodala celo posestvo drugi osebi; ta je zase obdržala hišo, ostale parcele pa je odprodala raznim kupcem. Mati ie več let ni prejela vžitka. Koga mora tožiti? — Mati sme tožiti le za prevžitek zadnjih treh let, ker je po treh letih terjatev na dajatev prevžitka zastarana. Ker ni mati nikdar privolila na izbris njene vknjžene prevžitne pravice, sme tožiti vse sedanje lastnike bivšega skupnega posestva, ki nerazdelno jamčijo s kupljenimi parcelami za dajatev prevžitka. Izkupiček na sodni dražbi proda-lih parcel se bo uporabil za kritje zaostalega prevžitka, ki je na prvem mestu vknjižen. še pred dražbo, t. j. pri določitvi dražbeuih pogojev, bo morala mati predlagati način zavarovanja bodoče-
Kmalu se iznebimo muh.
Praški patentni urad je pravkar podelil licenco duhovit izum, ki poslavlja na glavo vse dosedanje načine pobijanja nuh. Aparat ima obliko tenke in okrogle bakrene ploščice. Ovita je z električno žico in se namaže s katerokoli sladko tekočino: z razredčenim medom, sladkorno vodo itd. Ta plošča se lahko priklopi na vsako električno stikalo kakor navadna "'cka. čim sedejo muhe »a ploščo, da. bi srkale sladkarijo, jih pokonča električna stroja. Aparat ie tako preprost, da bo "al samo nekoliko cen-Velika tvrdka. ki je odkupila licenco za »elek-"»ni stol ja muhe«, bo P°mladi poplavila ž njim Ves svet
Trajanovc mačke. Po
m7f n,ah frajanovega ">f>te,.lra v Rimu so jj, nekdaj živele napol j V|e »očke. Navdušile so n »fAaterega pesnika » lotograla, a sedanja
It "m le napovedala ^prosen boj. Društvo
estIaar,SlVO živa,i i« Pro-moritvi ne-živali in tako se
Minei
v.*™® f trnova
Krman.
P Nemško spisal Paul KcMer, prt vela Marija Kmetova
Dekle je sj;et dvignilo glavo: »Oh, prav nič ne. Prav narahlo je stresel z glavo. In nato smo mu vsi šolarji in šolarice segli v roko in vsak mu je še nekaj rekel v slovo -»Kaj si mu pa ti rekel?«
»Jaz, jaz sem mu rekel: ,Adijo, gospod učenik! Najvdanejšo zahvalo!'«
»Bedak!« se je razjezila. Fant je poskočil z mize in dejal: »Bedak? Zakaj pa? Take lepe besede, kot je ,najvdanejšo' pač noben človek naše vasi ne spravi sRupaj.«
»Bedak si!:: je ponovila ona. To se mu je seveda spet zamerilo in ves jezen je sedel na široko polico okna. Čez kakih pet minut je začela Mina:
»Tone, ti inoraš biti tudi učitelj ali pa župnik. »Ker sem bedak? se ji je rogal. »Ne; pač pa zato, ker si vse tako dobesedno in tzlahka zapomniš, da se je kar čuditi, pa še latinske besede — in ker znaš vso tako pravilno povedati.« »Potem bom pa gledališki igralec.« »Le kaj si izmisliš, da boš s tako sodrgo v ciganskem vozu romal po svetu!«
»Saj so tudi drugačni, igralci, Mina — tam v mostu pa v drugih glavnih mestih sveta. Ti pač no bivajo v ciganskih vozovih. Le beri v časopisu!«
Na to ni nič odvrnila in se je spet dotaknila jedra tega clne.
»No, pa ste potem čisto tiho in vsi žalostni, ko
ste izgubili svojega dobrega učitelja, šli počasi domov?«
Fant je huknil v šipo, da se je orosila, in nekaj z nohtom začečkal nanjo. Delal se je, ko da ni slišal Mine.
Če ste šli lepo tiho in žalostno domov?« je ponovila.
Oh,« je odvnil fant, »žalostno je že bilo prav zelo, a solnce je tudi prav lepo sijalo.«
Mini se je koj nekaj sumljivo zazdelo in ga je postrani pogledavala.
Ali si morda bos tekel proti domu?«
Ne!« je dejal Tone tako mirno, kot bi govoril resnico.
Njena suninja je bila pa vendarle prevelika. Poskočila je in zgrabila otepajočega se fanta za noge. Nogavice so bile vlažne. Mini se je koj posvetilo. Brž čevlje dol, dol nogavice, iz katerih se je vsula mlivka, in močno dekle je tako lopnilo z nogavico fanta krog ušes, da je gotovo sv. Jurij, patron 23. aprila, stal v dalji in smehljaje dejal: »Zapomnite si moj dani Pred 23. aprilom ne hodite bosi!«
II.
Vstopila je mati, gospodinja. Imela je prilično petdeset let, zavaljena je bila in se je nerodno gugala pri hoji. Navzlic svoji neokretnosti pa je delala ta žena od ranega jutra notri v noč, garala, znašala skupaj za svojce. Njeno življenje je bilo eno samo samotno izpolnjevanje dolžnosti. Rodila je deset otrok; četvero jih je umrlo v detinski dobi; dve najstarejši očeri sta se baš tedaj, ko bi lahko pomagali materi, omožili izven farc; četvero jih je bilo še doma: Lojze, Mina, Bernard in Tone. Ta žena je bila ko veletok: rojena za garanje, določena za samotar-
6'
ga, še ne zapadlega prevžitka: tit se bodo parcele »udi hiša) prorale z bremenom ie vknjiženega prevžitka, ali pa se bo iz izkupička prodanih parcel založila pri sodišču pokritna glavnica v višini vrednosti desetletnega prevžitka in se bo materi Iz tega denarja in obresti dajal letni prevžitek, dokler ne bo denar izčrpan. — Osebno pa Jarcči materi tudi hčerka za-prevžitek.
(ireboie cesarskega
Rima - pa sedanjih časov
i.
Nekdaj so bili Rimljani skromni, vzdržni in, krepostni in zato so premagali druge narede. Rimska družinska vez je bila stroga in trdna. Šele v 6. stoletju svojega obstoja je Rim doživel prvo razpo-roke. Pozneje pa se je družinska vez popolnoma zrahljala. Ob času cesarja Avgusta so štele žene leta po svojih možeh, m<žje so menjavali žene kakor uslužbence. Slike v palačah na Palatinu, v Pompejih, pesnitve Tibula. Vergilija nam kažejo in opevajo estudne in protinaravne pregrehe Rimljanov----
in danes? Vzemimo za zgled Češkoslovaško! Samo v tej državi je bilo 1. 1929. aič manj kot 10.278 ločenih zakonov, ki so oropali 8200 otrok pravega družinskega življenja. Rszporočcni so zapustili 4298 in ločeni 3902 siroti. Število nedolžnih siromakov je v primeru s številom takih zakonov zelo nizko. Razumeli bomo, ako vpe-števamo še bolj žalostno resnico, da je bilo 2416 razporečenih družin brez otrok; 1021 jih je pa imelo samo po enega otroka; pri 2710 ločenih zakonih ni noben otrok mogel priti rs svet in pri 1633 same po eden.
Vseh razporočenili in ločenih družin štejejo v Češkoslovaški nad 100.000.
II.
Za časa cesar jA Avgusta sta biliv rimskem cesarstvu brezsrtnost in okrutnost prava vsakdanjost. Doba vlade cesarja Avgusta ie bila nepretrgana vrsta ubojev, umorov iu tako ogabnih krutosti, da so judovski poslanci izjavili cesarju Avgustu, da živi zavidajo mrtve. — Sirova brezsrc-nest je bila last vseh, celo najboljših mm, zlasti še mladine. Najhujše pa je bilo, da je državna oblast sama gojila v ljudstvu sirovo, nagonsko krutost, edurnest in strastno brezsrčnost. Cesarji so v ogromnih cirkusih in amfiteatrih dali vprizarjali velikanske tekme, igre, boje, da si ohranijo ljudsko naklonjenost.
In danes? Kako rastejo grehi ubojev in samomorov! Že leta 1922. se je samo v Združenih državah naveličalo življenja 13.350 oseb obojega spola. Mladinski samomori so se pa v letih 1922—1925 kar podvojili. Leta 1922. jih je statistika ken-statirala 477, leta 1925. pa 930. — In zakonska uživanjaželjnost in brezsrčnest? Kruto-nazorno nam jo pojasnuje zopet statistika. V Avstriji n. pr. je nazadovalo številno porodov v 16 letih za četrtino; na Dunaju samem je padlo število porodov za več ko polovico. V Nemčiji je bilo leta 1927. katoliških otrok 800.000 manj ko letu 1922.; torej v petih letih en milijon manj katoliških otrok. Za Nemčijo so nadalje zračunali, da vsako leto izgubi življenje po umetnih prezgodnjih porodih pol milijona ali še več ctrck. — In javna brez-
srčnost? Glasom šolskih izvestij iz leta 1929. je v Bernu izmed 8800 dijakov redno pesečalo kino 2450. Dijaki so videli predstave, ki so tekom leta nudile sledeče scene: 1914 pretepov, 1286 družinskih prepi-rov, 1350 slučajev pijanosti, 1120 slučajev zakonske nezvestobe, 1224 umorov, 16.515 tatvin, 1179 ropov, 1171 požigov in 765 sa-moumorcv.
111.
Predno je razpadlo pogansko rimsko cesarstvo se je bila razpasla strast javnih zabaval išč. Vcjskcvcdja Cezar je n. pr. dal med Palatinom in Aventinom zgraditi zadnje stoletje pred Kristusom za rimsko ljudstvo velikanski cirkus za konjske dirke. Dclžina je znašala 670 m in sedežev je bilo 150.000. Tcda to še ni zadostovalo. Ram s cirkusom vred zgori leta 64. po Kristusu: pozidajo nov cirkus z 250.0C0 sedeži. V 4. stoletju se poveča na 385.000 sedežev! Ko so sc bližale dirke, je bil ves Rim cd cesarja do zadnjega sužnja kot besen in blazen. (Več glej dr. L. Ehrlich: Katoliška Cerkev, 1927, str. 257-260).
In danes? Filip Kiiblo je objavil nedavno razpravo v nemškem znanstvenem listu Stimmen dor Zeit , v kateri pravi med drugim: Pri športnikih so se izrodile danes posebno nekatere panoge (nogomet) v surovost, tudi masa išče pri njeni predvsem senzacije. Kot zgled navaja, da je bilo pri nekem surovem nastopu dveh poklicnih boksarjev v berlinski športni palači 40.000 gledalcev, pri plemeniti tekmi 2000 lahkih atletov pa komaj 4000. Šport, športne vaje in tekme so se tako razpaslo, da izpodrivajp glavno poklicno delo, (lu-
sko romanj.«. Njeno življenje je bilo brez lepot; komaj da je kdaj zvečer uživala na klopi pred hišo mir prirede. Tudi ona je bila nekoč v velikem mestu in je vsa zmedena zrla v pisani, hrumeči metež. Pa jo je bilo strah; oddehniia si je, ko je bila spet doma. In če bi bilo njeno življenje zares ko vožnja po reki, bi jo bil njen mož spremil samo do bližnje gostilne in bi bil ondi ostal. Njo pa bi bil pustil, da bi sama remala in garala naprej. Njen mož je bil vedrega srca, a ljubil je gostilno; kdor pa preveč pije, temu pravi smrt: Na zdravje! in zato je umrl, preden mu je bilo petinštirideset let. Ona je morala iti sama dalje vse do morja.
V hišo je stopil gospodarnik, velik, močan človek, petdeset do šestdeset let star. Bil je rdeče-rjavega, zagorelega kmečkega obraza in je imel še goste lase, ki so mu komaj začeli siveli. Bolje je bil oblečen ko drugi kmetje, ki so hodili na polje v zakrpanih hlačah.
Ali ve kdo, kje tiči Lojze? Pred več ko dvema urama sem ga s kobilo poslal h kovaču. Le eno kopito je bilo treba podkovati; že zdavnaj bi moral biti nazaj. Kobilo potrebujemo.'
vKobilo potrebuješ, Lojzeta pa ne? je trpko vprašala gospodinja. Gospodarnik je skomizgnil z rameni.
Tedaj se je oglasil Tone, ki je zmeraj sedel na polici: »Ko sem bil prejle pod mostom, sem jih videl s kobilo in kovač je pljunil čez ograjo in bi bilo skoraj name padlo.c
Ko si bil pod mostom? je vprašala mati. >Pustite, mati, to sva že odpravila,«: je rekla Mina->Seveda, z nogavico/; je zagodrnjal fant; »tako sirova je z menoj! Lc čakaj, ko bom velik, te bom s celo zalogo nogavic oklofutal.t
Mati ni nobene več rekla. Ze zdavnaj se ni več i vmešavala v prepire med otroki. Vedela je, da so j bili vsi njeni otroci povsem različni, vendar so vsi I ljubili mater, dasi vsak na svoj način.
/>No,<- je dejal gospodarnik, , pa poiščem kobilo, potrebna nam je.« In je odšel.
Tone je sedel na svoji visoki polici ko na kakem razgledišču in je oznanil:
»V krčmo je krenil. Ondi jih bo že dobil — kovača, Lojzeta in kobilo. Vsi bedo pijani razen kobile, ki obgrizava pred hišo trto z lat. A cd toga ne bo v rožicah.
Molči,c je zaukazala Mina, tak paglavec si in se v vsako reč vtikaš!
Fant je spet s kukanjem orosil šipo in je hotel napisati: ,Mina je neumna', a rosa je medtem že izginila. Kaj bi zdaj počel? Mati in Mina sta težkih misli sedeli za mizo. Čez čas je dejala Mina v sejačo: Lojze se bo zapil!
• Mina, je zaječala mati.
Dekle ni odgovorilo. Fant je pa že zagledal na cesti svojega tovariša Jokiša, s katerim se je imel še nekaj pomčniti ; vzel je veliki muhalnik in tako oborožen odvihral iz hiše. Obe ženski sla ostali sami.
•Kaj si rekla: zapija sc?
Mati je vprašala s takim trudnim glasom, kakršno je v reki mrmranje valov pred izlivom. V glasu ni bilo ne utripa ne iskre ne življenjske moči. Kakor da od utrujenosti obnemore sredi poti. Ker je Mina molčala in so ji od jeze zardela lica in so se ji lesketale oči v modri luči, je dejala mati, braneč svojega otroka:
»Lojze nima očeta. Ženske ne znajo vzgajati razposajene fante. Strogosti ni poznal. Jaz tega ne znam!
Tedaj je dekle odložila šivanje, se z obema rokama oprijela žuljavc materine roke in dejala:
je pričelo dolgo uradno dopisovanje. Vlada je izjavila, da radi sploine slednje ne more mačk hraniti na državne stroške. Prijatelji živali ss objavili oglas, v katerem so Rimljane pozvali, nai se usmilijo rimskih zgodovinskih mačk. A odmev je bil slab. Do sedaj st je prijavilo samo dvajset meščanov, ki si želijo po eno mačko, teh pa je več sto. Dobrotniki bodo imeli veliko skrbi, preden jim bodo preskrbeli primerno zavetišče.
Biseri v polarnih krajih. Sovjetska vlada obrača » najnovejšem času svojo posebno pozornost ni marmansko obalo. Ob tel obali love namreč domačini že od zdavnaj biserne školjke, ki imajo krasne bisere. Ozemlju, k|«r uspevajo biserne škol|M visoko gori na severu, obsega nad 80 rek. Školjke so lovili tam gori " pred vojno, vendar pa » prekupci plačevali ljudem tako nizke cene za N; sere, da niso imeli ribic nič drugega dobička o« lova kakor le golo življenje. Pred vojno |e znašala vrednost na t«" ozemlju nalovljenih bu«
rov okoli 400.000 zl®'™ rabljev na leto. Seda) »» love biserov le še za P bližno 40.000 rubliev.
ievnost jo naravnana lc v šport, v rekor-ilcrstvo, v senzacijo. Časa ni za družino, za gbraiitsl, za Uoga, za skupnost, za duhovno kulturo, ^ # ,
Tako torej nekdaj in podobno tudi danes! Sklep je le eden: Krščanstvo je prerodih nekdanjo poganske narode, krščanstvo J: 11 more prerod iti danes. Narodi so
ozdravljivi, — pa le po Kristusu, povdarja papež l'ij XI.
Hudiča ie ustrelit
Po vasi se je hitro razvedelo, da jc stari Matija zopet dobil lov. Ljudje so stiskali glave in se smejali. Domislili so se namreč, da jo dobri Matija pred leti lov že imel, I oda nesrečen slučaj ga je primoral, da je obesil puško na vrata. Nekoč je na preži -ladko zaspal Krepko glodanje v zelniku ga jn zbudilo. Matija je planil; toda v naglici je pomeril s palico namesto s puško. Beg ve, kako je prišlo vaščanem na ušesa, da je Matija s palico zajca streljal; naj bo kakorkoli, resnica je, da se Matija od one-i dne ni upal na cesti pokazati s puško.
Od takiat pa do danes je minilo nekaj let iu ljudje so že vse pozabili, si je mislil Matija in vzel lov. Sklenil je, da bo zatrl
jajčji rc;l, ki mil dola v zelniku škodo. * * *
Nekega dne ped' večer je vrgel puško ■cz rame in šel zajca čakat. Pozno v mrak jc sedel cb svojem zelniku na robu gozdiča. Napenjal je,oči in ušesa na vse sirani ter čakal, dolgo čakal; toda dolgouhca ni hotelo biti, Kolikor bolj so je zgcščeval mrak, toliko nestrpne jši je postajal Matija.
Nekaj časa boni še počakal, naj zajec pride ali nc, se je odločil.
V grmovju nad njim je nekaj zašume-lo kakor da jc vetrič vzdignil suhega listju tal. Ga žo imam, se je razveselil Matija in zapifii oči proti grmovju. Ob grmu so je ne kaj penilo kakor senca. Dvignil je puško in pomeril. Nato je čakal, ker ni videl razločno. Ob grmovju je zopet zašuštelo. Dvoje strelov jc jeknilo po dobravi. V trenutku je bil stari Matija na nogah, da bi pobral pk>n; — toda nekaj groznega, pošastnega ga jc vrglo nazaj v travo. Naglo se jc pobral in bežal, bežal preti vasi, da
še nikoli v življenju tako.
* * #
Upehan in razoglav je planil v hišo. Ljudje so v prvem hipu mislili, da je zblaznel in zmedeni bežali pred njim na vse strani. Matija se je ves izmučen vrgel na klop ob peči in z divjo grozo gledal po hiši. Vdihaval je hlastno in hropeče, na usla so mu silile pene. Spregovoriti ni mogel, le čudna znamenja je dajal. Ljudje ga niso razumeli. Preplašeni so so gnetli v veži, celo sosede so že prihajale gledat, kaj se ic zgodilo.. Polagoma so doumeli, da 'ni bolan, ampak da so jo nekaj strašnega zgodilo, toda kaj, niso vedeli.
Matija je počasi prihajal do sape. Obraz niu jc bil še vedno čudno spačen od predanega strahu.' Pretrgano je pripovedoval:
Hu-hu-di-ča sem u-ustrelil!
Menda ja ne, so se zasmejali možaki) rji, ženske pa so se še bolj zavzele. Matija jc nadaljeval:
> VLazu eetn okni zajca, ki mi je v zelje zahajal. Ravno domov sem se odprav-
ljal, kar sc nekaj v grmovju premakne. Pomeril sem in pognal oba naboja. V tistem hipu pa so je nekaj visoko vzpelo kakor če bi sc konj dvignil na zadnji nogi in strahotno zatulilo, dn me jc zazeti)o v mozeg. Na večernem nebu sem jasno kakor opoldne razločil glavo in dvoje rogov. Sam hudobec je bil, verjemite mi, prav razločno •■cm ga videl, glavo in rogova!
Možje so si belili glave, kaj bi moglo biti, ženske pa so radovedno čakale, ka| bodo možje dognali. Toda do jasnosti ni prišlo, zato so sklenili, da bodo šli zjutraj pogledat, kaj da je.
Pred dnem je stopalo pet mož proti kraju hudičev© smrti, kakor je Matija neprestano zatrjeval. Dolge korake so merili. Ko so se približali Lazu, so obmolknili. Vsak je napeto čakal, kaj bo zagledal. Nekaterih se je že dotikal strah, toda pokazati ga ni hotel nihče.
Resni in zasopli so prišli h grmovju.
:-Kri,: je vztrepetal Matija. Iskali so za krvjo. Kakih dvajset korakov od grma je ležal v travi — lep srnjak. Stari Matija jo pljunil v roke in veselo naložil ustrlje-nega hudiča« na rame...
Radio.
Radio program od IS.—23. aprila
Vsak delavnik: 12.15 Ploščo — 12.45 Dnevne, vesti -- 13.(K) Čas, plošče, borza — 18.00 Popoldanski koncert — 22.00 Časovna napoved in poročila. Četrtek, 16. aprila: 18.00 Indija in indijsko vprašanje — 18.30: Gimuastične vaje — 19.00 Srbohrvaščina — 10.80'Vremenoslovje — 20.00 Duševna vzgoja otroka - 20.30 Samospevi ge. Zlate Gjunjenac-Gavella — 21.30 Klavir, harmonij (Geri Svetel, Niko Štritof. — Petek, 17. aprila: 19.00' Avtorji in njihove pravice — 19.80 Francoščina — 20.00 Gospodinjska ura — 20.30 Večer t. M. Šker-
ovjelska vlada upa, da se ju dalo ribištvo na bi-;ere še zelo dvigniti, kar 30 tudi državni blagajni prineslo nove dohodke.
Največji zaklad starega veka. Izkopavanja slami so prinesla ua svetlo žc mnoge zaklade, največje losedaj znane zaklade 'tarega veka pn je skrivala grobnica egiptovske-;a kralja faraona Tuteii-lamoua. Grobnico so od-"'ill pred osmimi leti. \ grobnici so našli zlate upe, slike iz alouove Mi m biserov, različne 'late in z biseri okrašene omare i„ skrinjice, luči i« posode, zlat voz z zlalo opremo, kraljeve ■Malo posteljo, stolice.
cenili :ll'"gih dra?°-<m predmetov, ki kn-
Jy' ,ial<o razkošno so ži-
, ", egiptovski kralii
Cov V™ dese,i,le mi" mv. Večina se jih nn
1 J T,ce.'P.tovskcm mu-i!1 ^ Kairi.
lZTciil Nalakar:
ircdvTJ -1 Smo vas f°-
tE$T2*>
%es 1 a ,s.Ic P"sli *«le
'Poznal t S8,n 'a ko j ^^ -
, Mati, zakaj nima Lojze očeta, da bi ga spravil na pravo pot? Zakaj, se spet ne poročite?
Jaz — poročiti...?::
:>Da, vi!:
Mina je nagloma izbruhnila:
; Jožeta bi vzeli — našega gospodarnika! On vas rad vidi, saj vendar veste! Imenitno zna gospodariti; družino voditi ne more, ker nima pravice za to. Če bi on smel/govoriti, bi bil Lojze drugačen. In Tone jih ima tujli za ušesom, da vam povem! Tudi on jo potreben Jčeta, sicer ne bo dobro kanil!;
Mati p je pogledala.
5 Mina, lc kako moreš tako govoriti? Saj imaš šele dvajset leti Kako moreš vse razumeti?«
>: Zato, ker sem grda," jo dejala, »grda dekleta pa več vedo ko lepa, ker imajo več časa za premiš-Ijanjc.
>Saj ti nisi grda!
Mina je spet prijelo za šivanje in mimogrede omenila:
/To pravite pa samo vi, ki ste moja mati, sicer noben človek na svetu ne. Pa to mi je vseeno. Fantje, to potrebni trde roke, sicer nc bo nič iz njih. :
Mati je sklenila reke na mizi.
Saj imaš prav, Mina. Pametna si z« svoja leta, zatorej moraš tudi razumeti, da moja roka ni več trda. Pravijo, da imam petdeset let, v resnici sem jih pa že sedemdeset. Za fanle je moja roka premehka. Bogu bodi potoženo, da bo s fanti tako, kakor praviš.
Poročiti bi se morali,« se je hudovalo dekle, z Jožetom, da jih bo imel v oblasti. :
Tedaj je pa mati prijela hčer za roko.
Vidiš, Mina, jaz mislim, da se s teboj lahko pomenim ko z izkušeno žensko. Jože je dober; je časti-
vreden mož. Ko so pred dvanajstimi leti umrli oče, smo bili v dolgovih in gospodarstvo je bilo zavoženo. Pa jc prišel Jože. Zdaj imamo malo dolgov in gospodarstvo jo dobro.'
»Torej! Kakor pušeljc jc gospodarstvo in kakor pušeljc bi bili lahko naši fantje.
Saj — a to ni, kar sem ti hotela reči. To vemo vsi: za vsak novec, ki ga plačamo Jožetu, nam jih pri-gospodari petdeset. A vidiš, žensko, ki se v drugič poroči, bi moralo biti sram.
Dekle se je začudilo:
Kako to? To je vendar dovoljeno in ni nečastno.«
::-Je. A ženske so pač različne. Jaz sem imela tvojega očeta rada, čeprav ni bil zmeraj tak, kakršen bi moral biti. In če bi se poročila s koin drugim, bi vendar zmeraj mislila nanj in bi me bilo v dno duše sram. Tudi pred vami — otroki. ;
Mina je mater debelo pogledala.
.Sram?-.
»I)a — sram! :
Nenadoma je Mina razumela. Do la*s je zardela. Razumela jc nežno čistost svoje matere. Videla je, da se v tem ženskem srcu razcveta lilija sredi venca ne-venov. In kar se ni na Boštjanovini še nikoli zgodilo, se je zgodilo zdaj: otrok je materi roko poljubil.
Kar je bilo potem, ko je mati odšla, ni bilo lepo. Ka dvorišču jc bil kreg. Gospodarnik Jože je držal kobilo za povodec in Lojze, krepak fant, ga je zmerjal. Mina je stopila na prag.
»Kaj pa je?« je rezko vprašala. : Jaz sem šol Ic kobilo iskat. Ker jo potrebujemo,* je mirno odvrnil Jože.
ni nikakš:ia iniiet
nost biti za mil denar elegantno oblečen, temveč je treba samo pisati na Trgovski doni Stermecki po novi, veliki, ilustrovani cenik in v njem najdete velikansko izbiro finih in modernih klobukov v ceni od 60 Din in krasnih športnih čepic od 20 Din naprej.
Trgovski dim
Stermecki. Celje 19
Veliki. llustruiHiii cenik zastonj!
Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar.
jama: 1. Uvodna beseda, 11. l"metue pesmi (K je g. Mirko Jelačin, 111. Klavirski koncert, igra L. M. Skerjano. IV. Sentimentalni narodni napevi. jioje Mirko Jelačin. — Sobota. 18. aprila: 18 00 Plank-ton. rit.ia hrana — 18.30 Plošče — 19.00 O Kr.isu
—	10.»i Angleščina — 20.00 O krasnih vzpenjalkah
—	20.3(1 Samospev j ge. Štefanije Vuk s spremlje-vanjem violončela in klavirja — '21.30 llvoboj na iarmoniki (Kokalj-Magister) — 22.15 Kadio ork
—	Nedelja, IS. aprila: 9.00 Kmetijsko, predavanje
—	9 30 Prenos cerkvene glasbe — 10.00 Versko predavanje — 10.20 Nauk " servirsnju — It.'M Radfo orkester — 12.00 Plošče — 15.30 Pri nos koncerta kamniškega lovskega okrožja — 20.U1 Operetne arije z orkestrom ia gdč. Anica Meze in Mirko Jelačin — 211» Radio orktster — 22.15 Havraii-jazz. — Ponedeljek. >11. aprila: 17 30 R;> lio orkester — 18.30 Italijanščina — 19.1*1 Poljščina
—	19 Si Zdravstvena ur« — 20.t«l Sesa aulomobila -r "20.30 V.čer: Radio ork. - Torek. 21. aprila: 19.00 lz živtVnja pred potopnih živali — 19.30 Nemščina -- 20(10 Saltnerjev večer: 1. L'vodita beseda, II. Koncert pevskega zbora Ljubljana. III. Samospevi Drago Žagarja. — Sretia. 22. aprila: Opoldanski prosram odpade — 19.0» Ljudska n-.jiein« med koroškimi Slovenci — 19.30 Ruščina — 2U.OO Samospevi gdč. Milene Verbie — 21.00 Vale kova ira Radio-rrkestra.
A'«	,
4
»i f> H., 'tlftfa
H- o ie Zi :tico i» desete'v letu — e tem krepkem in pogumnem se dektelu, razvtf te z misel. da nad ose ie snaga, Zato p~i pri,rja mamici pomaga.
/" de:o urno š/o ie i z no d rok. 1'Sii'Of/a ču<lo tnt>o Zlvlt rt.g perilo te ko šoita metko. ban, d-i srce Zlatice ua ie veselo.
Ot ZL-1'Ca — g/tis gre okroo:
not] ose /e ier.ieniinsko rr.<ln Zlntnrrgl
(Nadaljevanje sietlii.
Nove knjige
>Pe;lejnio t beneške Sl»vrnijo!< Zbirka spominov na Beneško Slovenijo z.t mladino. Priredil Rudolf VVagner. Ceaa-20 Din. Izdala .n založila Slomškova družba v Ljubljani. -- Po knjigi ^repo v Koretaiu je izdala Slomškova družnj 'udi imenovano knjigo, ki nam slika lepote, j z k, običaje in življenje te lepe bratske zemlje. Vmes je polno pravljic in narodnih pesmi beneških Sloven-
cev. Knjig i je fc. aato ilustrirana. Knjiga, ki nas popelje med ta «V>r»j že pozabljeni del noiega naroda. bo dobrodošla vsikon.ur. zlasti mladini. Dobi se v vseh knjigarnah.
Pozdravljena Kraljirac. šmariiire. Znani šmar-nični pisatelj in govornik profesor dr. Josip Jorše je Slovencem tudi letos poklonil lejio zbirko šinar-ničnih govorov in premišljevanj. Z njemu lastno temeljitostjo in zanimivostjo razlaga prelepo molitev: Pozdravljena Kraljica. Knjigo poživlja cela v:zanimivih zgle-Jov. To?lo jo prij-orcn-amo. Naroča se v prodajalni KTD (Ničman) v Ljubljani.
>Kamnarjev Jurije. spisal France Seljak. Založila ilruiba sv. Mohorja. 1981. Mohorjeve knjižnice 38. zvezek. Strani 2'2S. Cena z:i u-le vezana Din 33. brr-š. Din 21. zs neude vtz. 41 Din, broš. 28 Din. — Io je povest povojne Primorske. V zadnjem desetletju je slovenska književnost dobila mnogo z..res lepih črtic, novelie. pesmi, ki so bile vse porojene iz bolečine sin v kraške zemlje. Do
vse bolečine, ki jih je zadala človeštvu vojna. S" se geste na določenem kraju, v rtsiiici pa jo leh dogodkov in krajev mnogo, mnogo. V središču povesti je Kamnarjev Jurij, ki se vrne z vojne v uo-movino. Domovina ni več tisla kot je bila - in vendar je domovina. Kamorkoli seže, povsod dene ob ruševine, njegova nevesta je porečena 1 drugim, denar gospodari in kvari, -»zlati dež pada', izdajstvo se goji, ljudje ob najbridkejšem utihnejo in si potegnejo klobuk na oči«, skrivaj se zbirajo, drugi bože v Ameriko, zopet drugi vztrajajo doma, nekateri se prodajajo. Na sredi življenja in MPMji kov stoje med vojno opuščeni in nanovo oživljeni krpški kamnolomi. (V našem slovstvu jiii >>> * nihče tako živo opisal.) In so lepi prizori. l;o romajo ribiči na čolnih v Barbano in je najlepša slovenska, Jurijeva mati, ki trpi in molči pa 'J" j svojo pest rodne gru.le. Vsak Slovence ho v m povesti gledal in občutil veliko bol naših b™1?' in vsakemu bo stopilo pred obr;z veliko vprašali®'! nerešeno, neodgovorjeno: Zakaj?____
V vsako hišo Domoljuba!
Brez reklame
ni kupčije! CENIK
Kdor oglašuje napreduje!
MALE OGLASE
a) -Slovencevi« mali oglasi.
Vsaka beseda velja 50 par. Najmanjši oglas d„ 10 besed stane 5 Din. Ženitveni oglasi beseda
' "'"inscratni davek se zaračuna posebej in znaša za vsako objavo 50 par.
Naslovna vrsta (samo prva vrsla v oglasu) se tiska z bolj vidnimi (mastnimi) črkami, vse ostalo besedilo z navadnim drobnim tiskom. Ohjave, ki bi lahlevale več naslovnih (krepkih) vrst, ne spadajo , to vrsto oglasov.
Mali oglasi se sprejemajo vsak dan razen nedelj in praznikov do šestih popoldne.
Nekaj vzorcev za male oglase:
Denar, posojilo,
kredit i. t. d., izposhijete lebi ali svojim prijateljem najhitreje in pod najbolj igodnimi pogoji, če naročite objavo v »Slovenče-,cni - malem oglasniku.
Trgovino
ili kakršnokoli obrt daste ili dobite v najem pod <elo ugodnimi pogoji le lotom malih oglasov v Slovencu«,
Kmetijo,
velika ali mala posestva ali posamezne dele pro-daste aH kupite ood naj-ugodnejšimi pogoji z oglaševanjem v »Slovencu«. Večkrat zadošča en sam mali oglas.
Pomočnika
..a vsakovrstno obrt, va jenca ali katerekoli vrste
Stanovanja,
sobe, trgovske in obrtne lokale ob vsaki priliki najlažje oddaste v najem ali najamete, če oglašujete v »Slovcncu«.
Šivalne iu druge stroje
vsakovrstne obrtne izdelke ter potrebščine za posla Vam najbolje pre- j hišo in dom vnovčile ali skrbe mali oglasi v »Slo- nabavile po najugodnejši venčevem« Malem oglas-1 ceni potom malih oglasov niku.	i v »Slovencu«.
V rubriko - Malih oglasov« sprejema »Slovenec tudi razne obrtne in trgovske oglase. To so isi v Širini enega stolpca (34 mm) z enim ali teč mastnimi (krepkimi) naslovi, dalje okvirjeni »l?lasi in taki s kliSeji. Ti se računajo po ceniku ia večje oglase: do obsega 15 vrstic po 2 Din, ®ad 15 vrstic pa po Din 2-50 za vsako petitno vrstico.
Tu vrste oglase ponazorujejo naslednji vzqrci:
Dobro kupčijo
(lose žete i oglaševanjem v Slovencu
Samo en
Vas prepriča
tako plodonosno je nalo-!e» denar, ki ga plačate za oglas
" SLOVENCU
Nad
35.000
slovenskih družin
čila vsako nedeljo Vaš
ogla« v Slovencu, zato se oglaševanje v tem
dnevniku vselej bogato _izpača_
Ce ftupufeš Ce prodajaš
oglašuj
v .Slovencu,
b) »Domoljubov« Mali oglasnik.
Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkratni natis 5 Din ali povprečno po Din 1-50 beseda.
Redni »Domoljubovi« naročniki plačajo za take oglase samo polovico.
Krepko tiskani naslovi se zaračunajo po prostoru brez ozira na število besed.
V »Mali oglasnik« se sprejemajo v prvi vrsti oglasi, s katerimi iščejo gospodarji ali obrtniki poslov, pomočnikov ali vajencev ali pa ti slednji službe in zaposlenja. Dalje spadajo tu sem vse ponudbe kmetovalcev za nakup in prodajo poljskih pridelkov in orodja, naznanila o nakupu in prodaji posestev, zemljišč, strojev, orodja itd. ter razai stanovanjski oglasi in podobno.
. Običajna trgovska ali obrtniška reklama spada v navadni oglasni del »Domoljuba«.
' Tu sledi nekaj nainavadnejlih vzorcev za > Do-moljubove ■ male oglase:
Ulanra deklo, pustir-niflBCB, ja itd., dobite najhitreje in najzanes-Ijiveje, ako ga iščete polom malega oglasnika v »Domoljubu«. Vaš naslov s<; lahko natisne v oglasu ali pa ga pove uprava — če tako želite — samo vpraševal-cem ali ponudnikom.
Hffisčho posestvo,
hišo, gozd, travnik, vinograd ali njivo najugodneje kupite ali prodaste, če oglašate v »Domoljubovem« malem oglasniku, ki ga prebira več desettisoč ljudi. Došle ponudbe dopošlje uprava lista na Vaš naslov, ako ga ne želite objaviti v oglasu.
Posojila £
nar na posodo zelo ugodno s pomočjo oglasa v »Domoljubu«. Vašega naslova uprava ne pove vpraševalcem, ako zahtevate samo pismene ponudbe.
Vaisnra za vsakovrst-HfllgllbB no obrt dobi
obrtnik najbolj zanesljivo, če jih išče v »Domoljubu«.
KRHUIR A "Z- in dru4®
UBUK1G palljei kakor tudi vse druge čebelarske potrebščine in sploh vse poljedelsko orodje, poljedelske in obrtniške stroje kupite ali prodaste najugodneje potom »Domoljuba«.
Splošne opombe.
Prislojbiaa za male oglase sc plačuje rec'-io naprej. Oglasi, ki jih prejme uprava po pošti brez istočasnega nakazila v denarju ali znamkah — razen onih stalnih dobro poznanih inserentov — se objavijo šele, ko dospe oglasna pristojbina. Običajno prejme oglaševalec poprej pojasnilo glede cene in položnico za nakazilo zneska za enkratno ali večkratno objavo.
Oglasna pristojbina se plačuje naprej po nakaznici, v pismu ali pa po položnici čekovnega računa št. 10.349, ki je določen samo za plačevanj« oglasov.
Zadevne položnice se dobe pri upravi v Ljubljani in v vseh njenih podružnicah.
Na male oglase ne dajemo nikalcega izrednega popusta.
Ponudbe, ki dohajajo upravi nu razne male oglase, shranjujemo najdalje mesec dni. Za shranjevanje in izročanje ponudb ter naslovov inserentov pri upravi ali njenih podružnicah se ne plačuje nikaka odškodnina, pač pa je treba plačati poštnino za odgovore po pošli.
Msc tii	Potipisanemu Antonu Javoruiku,
'5 mir	Bl'M0V0> P Višnja gora, jc požar
>om l ii ."-IV1'11 g^Podnrsko poslopje. Zavarovan lem	z"'ienmi zavarovalnioi v Ljubljani, ka-
"vnlii m, vso »varovano vsoto takoj izplačala. Za-»i» rt« .&C omcuieueuiu zavodu in ga priporo-vsakdo pri njem zavaruje. — Anton posestnik, Sp. Brezovo, p. Višnja gora.
IVREKUC. Gaber Janez, mizarski pomočnik v Podolnici £1. 4, občina Horjul, preklicujeni, kar sem govoril proti Uožiuanec Janezu, mizarskem mojstru na Vrhniki št. 57, glede hrano iu oskrbe pri njegovi hiši kot neresnično. Zahvaljujem se mu, da aii sodnijsko postopal proLi mcui. — Horjul, S. aprila 1931. Jane« (Mer, s. r.	4101
Brinje, fiee in slive za žgapiektrtro
oddaja po ugodnih conah IVAN JICLAOIN. I jtibljana, Balonska cesta i. — Zahtevajte ponudbo.
Moli ogflasniftc
Vsaka drolina vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki „l)omoljuba" plačajo samo polovico, nlio kupuje,o kmetijsko po trebščine ali prodaiajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrlnilti pomočnikov ali vajencev in narobe.
Poseshra na predaj I Z.SBO'- dinam
v vinorodnem kraju, sohičua lega, blizu cešlo 1 ur.) od postaje, '/->uro od farne cerkve, gospodarsko po-lopje, 12njcr nikov posevka sadni vrt in 41 rale hrastovega gozda, v e doma, laliko Se dokupi voda bli/.u, ccim nizka. Vež pove g. Franc Sre ot, pošla sv. Križ pri Litiji
^sliarsiiega vajenca
sprejmem talnj, hrana in stanovanje v h ši. Kari Skirja, Martinja vas p. Mokronog.
dobro ohranjen se pro a. Ogleda so lahko uri A. Bi-dovcu. Kokrica št. 27, p. Kranj.
Mizarskega ttaienca
kmetskih staršev sprejmem takoj. Ihana in stanovnn e v liiii. — Jožef Erjavec, mizar. Srednje Oamaljnc 17, p. Št. Vid n. Ljubljano.
mešane volčje pasme dobra čuvaja eo ugodno pro-dasta, odda se tudi en sam. Ravno tam je naprodaj dobro ohranjena slamoreznica preizkušena na ročni in motorni pogon Cena podo-govoru. Naslov v upravi pod št. 39a2.
zaslužile najmanj mesečno, če obiskujete v Vašem okolišu ljudi! Tovarna Vega, Ljubljana, poštni predal 307. Priložite znamko i a odgovor !
mm vet
krasnih barvali Din 60 razpošilja vrtnarstvo Ivani Jemec, Maribor.
HlailH! ^Prejme se na HlRptlb. večjem posestvu b 1 i z u Ljubljane
pošten, priden, trezen iu zanesljiv hlapec z dežele h konjem, ki je vajen vsakega kmečkega dela. Lahko je tudi ožpnjen. — Plačilo ia drugi pogoji po dogovoru. Nastop službe takoj. Do ise na upravo Domoljuba pod značko »Pride*« št 1105.
Služba <aWgK
do 17 let star pastir, ki ima veselje do živine. Služba stalna. A8-slov v upravi pod št. 3963.__
Kovaškega vajenca
sprejme takoj. Hrana
in stanovanje v hiši. Matevž Kermelj sekir-ni kovač, Log, škofja Loka.
Maia poseiiss
iz proste roke naprodaj, na prijaznem solnčnem kraju Lepa nova hiša s 4sobami kuhinja, tlet, sadili vrt, miva 5 mernikov posetve in del gozda. i0 ni nut o t farne cerkve, pošte in trgovine. Primemo za obrtnika ali upoko enca itd. Poizve se pri županstvu Moravče, p. Sv. Križ pri Litiji
Fanta 14 d0*e'ne"a
TBlIlu pridnega in poštenega, za poljska dela in pašo sprejmem. — Naslov v upravi Domoljuba pod št. 4111.
Ugodno lupite "
na Sp. Lipnici '/i ure od Radovljice, lopo posestvo, sestojeSe iz hiše, gospodar, poslopja. 12 oralov gozda, nadalje nekaj njiv in travnikov. Pojasnila daje Iv.na Zupan, Ljubno 45 i\ Podnart, lior. njsko.
Zrakoplov »Grol Zeppelin« je poletel
te dni s 24 potniki v Egipet. Vračal se }e preko Dalmacije in Hercegovine domov.
Z »ašo ometa«
moštovo esenco ..nosila '
si toliko vsakdo X malimi stroški pripravi izvrstno C stojuo in *clravo domačo pijačo. Cona 1 utekle niči za ISO litn.v Din air—. no pošti Din 50'—. Pobi se 8'irao v d onortji A. Kane sinova LJob-llm* in drogerlit Woifraiu na»L K Kaae, Maribor, Gosposka n.
Berite!
Triiovelfski cement
Mreže z« ograie
štukalurno trs e, krovno lepenko, brane, pluge, črpalke za vodo in gnojnico, poljedelske stroje, raztreljiva, kuhinjsko posodo in sploh vso železnino nudi po nizkih cenah
Fr. Stopicat
LJUBLJANA = GOSPOSVETSKA CESTA ŠT. I
Ako Vas muči
protin in trganje, otrplost in krči v žilah, zbadanje in bolečine v udih, rabite popolnoma neškodljivo, že davno preizkušeno sredstvo
Rheusanal
Dobiva se v vteh lekarnah in pri edinem proizvajalcu
ApoURKO, Zagreli, Illca 12
Srečna roka
uajde vedno najprimernejše luli pri negi zdravja. Imuno ljudi, ki se jim posreči, da ostanejo zdravi celo življenje. Mnogo ljudi rabi že nad 34 lel Fellerjev pristni lepo dišeči »klsaflufd< da se obvarujejo proti mnogim obolenjem in znajo z njim koristiti tudi drugim ljudem pri revmatičnih, jiratin-skih, nervoznostnih bolečinah, pri bo-I letinah v hrbtu in križu trganju, bod-Jljajih, glavo- in zobobolu, slabih mišicah io pri drugih boleznih olajšati bolečine in odvrniti bolezni.
Storite enako, pomagalo bo tudi Vam.
to. notranjo In innanje slovito doinafe sredstvo in ko-»metikuro dobit« v lekarnah in iadevn;h trgovinah v poskusnih steklenicah po t Din, dvojnih steklenicah po S Din ali velikih steklenicah po 26 Din. Po poUi 1 7avoJ i 9 poskusnimi, »ti e dvoinirat ali i velikima steklenicama «2 Din. vet takih zavojev ninojzo ceneje. Po poŠti se narofla pri
BUGEN V. FEI.IjER, lekaraar, STUB1CA DOMA Elsatrg 16. — Savska banovina.
Prometni z&ood za premog
d. d. I|nbl'ana
prodaja po najugodnejših cenah in serao di debelo
PfSilllO^ domaČi iu inozemski za domaČo * kurjavo in industrijske svrhe
Wooai>i pregnan VSeh vrst
Kans, livaruiški, plavžarskl in plinski
Etikete.
Pnastmi ia?fll za premog d. d. o ".'ubrani
Miklošičeva cesta št. 15, I. ordstr.
RAZPIS. Ker je občinski tajnik v Ribnem od-])ovedal službo radi bolezni, razpisuje podpisano županstvo mesto občinskega tajnika v Ribnem. Pravilno kolekovaue jtrošnje liaj se vlagajo pri županstvu do 1. maja 1931. V prošnji naj se navede iudi zahtevana nitvečna plača, oziroma kaki drugi I>ogoj'i. Prosilec mora dokazati tudi večletno prakso. — Županstvo Ribno pri Bledu, dne 10. aprila 1931. Župan: Val. Kumerdej, 1. r.	4103
oaieise si!
pri . Cf.Siilftu' v Lla&itonl
Lingarjeva — Stritarjeva ulica
Novosti za pomladne in letne obleke, kostume in površnike. Jugočeška perilna svila >Dag-mart in »F. m o na t Za moške modni kamgarn, ševiot za Sj>ortne obleke od Din 6o naprej.
Znanoi
Najlepše novosti svilnatih in volnenih šerp in rut
Poštenost mojega podjetja je inana t
.Molluba
morda Se nimate v Vaši mu
Naročite takoj ta najboljši slovenski nabožni mesečnik. Uprava Vam še lahki postreže i vsemi letošnjimi številkami in krasno Imrvno sliko Matere božje. Za naročbo zadošča dopisnica na upravo
. Doaoifuba" v Lfublianl
Stane na leto samo 20' — dinarjev.
Janez je kupil star in obrabljen avto. mobil, s katerim pa je baharil, da je že vsem sosedom presedalo.
Tone je imel opravka v mestu, zato se je peš napotil proti postaji. Na ovinku ga Janez dohiti s svojim motovilom. >Halo, Tone, prisedi, jaz vozim tudi na i»stajr.,< »Ne, hvala,« je odvrnil Tone hudomušno, »meni se mudi na vlak.
Suhe smreke - ma^rahe
kupujemo |>o najvišji ceni
SEVER & KOMP.. LJUBLJANA
Gosposvetska cesta št 5.
Si
»Ali imajo tvoji uslužbenci štirinajst dni dopusta?« je vprašal trgovec svojega tovariša, ko sta sedela za mizo.
•, Hm, moji imajo celo mesec dni dopusta,« je odvrnil ta.
»Kako to, mesec dni? se je začudil trgovec.
»I no, 14 dni, kadar imajo oni dopust, in 14 dni, kadar ga imam jaz.«
Kmetje, oklenite se Krnet, /veze!
Gasilno društvo je namenilo prirediti dramatično predstavo. V ta namen so poslali gasilca, da je šel od hiše do hiše ter vstopnice vnaprej prodajal. Prišel je tudi do nekega skopuškega trgovca, ki ni nič maral slišati o tem ter končno hotel gasilca odgnati z izjavo, da ne more priti, pač i bo v duhu prisostvoval prireditvi. Fant ] je bil brihten in hitro porabil priliko: >H|e pa želi vaš duh sedeti? Imam sedeže p« 10, 8 in 6 dinarjev.«
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA
D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva cesta 10)	Telefon st. 2057,2470,2979
Brzojavni naslov:
G03P0BANKA
Vlcae nad D'n 500 000 000 P0DRtJŽNICE: Bled Sad. Kranj,
VlUge naa U«n 9UU.UUU.UUU Maribor) Kočevje, Celje, Sumlior. Djakovo. Split.
Kapital in rezer. nad Din 16,000.000
Izvršuje vse bančne posle najkulantnefe
Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh tržiščih v tu- In Inozemstvu
Izda/atelj: Dr, Franc Ktlstee. 1'
Uredniki Jože KoSiček.
7a Jugoslovansko tmkarno: Karel C*1