Leto XXI.
1982
MAREC
St. 5
GLASILO DELAVCEV D E LOVN E ORG A NIZA C I J E ŽELEZARNE STORE
9.K0tiGRESZKS
lir veti kmiijre*. /seže komunistu* Skutnik bo priložnost /h tu» da temeljit«* menimo, kuj smo v zadnjem otnlobj« doselit, pe tudi, res« nismo uresmedi. Ivr ra to, «la ur no tt.iei«; dogovorimo /u (Miše nadaljnje ttjddgc-
USPEŠNI ZAČETEK
V tozdu jeklarna smo imeli v letošnjem letu najuspešnejši start v proizvodnji gredic v primerjavi s preteklimi leti. V kolikor pogledamo primerjavo za dve leti nazaj, odkar obratujeta obe elektro obločni peči vidimo ta porast proizvodnje iz tabele. Porast v proizvodnji je poleg ostalih akcijskih ukrepov pripomogla predvsem odprava ozkih grl.
	Januar	Februar
	proizv. v t	proizv. v t
1980	9.194	8,987
1981	8.815	10.450
1982	9.533	12.085
Kljub taki lepi proizvodnji gredic bi lahko bila proizvodnja še večja, če ne bi oilo nepredvidenih zastojev in nepravočasni dostavi ognjestalnega materiala za remont elektro peči. Ne glede na doseženi uspeh smo vseeno zaskrbljeni zato, ker se na drugi strani zmanjšuje dotok surovin za elektro peči in je vprašljiva proizvodnja v prihodnosti. Tu moramo angažirati vse sile, da si pridobimo prepotreben material za nadaljnje nemoteno obratovanje. Ob koncu še naj omenimo, da odkar jeklarna obratuje, je proizvodnja 12.0851 odlitih gredic, ki smo jih dosegli v februarju letošnjega leta do sedaj največja mesečna proizvodnja. Takšnih in še boljših rezultatov si vsi želimo.
Tomaž Dominik, ing.
REKORDNA MESEČNA PROIZVODNJA VALJARNE I
Mesečna proizvodnja FEBRUAR 1982 bo odslej zapisana kot rekorda proizvodnja stare valjarne.
Od leta 1971, ko so valjarji prešli z 48 na 42-urni delovni teden, tako visoke proizvodnje nismo registrirali.
Dosežena je skupna proizvodnja v višini 3.216,5 ton, od tega 2.481,3 tone blagovne proizvodnje in 735,2 tone za predelavo.
Tako visok proizvodni rezultat je resnično rezultat maksimalne prizadevnosti vseh zaposlenih v tozd in prisotnega med-izmenskega tekmovanja za dosego čim boljših proizvodnih rezultatov.
Kljub rekordni količinski proizvodnji beležimo tudi izredno visok skupni izplen, in sicer v višini 88,6 °/o, iz česar je razvidno, da smo kljub visoki proizvodnji posvetili izredno skrb tudi iz-plenu in kvalitetnemu nivoju nasploh.
Skrb za čimboljši kvalitetni nivo je z preusmeritvijo valjarne I v ekstenzivni izvoz, postala naša vsakdanja naloga.
-V februarju smo izvaljali skupno 1.318,7 t namenjenih izvozu na konvertibilno in klirinško področje.
Asortiman valjanih profilov je bil precej raznolik, tako smo valjali ploščate profile, širine od 20—85 mm in debeline 5—12 mm, kvadratne profile od 14—25 mm in skupno 7 različnih pozicij specialnih profilov v skupni teži 309 ton.
Prepričani smo, da ob zmanjšanju vseh vrst zastojev, ki so nas in nas še pestijo, to ni vse, kar zmoremo v valjarni!
ČESTITAMO!	Verbič Stane, ing.
VSAKO DELO NOSI V SEBI SESTAVINE USTVARJALNOSTI. INOVACIJSKA DEJAVNOST PA JE VRHUNSKI DOSEŽEK TEGA. NAŠ DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ JE ZELO HITER. TODA V PRETEKLOSTI JE TOLIKO ZAOSTAL, DA GA JE ŠE VEDNO POTREBNO VZPODBUJATI. INVENTIVNA DEJAVNOST IMA LAHKO PRI TEM ZELO POMEMBNO VLOGO.
SEDMA VOLILNA KONFERENCA DIATI ŽELEZARNE ŠTORE
»Naša skupščina poteka iv času, iko mora vsak delavec razmišljati, kaj to kako jutri, ¡ko bo ¡primanjkovalo raznih gradiv, rezervnih delov, energije, sodobnih strojev in drugega, pri tem pa bomo morali posegati na ¡tuja zahtevna tržišča s svojimi izdelki, da bi lahko obdržali v proizvodnem procesu nepretrgan tok proizvodnje.«
»Z veseljem ugotavljamo, ¡da smo -inovatorji Železarne Štore v preteklem letu prispevali največjii delež ¡gospodarske koristi, od kar obstaja Društvo oziroma ¡odkar redno sledimo inovacijskim dosežkom.«
»S 153 inovacijami ne -glede na leto obračuna smo ustvarili
49,079.489,05	din ¡inovacijskega dohodka, kii ne samo, da je -izredno visok, ampak tudi posebno dragocen po svoji ¡stroškovni strukturi. Omenjeni dohodek je povzročil ¡minimalne stroške, pri tem pa dajal ¡vzpodbudne učinke pri gospodarjenju naših TOZD.«
To so ¡bile uvodne besede iz poročila predsednika Društva izumiteljev in avtorjev tehničnih ¡izboljšav naše delovne organizacije, tov. ¡ing. Forda Halerja, na -sedmi redni volilni konferenoi dne 19. februarja letos.
V nadaljevanju ¡poročanja je predsednik nanizal vrsto uspehov, pa tudi grajal nedelavnost nekaterih, ki so dejansko le odgovorni za izvajanje inovacijskih procesov v naša družbi. Takole je nadaljeval:
»Tistih nekaj, ki še niso dojeli inovacijskih procesov v naši družbi in iv svetu, je zelo malo, njihov vpliv je neznaten, to pa predvsem zato, ker v teh pogojih svoje -nevoščljivosti ne morejo prodati.«
»Kot primer naj navedem, da so pri zasnovi in ustvarjanju razstave DELO, USTVARJALNOST, NAPREDEK — ŠTORE ’81 sode-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Pogled na razstavni prostor in nastopajoče ob otvoritvi razstave (foto Exportprojekt Lj.)
DIATI ŽELEZARNE STORE
(Nadaljevanje s 1. strani)
lovali celotni KPO s predsednikom na čelu, iv glavnem vsi vodje jTOZD in DS ter posamezni strokovni delavci. Nekaterim, ki so sodelovali na tej razstavi izven naše delovne organizacije, ni bilo popolnoma jasno, /kako je 'to mogoče, da v Štorah tudi vodilne o-■sebnosti najdejo čas za napredek inventivne dejavnosti. Naš zaključek naj bo, ida je prav tako, da smo dojeli, da je inovacija najlažja pot do 'dohodka, da to ni več igra posameznika s ponižno prošnjo za izplačilo odškodnine, ampak da je ito neizogibni proces dogajanj v tehnologiji in gospodarjenju v naši družbi.«
V Domu železarjev na Teharjah se je zbralo kar 'lepo število «tarskih inovatorjev in gostov, ki so z zanimanjem poslušali 'kratka, a vendar dobro in jedrnato pripravljena poročila. Delovno predsedstvo je vodili tovariš Doris Marolt, dipl. tog. Izvoljeni organi konference so navajali naloge, inovatorji so sledili poročilom, pa 'tudi razprava je bila zanimiva.
Morda nekaj besed iz razprave.
Podpredsednik KPO tovariš Srečko Senčic, dipl ing., je dejal da mora inventivna dejavnost vsaj v taki obliki kot do sedaj potekati še naprej, in da bi zaradi uvoznih problemov vključevali v to dejavnost tudi delavce, naše inovatorje. Predlagal je, da bi *se moral ponovno formirati razvojni oddelek, ki ibi bil aktivneje povezan z délavai inventivne dejavnosti.
Tovariš Maks Pečnik je v imenu Občinske raziskovalne skupnosti, DIATI Celje in Dl ATI DO Cinkarne pozdravil Zbor in inovatorjem zaželel veliko uspeha ta medsebojnega sodelovanja.
Z zanimanjem srno poslušali razpravo tovariša Robiča, predstavnika TSŠ Celje, ki se je pohvalno izrazil o letošnji razstavi inovacijskih dosežkov, ki je 'bila v Kultuimam domu v Štorah ta navedel pomembnosti pozitivnega dela z mladimi.
Povsem upravičeno je posegel v razpravo tovariš Jože Zapušek. Kritično je ocenil dela nekaterih vodstev TOZD in Komisij za gospodarjenje. Dejal je, da nekateri predlogi mirujejo dalj časa v predalih in se tudi ne realizirajo pravočasno.
Iz poročila tajnika društva je bilo razvidno, da je UO DIATI v pretekli mandatni dobi imel 20 sej. Udeležba na sejah je bila zelo dobra, povprečno 73 %, kar potrjuje, da je bila izbira kandidatov’ za člane UO zelo primerna.
‘tudi taki, ki so mnenja, da je vse njihova službena dolžnost, njihova in še predvsem dolžnost njihovih sodelavcev. S takim primitivnim gledanjem se srečujemo še danes, dobra štiri leta potem, ko je slovenski sindikat jasno opredelil te stvari. Še vedno so tudi taki, ki jih motijo nadomestila, ki jih prejmejo inovatorji; taki, ki nikoli ne pomislijo, da inovatorji^ prejmejo na primer dva odstotka, tozdu pa ostane 98 %-od prihranjenega. Vsem takih in podobnim pravim: prijavite svoje dosežke, prijavite jih zato, da bomo videli, da delate kreativno! Pri tem gre namreč navsezadnje tudi za ugled vaše sredine in ugled delovne organizacije.«
Izkušnje preteklih let in tudi potrebe kažejo, da moramo dejavnost Društva planirati po obsegu in po vrednosti, o izvršitvi plana pa poročati na skupščini. Kot izhodišče za sestavo programa so bila vzeta razpoložljiva finančna sredstva, potrebe po izobraževanju ter razvoj inventivne dejavnosti v Železarni Štore ter v širši družbeni skupnosti. Tako so zboru predočene stalne in posebne naloge kot vodilo za delo novemu odboru.
Predlagan in potrjen je novi UO DIATI, ki ga bo v novi mandatni dobi vodil tovariš Ferdo Haler. V odboru je nekaj novih imen, dobrih organizatorjev, delavcev, inovatorjev. Pa poglejmo, kdo so v novem UO in kakšne naloge bodo imeli:
Haler Ferdo — predsednik,
Mackošek Marjan — podpredsednik in odgovoren za razstave, Selčan Franc — tajnik,
Drofenik Ivan — odgovoren za ekskurzije,
Hernavs Emil — bo z Mackošekom skrbel za razstave,
Manfreda Ivan in Ramšak Marjan bosta skrbela za izobraževanje, Godicelj Ivan bo prevzel blagajniške posle in dva člana Burič Alojz in Kragelj Ivan.
Podeljene so bile plakete in priznanja novim in za izredne dosežke na inventivnem področju že izkušenim inovatorjem.
Predsednik tovariš Srečko Senčic je poleg tega podelil priznanja z razstave RAST YU na Reki, ki so jih prejeli: zlato plaketo tovariš Zapušek Jože, srebrno plaketo tovariš Manfreda Ivo s skupino in bronasto plaketo tovariš Logar Franc s skupino.
Priznanja so bila podeljena tudi podpredsedniku Zakonjšku, dipl. ing. in skupini: Pevcin Vinko, Mravljak Marjan, Ulaga Anton in Jug Silvo in Železarni Store, ki' jo je prejel tovariš Srečko Senčic.
Tovariš Škorjanc pa je podelil nagrado INOVATOR LETA tovarišu Ferdu I-Ialerju in Francu Selčanu, nagrado MNOŽIČNI INOVATOR pa Ivanu Planinšku.
Poročilo z letne konference štorskih inovatorjev zaključimo z mislijo iz poročila tovariša Dušana Krošla:
»Vsi, ki se kakorkoli trudipio in v naši delovni organizaciji ustvarjamo pogoje za sproščanje ustvarjalnosti čim širšega kroga zaposlenih, se zavedamo, da množična inventivna dejavnost nikoli ni in ne bo nadomestila znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela. To tudi nikoli ni bil njen namen. Za to so — vemo kdo. Zavedamo pa se tudi, da je vsak prispevek v mozaiku prizadevanj za boljše gospodarjenje pomemben. V sedanjih pogojih gospodarjenja še posebej.«
Vlado Renčelj
„Slabo izkoriščeni traktorji"...
Pod zgornjim naslovom je bil dne 22. 1. 1982 v Delu objavljen članek, ki ga je v predzadnji številki ponatisnil tudi ŠTORSKI ŽELEZAR. Na članek v Delu je dal obširni strokovni odgovor univerzitetni profesor dr. ing. Jože Hlebanja iz Fakultete za strojništvo ljubljanske univerze, sicer pa sin čvrstega gorenjskega kmeta iz Mojstrane. Njegov prispevek objavljamo v nadaljevanju.
Pozorno spremljanje programa ob otvoritvi razstave (loto Exportprojekt
Ljubljana)
Morda je prav, da na kratko pogledamo, bolje povemo, kaj smo dosegli v lanskem letu. Iz poročila analitika, tovariša Dušana ing. Krošla, smo slišali zanimive podatke.
V letu 1981 je 82 predlagateljev prijavilo 83 novih predlogov, vendar je to 22 manj kot v letu 1980. Največ predlogov, so imeli predlagatelji iz TOZD vzdrževanje, in sicer 34. Močno zaostajajo delovne skupnosti. Največ je bilo prihranjeno v TOZD energetika, in sicer: 25,958.300,34 din. Inovatorjem je bilo za nadomestilo izplačanih 937.815,74 din, oziroma 1,91 °/o od prihranka. Nadalje ugotavljamo, da je od 82 predlagateljev 7,4!% z visoko, '13,4z višjo in 30,5% s srednješolsko izobrazbo; 19,5 % je bilo visokokvalificiranih, 24,4 °/o kvalificiranih, 3,6 % polkvalificiranih in 1,2 °/o nekvalificiranih. Številke, ki marsikaj povedo!
Takole je tovariš Dušan Krosi nadaljeval:
»Po drugi strani v naši DO predstavljajo kvalificirani, visokokvalificirani in srednješolsko izobraženi delavci 41 % vseh zaposlenih. Ti delavci predstavljajo zelo velik, zaenkrat še žal neizkoriščen potencial, saj jih samo pri kvalificiranih 98 % ne sodeluje, ostala dva odstotka pa predstavljata med vsemi inovatorji v DO, kot že rečeno, 24,3 °/o«.
»S tem seveda ne mislim, da ti do sedaj sploh niso bili kreativni in domiselni pri svojem delu. Nasprotno, preričan sem, da so in še bodo pri svojem vsakdanjem delu uporabljali različne domislice in ideje, da bi delo potekalo laže, enostavneje, hitreje itd. Le prijavili niso teh svojih inovacij, niso jih predstavili drugim. Poznam mnogo takih primerov. Teh svojih domislic pa ne prijavijo zaradi različnih razlogov. Nekateri zaradi, rekel bi, pretirane skromnosti. So pa žal
Preden navedemo pojasnila prof. Hlebanje, bi želeli poudariti, da statistično res drži, da imamo v Jugoslaviji danes okrog 450.000 traktorjev, od tega v SR Sloveniji 50.000. Največ traktorjev, t. j. okrog 85 %, je v zasebni lasti. Nikjer pa ne objavljamo, kakšni so ti traktorji in kaj so sposobni delati. Tisti, ki se strokovno podrobneje bavimo s traktorsko problematiko, pa vemo, da imamo v Jugoslaviji izredno razširjen asortiment traktorjev, saj so na našem trgu zastopani domala vsi tipi traktorjev, ki se danes proizvajajo v svetu — od evropskih do ameriških proizvajalcev. Najpomembneje je, da je večinoma naš traktorski park izredno zastarel, tako v zasebni lasti, zlasti pa v družbeni, kar praktično pomeni, da je velik del te relativno drage mehanizacije neuporaben, saj je za tako velik asortiment zelo težko oskrbeti potrebne rezervne dele, zlasti ker gre v večini primerov za uvozne stroje. V Jugoslaviji imamo danes zelo močno razvito traktorsko indu-
strijo, ki ima letno tehnično zmogljivost okrog 70.000 traktorjev. Največji proizvajalec je IMT iz Beograda, na drugem mestu je že Tovarna traktorjev Štore. Na žalost vse te tovarne delajo, predvsem zaradi težav pri oskrbi z repromaterialom, v okrnjenem obsegu in izkoriščajo komaj 75 % proizvodnih zmogljivosti, tako da proizvedejo letno le okrog 50.000 traktorjev. To je tudi trenutna letna potreba v Jugoslaviji, vendar zaradi forsiranega izvoza o-stane na domačem trgu le okrog 40.000 traktorjev letno, medtem ko gre razlika v izvoz V zahodne države in države v razvoju.
Do nedavnega je bila Jugoslavija velik uvoznik traktorjev, saj smo uvozili od 12.000—20.000 traktorjev, predvsem iz držav SEV.
Zadnji dve leti se ta uvoz omejuje, zato nastopa doma pomanjkanje in veliko povpraševanje po traktorjih. Tudi v Štorah se srečujemo danes z velikim problemom, kako zadovoljiti vse zahteve kupcev, saj je interesentov
znatno več, kot so naše proizvodne možnosti. Tako imamo danes velik pritisk na traktorje ne samo iz Slovenije, ampak iz vseh republik, zadnje čase celo iz Bosne in Hercegovine, kjer do nedavnega ni bilo večjega povpraševanja. Na žalost imamo vsi jugoslovanski proizvajalci traktorjev velike gospodarske težave, zlasti s cenovnimi odnosi, slabo oskrbo z repromaterialom, saj vsi ugotavljamo, da traktor kot o-snovni kmetijski stroj pri nas ni pravilno ovrednoten in je v odnosu do ostalih industrijskih proizvodov podcenjen.
Kmetijski traktorji imajo tako v vzhodnoevropskih, zlasti pa zahodnih državah, znatno višje cene in vrednosti.
—0—
V	nadaljevanju posredujem odgovor univerzitetnega profesorja dr. J. Hlebanja:
V	petek, dne 22. 1. 1982, je bil v Delu objavljen članek o številu traktorjev v naši državi in še posebej v Sloveniji. Avtor sestavka je prikazal skokovito rast števila traktorjev ter ugotavlja, da je k temu prispevala posojilna politika. Pred nas postavlja vprašanje, ali smo denar, namenjen kmetijstvu, res najbolj smotrno uporabili. Govori tudi o slabi izkoriščenosti traktorjev, češ da so v družbenem sektorju izkoriščeni le nekaj več kot 1000 ur letno, v zasebnem pa niti pol toliko. Na osnovi tega pravi, da je pri nas za obdelavo dane površine njiv, travnikov in pašnikov sedanje število traktorjev več kot zadostno.
Očitno slonijo zgornje ugotovitve na čisto kabinetski znanosti, ki nima z realnim življenjem dosti skupnega, za nadaljnji razvoj kmetijstva pa ima lahko zelo daljnosežne in težke posledice. Pri določanju potrebnega števila traktorjev pač ne moremo uporabiti enostavne računice, da delimo obdelovalno površino z zmogljivostjo traktorja in dobimo vrednost, koliko traktorjev potrebujemo. Vedeti moramo najprej, da traktor ni samo vlečni stroj za oranje in obdelavo njiv, travnikov in pašnikov, temveč da je univerzalen delovni stroj, ki ga more vsako kmečko gospodarstvo dnevno uporabljati. Traktor je na kmetijah dobesedno zamenjal ko-
nja ter opravlja vse tiste naloge, ki jih je opravljal včasih konj in še dosti več. K traktorju more kmet kupiti številne priključke, ki omogočajo, da z njimi opravlja najrazličnejša dela, od vleke pa vse do cepljenja drv in oranja snega pozimi. Prav traktorju gre zahvala, da so se številne kmetije ob čedalje manjšem številu ljudi za delo na polju le obdržale. Marsikateri mlad gospodar je ostal na kmetiji samo zato, ker je videl perspektivo in možnost za obstanek prav v tem, ker mu je oče kupil traktor. Poglejmo še v hribovske vasi in gorske zaselke, kaj tam pomeni traktor, in ne bo težko ugotoviti, da bi bile številne gorske kmetije že zapuščene, če ne bi imeli traktorjev.
Pri oceni potreb po traktorjih moramo upoštevati tudi življenjsko dobo traktorja. Traktor je pri
5.000	obratovalnih urah že star in zato tudi 500 obratovalnih ur letno ni premalo. Primerjajmo življenjsko dobo traktorja že z življenjsko dobo avtomobila, da bomo dobili boljšo predstavo. Povprečno je avtomobil dimenzioniran za približno 100.000 prevoženih kilometrov, kar da v povprečju samo 2.000 obratovalnih ur življenjske dobe. Dejanska življenjska doba pa je zelo odvisna še od vzdrževanja. Če zopet primerjamo traktor s konjem, vidimo, da tudi konj prebije velik del časa v hlevu, ne da bi delal, pa še krmiti ga je treba. Vendar sta morala biti konj in sedaj traktor prav takrat na voljo, ko je treba opravljati delo na kmetiji. Dela na kmetijah sovpadajo in kmet ne more čakati na soseda, kdaj mu bo ta posodil traktor. Tako ne smemo smatrati, da pomeni v naših razmerah 500 obratovalnih ur že slabo izkoriščen traktor.
Če gledamo na izkoriščenost traktorjev, pa poglejmo še na izkoriščenost avtomobilov. Lepo sliko bomo dobili, če bomo opazovali reko avtomobilov na katerikoli od ljubljanskih vpadnic zjutraj med pol šesto in sedmo uro, ali pa po drugi uri, ko se ljudje vračajo z dela. Videli bomo, da je v večini avtomobilov le en potnik, kvečjemu dva. Pa vendar za avtomobile v splošnem opravičujemo posojilno politiko.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Traktor! iz Štor za izvoz. Od 20.459 traktorjev izdelanih do konca leta 1981 v Štorah je bilo izvoženih 9.509, ostalih 10.950 pa prodanih v Jugoslaviji

Priznanje s plaketo, ki ga je prejela Železarna Štore ob 30-letnici samoupravljanja
Kako smo delali
Na formarski liniji v livarni II (foto Arzenšek)
V skupni proizvodnji v mesecu januarju 1982 nismo dosegli operativnega plana za 1,2 %. TOZD tovarne traktorjev je proizvedel 122 traktorjev ter dosegel postavljeni plain z 81,3 %.
Elektroplavž
Proizvodnja grod-lja je nad planom za 160 ‘ton oziroma višja za 4,3 %.
Proizvajal se je samo specialni grodelj za nodulacijo.
Jeklarna
Proizvodnja je dosežena v višini 9.534 ton, za 34 ton nad opera tivn im planom ali višja za 0,4 %.
Zaradi pomanjkanja starega železa nismo delali 2. 1. 1982. Izpadlo Je okoli 760 'ton proizvodnje zaradi nepričakovanih zastojev na pečeh in okvare livnega žerjava. Težave imamo z nabavo starega železa, surovinami iz uvoza in Si-metalom.
Valjarna I
Skupna proizvodnja valjanih izdelkov znaša 2.525 ton, od tega 1.672 ton blagovne proizvodnje ‘in 853 ton za predelavo. Dosežena proizvodnja je višja za 0,2 %. Med novoletnimi prazniki je Vatro-s tal na služba sanirala obzadavo drče dešaržimega dela koračne peči CER.
Prvi teden v mesecu ‘januarju je valjarna obratovala brez grobe proge s hladnim vložkom kv. 80 mm ¡preko obnovljene peči CER. V tem času je potekal remont na grobi progi (potisna peč Custodis, tople škarje). Omenjena sanacija na koračni peči se zaradi vgrajenega nekvalitetnega materiala ni obnesla, tako da se je drča odkrušila že po nekaj dneh obratovanja. Ponovno ‘smo popravili obzidavo koračne peči v zadnjem tednu meseca januarja, vendar' tudi takrat neuspešno. Posledica tega so bili tudi večji izpadi proizvodnje. Velike -težave srno imeli še na hidravličnem agregatu peči zaradi ponavljajočih se okvar zobniških črpalk. Večje teža»« smo imeli na hladnih Škarjah Rexroth v adjustaži zaradi iztrošenosti vodilnega cilindra, ¡kar je povzročalo težave ¡pri rezanju in pogoste zlome nožev.
Kljub vsem omenjenim težavam smo uspeli izpolniti ¡količinsko proizvodnjo načrtovano z O. P.
(Nadaljevanje s 3. strani)
Še so številne slovenske kmetije, kjer ni traktorja na dvorišču. Ni težko ugotoviti, da na takih kmetijah ni pravega življenjskega utripa, ter da so take kmetije na najboljši poti, da propadejo. Mladi se preselijo v mesto, gospodarska poslopja propadajo, njive prekrije plevel, travniki pa se zarastejo v gozd.
Za srednjeročno obdobje 1981— 1985 smo sprejeli tudi zeleni plan, ki pomeni intenzivnejše pridobivanje hrane. Ali si kdo more predstavljati, da bo šlo to po starem — ročno kot nekdaj — brez traktorjev in strojev? Menim, da mora biti vsako gospodarstvo o-premljeno s potrebnim številom-strojev. To ni prav nič pretirana zahteva, posebno če pomislimo, da hočejo imeti v isti družini oče, sin in hčerka vsak svoj avto in se temu prav nič ne čudimo.
Če bomo hoteli intenzivirati pridobivanje hrane, potem bo morala družba skrbeti in, omogočiti, da bo imelo vsako kmečko gospodarstvo potrebne stroje in traktor, zato bo treba temu pri-' merno naravnati tudi posojilno politiko. Trditev, da imamo v kmetijstvu preveč traktorjev, ter da so še ti premalo izkoriščen, lahko prispeva le k kratkovidni kmetijski politiki, kakršnih smo že imeli nekaj, a se niso obnesle.
Jože Hlebanja, prof. dr. ing.
Fakulteta za strojništvo, Ljubljana
Z navedenim prispevkom smo skušali na kratko pojasniti »traktorsko problematiko«, ki je tako pogosto kamen spotike, čeprav bi prav v tem času, ko se celi svet bori za intenzivnejše pridobivanje hrane, morala ta panoga tudi pri nas dobiti večjo veljavo.
Plevnik Slavko, dipl. ing.
Valjarna II
Skupna proizvodnja valjanih izdelkov znaša 8.168, od tega 7.790 blagovne proizvodnje in 378 ton za predelavo.
Proizvodnja se je odvijala ob absolutni prednosti izvoza v ploščatih programih ¡in jekla izdelanega v železarni.
Jeklovlek
Skupna proizvodnja hladno predelanih profilov je bila 954 ton, operativni plan je ¡predvideval 950 ton (in je presežen za 4 tone o-ziiroma za 0,4 %.
Planirana količina brušenih profilov 480 ton je pod planom za 48 ton ali 9 %. Razlog ije v ‘tem, ¡da srno imeli neugoden program zaradi izredno nizke ¡količine zaloge predprofilov ¡in zastoje na brusilnem ¡stroju Jotes I.
Planirano količimo vlečenih profilov 470 ton smo ¡presegli za 52 ton ali 11,1 %. S tem smo nadoknadili ¡izpad proizvodnje pri brušenih profilih.
Zaradi izredno nizke zaloge predprofilov smo imeli večje zastoje na vlečni klopi STT.
Livarna I
Operativni plan mi dosežen zaradi:
—	(izpada dveh indukcijskih peči od 12. 1. do 15. 1.,
—	¡pomanjkanje KGR zlomuine,
—	¡pomanjkanje sode ¡za razžveplanje,
—	mesec je imel le 20 delovnih dni,
—	nabava ni preskrbela zadostnih količin samotnih cevi za livne sisteme pri valjih,
—	grodelj SGN-0 ima za ‘trde valje ‘povprečno previsok Si.
Livarna II
Izračun proizvodnje mi ¡računalniško obdelan, zato bo dokončno znana točno dosežena proizvodnja, ko bodo urejeni vsi osnovni dokumenti za izračunavanj e proizvodnje.
Predvsem je spremenjeni asortiment v primerjavi s ¡planom vplival, da nismo dosegli operativnega plana (nižja kosovna teža).
Dokončno smo osvojili izdelavo NL z domačo ruško laguro in če ¡bodo kvalitetne lastnosti Fe, Si, Mg še naprej ostale enake, ne bo potrebno več legure uvažati.
Dobava oplaščenga peska, suhega ¡peska in starega jekla je bila Ineredna. Nismo prejeli tudi nekaterih surovin iz uvoza, kar je Vplivalo na nedoseganje proizvodnje ‘in višji škart.
Obdelovalnica valjev
Operativni plan je dosežen 76 %; vzroki nedoseganja plana so:
—	19 delovnih dni,
—	pomanjkanje delovne sile — delavci odšli v JLA, zasedba 94 delavcev ali 92 % planske zasedbe,
—	v osvajanju so bile nove pozicije kolutov z ILR in je zaradi tehnoloških težav ‘ter tehničnih .nejasnosti izpadla ta proizvodnja,
—	količina nedobavljenih kolutov za ZSSR po pogodbi «a leto 1981 se v januarju ni zmanjšala.
Obdelovalnica litine
Operativnega plana nismo dosegli. Pod planom smo ostali za 33 ‘ton ali 44,2 %.
Zastoji so bili predvsem zaradi specifičnega pomanjkanja naročil (ulitkov malih tež) in zamud pri vlivanju,
Tovarna traktorjev
Izdelanih je bilo 122 ‘traktorjev in ¡tako dosežen operativni plan z 81,3 %.
V operativnem planu smo upoštevali, da TOZD prvih pet dni v letu ne bo delala, kar pa bomo nadoknadili kasneje.
Osnpvni vzroki za tako nizko proizvodnjo so v:
—	pomanjkanju ¡motorjev iz Romunije,
—	pomanjkanje ostalega FIAT-ovega materiala.
Razen osnovne proizvodnje smo v januarju -izdelali še 5# kompletnih setov za Korejo in opravljali ¡storitve za drage OZD.
Zaposleni
Število zaposlenih je znašalo 3.399, medtem ko jih latau plan predvideva 3.447. Z upoštevanjem nadur in pogodbenega dela je znašalo skupno število zaposlenih 3.481, kar predstavlja 98,4 •/» realizacijo 'letnega plana.
Nadure
Operativni ¡plan je predvideval 17.128 ur, doseženih pa je 15.114, kar je za 11,8% manj od planiranih.
Produktivnost
Na nivoju DO je bila produktivnost realizirana 99,9 %.
Ana cesti
nisi sam
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE
Sestal se je na 20. seji 27. februarja in zadnjič v tem delegatskem sestavu.
Obravnavali so zaključen račun za leto 1981. Razprava je bila pestra in obogatena z mnogimi stališči. Poslovodni svet so zadolžili, da do prihodnje seje DS poda konkretne predloge za delo naprej. Na osnovi ugotovitev so delegati zadolžili strokovne službe, da pripravijo poročilo o obremenitvah SIS, ki jih ima ŽŠ in ga posredovati v razpravo in preučitev Izvršnemu svetu občine Celje.
Delegati so razpravljali o resoluciji družbenoekonomske politike občine Celje v letu 1982 ter potrdili predlog, da se preko družbenopolitičnih skupnosti v občinskih organih zahteva, da naj vsaj globalno podajo politiko gospodarjenja za prihodnje leto gospodarskim organizacijam veliko pred novim letom, da bo stališča možno zajeti in upoštevati v svojih načrtih.
Seznanili so se s poročilom o delu komisije za uvajanje usmerjenega izobraževanja za čas od 30. 6. 1981 do 23. 2. 1982 v ŽS.
Spregovorili so o oceni in uresničevanju delegatskih odnosov ter potrdili naslednja stališča:
—	po končanih volitvah je treba takoj pristopiti k usposabljanju delegatov in vodij delegacij za opravljanje funkcij v ZZD — SIS. Program usposabljanja bo pripravilo področje za izobraževanje v sodelovanju z Delavsko univerzo Celje in Razvojnim centrom Celje;
—	potrebo bo izdelati okvirni program dela delegacij, ki mora izhajati iz programske usmeritve dela skupščin SIS ter ga neposredno povezati s programi dela samoupravnih organov;
—	strokovne službe in poslovodne strukture v TOZD — DS in na ravni DO so dolžne dati vso strokovno-tehnično pomoč in iskati najboljše rešitve organiziranosti sestajanja in dela delegacij;
—	družbenopolitične organizacije morajo bolj kot doslej biti nosilec, kreator in motiva tor dejavnosti delegacij. Pri tem morajo obvezno sodelovati pri oblikovanju stališč skupnega pomena in interesov delovnih ljudi v TOZD — DS ter na ravni DO;
—	nova oblika konferenc delegacij na ravni DO morajo še bolj kot doslej postati oblika dogovarjanja in demokratičnega usklajevanja stališč. Pri tem pa je potrebno upoštevati potrebe, interese, zahteve in smernice, ki so izoblikovane v TOZD — DS;
—	izdelati poslovnik o delu delegacij s katerim bo omogočeno delegacijam boljše in kakovostnejše delo. Poslovnik bo hkrati omogočal tudi spoznanja obveznosti in nalog v delegatskem sistemu in povezanosti znotraj in izven delovnega kolektiva;
—	iskati večjo povezanost med delegacijami sorodnih dejavnosti v občini Celje in tako dobiti širša spoznanja in dogovarjanja pri kreiranju dela skupščin ZZD in SIS;
—	dogovoriti in izpopolniti informacijski sistem medsebojne informiranosti in pretoka informacij, ki so potrebne za izboljšanje delegatskih odnosov in delegatskega sistema;
—	sprotno evidentiranje dela delegacij v vseh sredinah in nivojih in na nepravilnosti takoj ukrepati. Uvesti enotno vodenje zapisnikov sej delegacij in konference delegacij ter o zaključkih seznanjati zaposlene v DO ter organe in ustanove izven DO.
ZVIŠAN PRISPEVEK ZA POGREBNE STORITVE
Izvršni odbor pri konferenci OO ZS Železarne Štore je na svoji 12. redni seji med drugim obravnaval tudi problematiko, s katero se v zadnjem času srečuje odbor za organizacijo pogrebov.
Izvršni odbor ugotavlja, da sedanji prispevek, ki so ga delavci Železarne Štore namenjali za tovrstne usluge (3 din mesečno na zaposlenega), že vrsto let ostaja nespremenjen, stroški za organizacijo pogrebov pa so vsakoletno naraščali, še posebno v preteklem letu.
Na osnovi pravilnika o pogrebnih storitvah, po katerem deluje odbor za organizacijo pogrebov, znašajo stroški enega pogreba po najnovejših cenah okoli 7.000 din. V blagajno odbora za organizacijo pogrebov mesečno doteče približno 11.000 din. Razen tega je tudi pogostnost pogrebov vsako leto večja (večje število zaposlenih). Pojavil pa se je še drug problem, in sicer ta, da bo moral odbor v letošnjem letu del sredstev nameniti tudi za zamenjavo dotrajane opreme (obleke, čevlji, vzdrževanje mrliškega voza.in opreme, itd.).
Vsa navedena problematika je izvršni odbor pri konferenci OO ZS Železarne Štore vodila do zaključka, da osnovnim organizacijam sindikata v TOZD in delovnih skupnostih predlaga spremembo prispevka za pogrebne storitve s 3 din na 10 din na zaposlenega. O navedeni problematiki in spremembi prispevka so razpravljali tudi predsedniki posameznih OO ZS na skupnem sestanku in predlog podprli.
Predlog je doživel popolno podporo, vseh osnovnih organizacij sindikata na občnih.zborih, ki so bili v januarju in februarju letošnjega leta, Razprave v zvezi s tem so pokazale, da želimo tudi v prihodnje v Železarni Štore obdržati dosedanji način zadnjega slovesa od naših sodelavcev.
Delavski svet je v skladu s Statutum in Pravilnikom o delovnik razmerjih pričel postopek za imenovanje delavcev za prevzem del in nalog s posebnimi pooblastili za člane KPO.
Ker se za delovne skupnosti predvideva reorganizacija, bo DS DO za vodje DS za ekonomiko, DS za investicije in razvoj in DS za kadre in splošne zadeve na eni prihodnjih sej, pred iztekom mandata imenoval vršilce dolžnosti, vendar največ za dobo do konca tega leta.
Na zadnji seji delavskega sveta RO Železarne Štore
V nadaljevanju seje so se delegati seznanili s poročilom o izdajanju glasila Štorski železar, potrdili finančno poročilo o izdajanju glasila Štorski železar za leto 1981 in sprejel sklep o povišanju avtorskih honorarjev za odstotek, kot je v lanskem letu porastel osebni dohodek v naši delovni organizaciji.
Delegati so sprejeli nekaj sklepov ob verificiranju samoupravnih aktov, obravnavali prošnjo za odobritev statusa izrednega štipendista in potrdili rezultate popisnih komisij in ugotovitve centralne inventurne komisije. Delavski svet je tudi ugotovil, da spremembe o po-' gojih gospodarjenja in doseganje izvajanja srednjeročnega plana 1981—1985 zahtevajo pristop k rebalansiranju plana. Zato so zadolžili poslovodni organ DO ter plansko službo DO, da pristopijo k pripravi rebalansiranih'planskih dokumentov. Pri pripravi le-teh sodelujejo v skladu s svojimi nalogami vse strokovne službe. V marcu je treba pripraviti predlog glavnih sprememb srednjeročnega plana in s tem spremembe samoupravnega sporazuma o temeljih plana DO. Do konca junija je treba sprejeti rebalansirani samoupravni sporazum o temeljih plana, do konca septembra 1982 pa plan.
KOMISIJA ZA GOSPODARJENJE
. V februarju se je sestala dvakrat, in sicer na 26. in 27. redni seji, 12. in 26. februarja.
Poleg rednih točk dnevnega reda, so se seznanili s poslovno-pro-izvodnimi rezultati za december 1981 in za razdobje od I—XII. Iz poročila so ugotovili, da je DO kot celota zaključila leto pozitivno. Glede na težak gospodarski položaj so pozvali vse, da se čimbolj smotrno vključimo k razreševanju sedanjega stanja. Na 27. seji so delegati potrdili predlog akontacije variabilnega dela OD za februar 1982.
Po podanem poročilu o izvršitvi operativnega in dinamičnega plana in poročilu o komercialni problematiki komisija apelira na vse zaposlene, da čimbolj racionalno ravnajo s surovinami, saj bodo tako veliko pripomogli k boljši oskrbi z materialom.
Delegati so pregledali stroške za službena potovanja in za reprezentanco ter potrdili nekaj službenih potovanj.
KOMISIJA ZA DRUŽBENI STANDARD IN STANOVANJSKE ZADEVE
Na 24. seji 22. 2. 1982 so ugotavljali kateri sklepi so še nerealizi-rani nato pa so obravnavali več prošenj za stanovanje in eno prošnjo za finančno pomoč. Delegati so v nadaljevanju potrdili predlog razpisa višine posojil za individualno gradnjo in adaptacijo. Kredit za novogradnjo znaša 200.000 din, za adaptacijo pa 65.000 din. Predlog razpisa so sklenili, naj obravnavajo delavski sveti TOZD in DS skupaj z gospodarskim načrtom za leto 1982.
12.	2. 1982 so se sestali tudi vsi predsedniki komisij za družbeni standard in stanovanjske zadeve TOZD in izvršilnih odborov v delovnih skupnostih.
Na seji so razpravljali o predlogu prioritetne liste prosilcev za dodelitev oziroma zamenjavo stanovanj v letu 1982.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Informacija o zakonu
o delovnih
IZ OBČIN
- - ■ • •
Zbor združenega dela in družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije bosta predvidoma 10. marca letos obravnavala predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih z osnutkom zakona in analizo uresničevanja zakona o delovnih, razmerjih. (Gradiva so v celotnem besedilu in v povzetku objavljena v Prilogi I Poročevalca .Skupščine SR Slovenije in Skupščine SFR Jugoslavije za delegacije in delegate od 2. februarja letos.)
Oba zbora republiške skupščine sta že aprila lani obravnavala predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona O delovnih razmerjih. Po obširni razpravi in na predlog družbenopolitičnega zbora je zbor združenega dela sprejel sklep, s katerim je odložil sklepanje o predlogu za izdajo tega zakona ter hkrati zadolžil izvršni svet, da pripravi celovito analizo o uresničevanju zakona o delovnih razmerjih, ki bo pokazala, ali je zakon treba spreminjati in katere naj bi bile te spremembe in dopolnitve. Zbor je tudi poudaril, da je pri pripravljanju sprememb in dopolnitev zakona treba zagotoviti, da bodo delavci v skladu z njihovimi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi čim več vprašanj s področja delovnih razmerij urejali s samoupravnimi splošnimi akti. Pred sprejemom predloga za izdajo ' zakona je zato treba o urejanju delovnih razmerij zagotoviti široko javno razpravo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Na podlagi sklepa skupščinskega zbora je bila široka javna razprava v okviru družbenopolitičnih organizacij, Gospodarske zbornice in v združenem delu. U-gotovitve iz javne razprave, povezan j e z mnenji, stališči in predlogi institucij, ki se strokovno in znanstveno ukvarjajo s proble- * V
(Nadaljevanje s 5. strani)
Sklenili so naslednje: pripombe na prioritetno listo naj komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve v TOZD in izvršilni odbori v delovnih skupnostih posredujejo do 25. 2. 1982 na področje za družbeni standard v DS za kadre in splošne zadeve. Referent za stanovanjske zadeve bo zbiral pripombe na podatke, ki so na prioritetni listi.
V vsakem tozdu in DS naj se predsedniki komisij za družbeni standard pogovorijo s prosilci stanovanj, ki imajo rešen stanovanjski problem, da izstopijo iz prioritetne liste in o tem pismeno obvestijo področje za družbeni standard DS za kadre in splošne zadeve.
ODBOR POSEBNE FINANČNE SLUŽBE
Sestal se je na 11. redni seji 16. 2. 1982. Delegati so se Seznanili z rezultati poslovanja za leto 1981 in soglašali, da bi bilo potrebno ustanoviti team, ki bi izdelal predlog ukrepov za sanacijo težkega gospodarskega položaja nasploh in še posebej likvidnostnega.
Potrdili so operativni finančni plan za prvo trimesečje 1982 s pripombo, da se negativna razlika finančnega plana pokrije z najetjem kratkoročnega kredita, izdajo lastnih menic ali pa z boljšim delom in tako z boljšim rezultatom".
Delegati so potrdili izvršitev operativnega finančnega plana za december 1981 in vzeli na znanje pregled obračunanih in plačanih obresti v letu 1981.
Seznanili so se z višino udeležbe TOZD v skupnem prihodku posebne finančne službe v letu 1981 in podprli predlog strokovnih služb, da se ta sredstva v letu 1982 združijo nazaj v PFS in pridobi pri Interni banki Ljubljana obrestni kredit za trajna obratna sredstva. Odbor se je seznanil s stanjem in gibanjem kratkoročnih in dolgoročnih kreditov TOZD na dan 31. 12. 1981.
Področje za samoupravna razmerja in informiranje
Krajevna skupnost Dolgo polje
Poglejmo še malo v celjske krajevne skupnosti, saj v Celju stanuje veliko naših delavcev. Pred dvemi leti smo na kratko prikazali krajevno skupnost Karel De-stovnik-Kajuh. Danes zapišimo nekaj o krajevni skupnosti Dolgo polje.
Nekdaj je bilo Dolgo polje obrobje mesta, kjer se je razvijala industrija, da ne govorimo še o prejšnjem obdobju, ko so bili tu travniki in močvirja. Danes nudi ta predel povsem drugo podobo.
Starejši občani še pomnijo, kako so tu rasle posamezne zasebne stanovanjske hiše. Tam je imel svojo delavnico mizar Vehovar, danes pa je na tem mestu delovna organizacija Pohištva. Takrat je že bila tu pekarna Mlakar; če danes povprašate upokojenca Štefana Štora, kje se oskrbuje s kruhom, ibo povedal, da že vrsto let kupuje kruh v Mlakarjevi pekarni, kjer je kruh vedno svež in dober, postrežba . pa hitra in izredno vljudna. Kjer je bila nekoč trgovina Jarh, je danes Merxova poslovalnica z mešanim blagom. Iz nekdanje tkalnice hla-čevine se je razvila tekstilna tovarna Metka, Tu je bila tudi Ku-kovčeva žaga. Pa gostilna Miklavžin, kjer se lahko ljudje še danes okrepčajo. Iz podjetja za izdelavo eteričnih 'olj je nastala tovarna Etol. Na Dolgem polju so danes tovarne Aero — kemija in grafika,
Žična, Zlatama, Aurea, Avto Celje, Izletnikove delavnice, obrtno gradbeno podjetje Remont, Obnova in razna upravna poslopja. Tudi Zdravstveni center je tu, pa Center za poklicno usposabljanje in zaposlovanje invalidov. Ne smemo mimo številnih šol (gostinske, pedagoške), šolskega centra za blagovni promet, Zdravstvenega centra, Pionirskega doma in osnovne šole.
Tako smo spoznali, da je krajevna skupnost Dolgo polje danes močan industrijski, izobraževalni in zdravstveni center. Morda še nismo vsega našteli. Vzporedno z razvojem vseh naštetih dejavnosti je raslo tudi stanovanjsko naselje in tako spoznamo, da se je celjsko mestno jedro potegnilo daleč v Dolgo polje. Iz nekdanje stanovanjske skupnosti, ustanovljene leta 1959, je bila leta 1965 oblikovana krajevna skupnost. Ker so se stanovanjske in industrijske gradnje vse bolj širile, so krajevno skupnost razdelili v KS Dolgo polje in KS Nova vas, v letu 1976 pa še v Dečkovo naselje. V 1.480 gospodinjstvih živi v tej krajevni skupnosti okoli 3.830 prebivalcev.
Veliko krajanov je starih nad 65 let, kar 1.112, mlajših od 18 let pa samo 928. Dolgo polje je danes urbanistično zaključeno področje, dograjujejo še zdravstveni center, otroški vrtec in Aerov objekt za družbeno prehrano. Gostota nase-, ljenosti je že sedaj močno nad republiškim poprečjem.	*
Naj večji problem v tej KS je ureditev okolja. Temu se krajani sedaj najbolj posvečajo. Urediti bo treba ceste, pločnike, zelenice in drugo. Verjetno bo šlo vse po načrtih, saj je KS Dolgo polje tudi razvila sistem samoupravljanja in
matiko delovnih razmerij, so bile podlaga za izdelavo te celovite analize ter predlaganih rešitev za spremembo in dopolnitev nekaterih določb zakona o deloynih razmerjih, predvsem pa v zvezi:
—	z urejanjem delovnega časa,
—	s prerazporejanjem delavcev,
—	z izobraževanjem in pripravništvom,
—	z disciplinsko in odškodninsko odgovornostjo,
—	z varstvom matere in otrok,
—	s prenehanjem delovnega razmerja,
—	s pogodbami o delu.
Analiza in v njej vsebovani
predlogi za nadaljnje razreševanje posameznih vprašanj je služila kot podlaga za pripravo predloga za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih ter za pripravo osnutka' zakona.
Poudariti velja, da se s predlaganimi spremembami in dopolnitvami ne spreminjajo temeljna načela, na katerih temelji Veljavni zakon o delovnih razmerjih-
Po programu dela zborov Skupščine SR Slovenije naj bi bil predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih v končni fazi Sprejet v drugem trimesečju letos.
Iz Delegatskega biltena Skupščine SR Slovenije
Dopisujte v
SžAčkL®
ŽELEZAR
družbenopolitičnega dela na delegatskih osnovah v šestih stalnih območjih.
V naslednjem srednjeročnem obdobju predvidevajo razširitev prodajnih kapacitet v samopostrežni trgovini Center, ureditev javne razsvetljave v Vrunčevi ulici, ureditev pločnikov in javne razsvetljave v ulici Moše Pijade, ureditev zelenic, kanalizacije in drugo.
Ena najaktivnejših komisij v tej krajevni skupnosti je komisija za SLO in DS. Dolgo polje se vedno bolj odpira navzven. Močno se je okrepila povezava z združenim delom. Rezultati sodelovanja so že videni, zlasti na področju splošnega ljudskega, odpora. Značilnost te KS je tudi to, da ne mine večji praznik, ne da bi se v program praznovanja vključila osnovna, ali katera druga šola iz te krajevne skupnosti.
Prva osnovna šola v Vrunčevi ulici, kjer so otroke že od leta 1874 poučevali v materinem jeziku, je služila okupatorju za zločinsko delovanje. Tu je bilo med okupacijo zbirališče družin iz raznih krajev, iki jih je okupator zaradi sodelovanja z NOB obsodil na uničenje. Šolske prostore so preuredili v zasilna bivališča s slamnatimi ležišči, Tu so starši zadnjikrat videli svoje otroke; starše so deportirali v uničevalno taborišče Oswiencim (Auschwitz), mladostnike in otroke pa v posebna nacistična taborišča, kjer so jih s prevzgojo hoteli spremeniti v služabnike nacistične Nemčije. Iz zbirnega taborišča na Prvi osnovni šoli je okupator poslal leta 1942 v nemška taborišča 1.070 pripadnikov NO gibanja na Štajerskem; v Celju so prisilno ločili od staršev 600 otrok, mlajših od 18 let. Peklenske načrte nacistov pa je preprečil poraz nacifašistov. Bivši ukradeni otroci pa nikoli ne bodo pozabili strašne usode, prav tako ne njihovi starši. Odslej se bodo v krajevni skupnosti Dolgo polje vsako leto poklonili spominu na »u-kradene otroke«.
R. U.
Janez, ali veš kje se je povečala storilnost? Ob kavici v bifejih železarne vendar.
BESEDA MLADIH
Aktivnost mladih valjarne I
Obravnavane
inovacije
Komisija za inovacije TOZD livarna II je pri obravnavi sprejela naslednje sklepe:
1.	Predlog tov. Martina Rojca in tov. Danija Mlakarja iz TOZD vzdrževanje št. 678 »Sprememba pogona gumi traka št. 87«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno nadomestilo.
2.	Predlog tov. Marjana Senice in tov. Ivana Antleja iz TOZD vzdrževanje št. 683 »Cilinder za kontrast — jedrarski stroj« se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno nadomestilo.
3.	Predlog tov. Danija Mlakarja iz TOZD vzdrževanje in tov. Petra Koštomaja iz DS investicije in razvoj št. 691 »Popravilo čepov na ponovcah Radlje« se sprejme. Avtorjema pripada več posebnih nadomestil.
Komisija za gospodarjenje TOZD valjarna II je pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Predlog tov. Vlada Šalekar-ja in tov. Stanka Krempuša iz TOZD valjarna II št. 673, »Varnostna loputa v zakladalnem kanalu pri Bronxu PBR-6« se sprejme. Avtorjema ^pripada pavšalno nadomestilo.
2.	Za inovacijo tov. Antona Su-meja iz TOZD vzdrževanje št. 580 »Predelava odmičnega mehanizma se odobri izplačilo drugega posebnega nadomestila. Izračunano je bilo na osnovi 121.523,45 din povprečnih prihrankov in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3b.
3.	Predlog tov. Franca Kapla iz TOZD valjarna II in tov. Jožeta Romiha iz DS priprava proizvodnje št. 685, »Sprememba premera valjev« se sprejme poizkusno pod posebnimi pogoji, nakar bo komisija o predlogu ponovno razpravljala.
I
Služba za inovacije
Heureka! Pogruntal sem!
Rešitev je v vračanju dobrih delavcev iz administracije v proizvodnjo.
TOZD valjarna I spada med obrate, kjer so najtežji pogoji dela. Zaposlenih je 260 ljudi, od tega 46 mladih. Delo poteka v 3 izmenah.
Po večletni neaktivnosti mladih smo začutili potrebo, da se tudi mladinci aktivno vključujemo v delo samoupravnih organov in da ustanovimo OO ZSMS. Lani v mesecu januarju nam je to tudi uspelo, tako da smo imeli ustanovni sestanek in izvolili 10-člansko predsedstvo OO ZSMS. OO sestavljajo 4 aktivi, iz vsakega aktiva sta po dva mladinca vključena v predsedstvo OO. Do sedaj smo imeli 11 rednih sej, na katerih smo obravnavali aktualne probleme v naši sredini in se aktiv?«j vključevali k realizaciji letnega plana proizvodnje. Aktivno smo se začeli vključevati v delo samoupravnih organov naše TOZD.
Lani smo iz naše sredine evidentirali mladega brigadirja, ki je sodeloval v delovni brigadi Vojko Vlahovič, tov. Milenka Blagojeviča. Imeli smo tudi 4 interne delovne akcije ter čistili okolje in notranje prostore Valjarne I. S svojim delom smo prispevali k uspešni realizaciji interne proslave ob 125-letnici valjarstva in jeklarstva.
Sestavili smo ocenjevalno listo, s katero ocenjujemo delo posameznih mladincev med letom in ob zaključku. S pomočjo liste izberemo najboljšega mladinca in najboljšo izmeno.
Navezovali smo stike z' drugimi OO in organizirali srečanje z mladimi iz valjarne Kumrovec. Ogledali so si našo DO ih z nami odigrali prijateljsko tekmo. Sodelovali smo tudi na orientacijskem pohodu ob dnevu JLA, ki ga je priredila OO ZSMS vzdrževanje.
Letos v mesecu februarju smo imeli pri Mlinarjevem Janezu
V	februarju in marcu bodo po posameznih osnovnih organizacijah ZSMS potekale volilno-pro-gramske konference. Na konferenci OO ZSMS se pregleda delo v preteklem mandatnem obdobju, sprejme program dela v prihodnje ter izvoli novo vodstvo OO ZSMS. Širša razprava o delu OO ZSMS in delu koordinacijskega sveta bo na razširjeni letni — programski seji koordinacijskega sveta OO ZSMS DO ŽŠ predvidoma 16. aprila 1982.
V	februarju prične z intenzivnim delom klub brigadirjev. Po programu je treba najprej pristopiti k vpisu in registriranju novih članov kluba. V nadaljevanju sta v obliki interne mladinske
letno volilno programsko konferenco, kjer smo s pomočjo ocenjevalne liste izbrali najboljše-. ga mladega samoupravljalca Cveta Novaka, ki je sprejel komplet značk Titove štafete. Priznanja smo podelili najboljšemu v izmeni III. aktiva Pušniku in
IV.	aktiva Čehovinu za plodno delo v OO ZSMS, delegaciji iz Kumrovca za razvijanje prijateljskih odnosov ter KS TOZD za vsestransko pomoč OO ZSMS.
Mladi iz valjarne I se zavzemamo, da hi s svojim delom poskušali izboljšati in odpraviti težka delovna mesta, da bi z lažjim delom imeli večje uspehe, kar bi vplivalo tudi na delavca samega — manj fizičnega napora.
Z letošnjim letom začne na pobudo mladih valjarne I samostojno nastopati na športnih srečanjih OO, saj smo se mladi zavzeli, da bomo sami vložili največ truda ■ za uspešno izpeljavo športnih srečanj.
S programsko usmeritvijo smo zavzeli sklep, da aktivnost obdržimo, še izboljšamo prijateljske odnose, čim več mladih pritegnemo — zainteresiramo za delo v OO ZSMS, se aktivno vključujemo v proizvodno problematiko — izboljševanje iz planov, še naprej navezujemo stike in razvijamo prijateljske odnose z drugimi OO ZSMS iz drugih OO.
Ugotavljamo, da je delo naše OO v tem kratkem obdobju kvalitetno in apeliramo tudi na druge OO ZSMS, da se aktivno vključujejo v delo samoupravnih organov in v ZSMS ter s tem povečujejo članstvo. Mladinska organizacije ne sme sloneti na posameznikih, ampak mora biti množična; le tako bomo lahko zavzemali skupna stališča in u-resničevali svoje skupne interese.
Zvonko Antolič
delovne brigade Karel Vovk načrtovani dve delovni akciji. Posamezniki, ki bodo pokazali v delu kluba brigadirjev dobre rezultate, na svojem delovnem mestu in delu v svoji matični OO ZSMS pa dobili pozitivne ocene dela, se bodo evidentirali za brigadirje na razpis OK ZSMS Celje in se jim s temi pogoji omogoči udeležba na republiških in zveznih delovnih akcijah. Po razrezu OK ZSMS Celje v letu 1982 smo dolžni zagotoviti deset brigadirjev, ki se bodo v poletnih mesecih udeležili republiških in zveznih mladinskih delovnih akcij po različnih deloviščih naše doihovine.
K. V.
POROČILO KOMISIJE ZA REKREACIJO pri OO ZS
Vzdrževanje—elektroobrat za leto 1981
V medobratnem tekmovanju naš obrat sodeluje skupaj s TOZD energetika. Ker TOZD e-nergetika po svoji sestavi ne sodeluje s samostojno ekipo, smo se dogovorili, da sodelujejo ž nami zaradi sorodnosti poklicev (sodeluje v glavnem" merilna služba in nekaj posameznikov energetskega obrata).
Sodelovali smo v vseh zapisanih panogah, ki jih je bilo skupaj petnajst. Sodelovalo je okoli 100 ljudi; vendar nas številka ne sme zavesti, ker je večina tekmovalcev sodelovala v več panogah. Pri takem gledanju sodelovanja je tekmovalo le okoli 30 ljudi. Vsem sodelujočim se zahvaljujem, posebno tov. Jerov-šku in Duričiču, ki sta poleg tekmovanja pomagala tudi pri izbiri ljudi za posamezne panoge.
Rezultati po panogah so naslednji:
sankanje: 3. mesto veleslalom: 2. mesto odbojka: 2. mesto balinanje: 4. mesto plavanje: diskvalificirani košarka: 2. mesto veliki nogomet: 4. mesto šah: 2. mesto kegljanje: 1. mesto ribolov: 7. mesto streljanje: 2. mesto atletika: 2. mesto vlečenje vrvi: 2. mesto mali nogomet: 4. mesto namizni tenis: 1. mesto
Nekateri naši sodelavci so zastopali tudi barve železarne v sindikalnem tekmovanju in na metalurških igrah. K prvem tne-stu pa so nam pomagali tudi vsi, ki so sodelovali na TRIM akcijah.
Skupno smo v delovni organizaciji zasedli prvo mesto, kar je zelo dober uspeh. Prvo mesto o-svajamo že več let. To nam potrjuje resnost naših delavcev in zanimanje za rekreacijo. Uparil, da bomo tudi v bodoče z vso resnostjo sodelovali v še večjem številu, seveda ob podpori našega vodstva in da bomo tudi spodbuda za druge TOZD.
Srečko Šoštarič
REKLI SO...
TRGOVINA je transakcija, v kateri A krade Beju od Ceja, a B za kompenzacijo ‘.krade Deju in Eju.
(Bierce)
TREZNOST — Kadar hočeš med pijanci ostati trezen, si v njihovih očeh edini pijan!
(Wieland)
TORERO — Bikoborec je mesar, oblečen kot pesnik.
(Pitigrilli)
Pobiranje davkov in taks je u-metnost, s katero pulimo gosja peresa, vendar tako, da gosi kričijo čim manj in da hkrati dobimo čim več perja.
Delo OO ZSMS februar-marec 1902
(G. Pollard)
ŠPORT — ŠPORT — ŠPO
Dvakrat hokej na ledu
PRVIČ ...
Ob lepem, toda mrzlem vremenu dne 26. 1. 1982 se je na jezeru Blagovna (drugi z leve) odigrala spektakularna predstava hokeja med pripravo proizvodnje 107. panoge in pripravo vzdrževanja. Gledalcev je bilo ogromno, predvsem nasmejanih.
Za ekipo vzdrževanja se je izkazal vratar Korže ter igralci obrambe: Rozman (dozorel za državno reprezentaco) in Razbor-šek ter napada Petrušič, Leban in kot najhitrejši igralec Levec (zna drsati). Vodja ekipe je bil Škorjanc.
Na drugi strani je vodil ekipo Čretnik, v vratih je bil Goldman, ki se je izkazal z izvrstnim branjenjem v obrambni liniji Strašek in Kolar ter v napadu Roz-marič in Konda.
Igra je potekala v začetku e-dinstvene predstave na sredini igrišča, predvsem so igralci igrali v ležečem stanju. Izkazal se je Strašek, ki je kar 6-krat prišel z bliskovitimi akcijami iz oči v oči pred vratarja Koržeta in zatresel žaklovino (na golu namreč ni bilo mreže).
S psihičnimi pritiski je vplival na vratarja (golmana) Koržeta vodja drugega napada Konda ter bil sokriv kar treh zadetkov, vratarja Koržeta pa pripravil do tega, da je predčasno snel drsalke in branil vrata »peš«. Po izvrstni kombinaciji celotnega napada se je v listo strelcev po predhodni piroeti vpisal tudi Rozmarič. S hitrimi, skoraj že bliskovitimi akcijami pa je pomagal gledalec Ščurek — pri i-skanju paka.
Končni rezultat je bil 10:0 za pripravo proizvodnje 107. p., nasprotniku pa priznamo premoč v opremi, dresih; oprostimo celo vodij ekipe Škorjancu, ki je zaradi živčne napetosti predčasno zapustil spektakularno predstavo na gladkem ledu.
Zaključek celotne akcije je bil v »hudičevi kapeli«, kot ji pravijo domačini, v prijetnem in prijateljskem vzdušju ob dobri kapljici.
DRUGIČ ...
»Med pripravo proizvodnje 107. panoge in valjarne II bo dne 2.
2.	1982 na jezeru Blagovna.
Vstopnice prinesite s seboj!« je -vabil plakat, izobešen pred restavracijo valjarne II.
Tega sončnega dne smo se zbrali vsi junaki hokeja obeh skupin s svojimi navijači. Sonce
je peklo, led pa pokal. Razen tega, da moraš znati drsati, moraš biti za vsak primer še dober plavalec.
Tehnični vodja in selektor Čretnik je v reprezentanco, razen standardnih igralcev: vratarja Golčmana, obrambne linije Straška in Kolarja ter napada Rozmariča in Konde, povabil tudi obrambnega napadalca Ocvirka.
Tehnični selektor, vodja ekipe valjarne II, Selič je v svojo e-kipo povabil izkušenega vratarja z dobrimi nogami Laha, v o-brambno linijo Vogo, Lubeja in Arha, ki je bil lažje poškodovan od priprav na tekmo, in napadalca Gajška ter Dolca. Edini, ki je imel piščalko, je bil Selič in torej tudi glavni sodnik.
Gledalcev se je zbralo precej in s seboj so prinesli »vstopnice«: kuhano vino in drugo robo, tov. Ivanka pa celo pelega »veselega Martina«. Stave so bile 10 : 1 za pripravo proizvodnje 107. panoge.
Glavni sodnik Selič in oba kapetana so določili čas igranja dvakrat 30 minut in smer igre: sever—jug. Dogovorjeno pa je bilo tudi, da se drsa samo po ledu.
Zaradi podcenjevanja in velike tehnične premoči je priprava proizvodnje dobila v žakljevino kar tri zadetke, ki jih je realiziral izvrstni obrambni napadalec Lubej. Šele tedaj se je začela prava atrakcija hokeja na ledu. Fantje priprave proizvodnje so se zbrali in s psihičnim pritiskom in tehničnim znanjem, predvsem pravil hokeja, potisnili nasprotnika in glavnega sodnika srečanja v kot.
Napadalec Strašek je z izvrstnimi napadi presenetil utrujenega vratarja Laha, da je »popa-pal« dva zadetka. Minuto pred koncem je pridrsal Konda in porinil pak med nogami istega vratarja. Sodnik je odredil podaljšek, pripravi razveljavil gol in zmaga je bila podeljena ekipi valjarne II pri rezultatu 5 : 4.
Od igralcev moramo pohvaliti Lubeja in Gajška ter Straška, fantje znajo res drsati, celo nazaj, ter vratarja Golčmana in Laha.
Konec atrakcije je bil že na 'starem mestu, kjer sta se izkazala igralec Voga z igro na »fraj-tonarci« in gledalec Kapel. V tolažbo vsem, priprava še vedno vodi s , 14 : 5.
Zdravko Konda
Spomnimo se...
V avtomobilski nesreči blizu Sremske Mitroviče je 4. januarja 1967 umrl v 53. letu starosti revolucionar in politični delavec, narodni heroj Boris Kraigher. Član KPJ je postal že leta 1934, ko je bil star 20 let; istega leta je bil obsojen na dveinpolletno ječo v Sremski Mitroviči. Po vrnitvi do leta 1939 je opravljal različne pomembne funkcije v KP Jugoslavije. Takrat je postal član CK KP Slovenije. Junija 1942 so ga Italijani pod tujim imenom odpeljali v Gonars, od koder je organiziral pobeg skupine komunistov. Septembra 1944 je postal sekretar PK KPS za Slovensko primorje. Po osvoboditvi je bil predsednik Izvršnega sveta Slovenije (1953—63) in podpredsednik ZIS, odgovoren za gospodarstvo (1963—4967).
Slovenski arhitekt Jože Plečnik je umrl 7. januarja 1957. (Rojen 23. januarja 1872.) Študiral je na umetnostni akademiji na Dunaju pri Ottu Wagnerju. Med leti 1900 do 1910 je pripa^-dal dunajski secesiji (odcepitev od stare smeri v tehniki, pojmovanju, izraznih sredstvih) in imel samostojen atelje. V tem času sta nastali Zacherlova hiša in železobetonska cerkev svetega Duha, obe na Dunaju. Leta 1911 je postal profesor na šoli za u-metno obrt v Pragi, devet let kasneje pa profesor za arh. risanje in kompozicijo na univerzi v Ljubljani. Njegova najbolj znana dela so: ureditev Hradča-nov in cerkev na Vinohradih v Pragi, urbanistična ureditev Ljubljane, Univerzitetna knjižnica, ureditev Križank, cerkev v Bogojini. Ustvaril je temelj slovenski arhitekturi in vzgojil večino naših naj večjih arhitektov.
Italijanski fizik, astronom in matematik Galileo Galilei je u-mrl 8. januarja 1642. Izrazil je zakone o prostem padu teles, o gibanju iri strmini in poševnem metu. Proslavil se je kot astronom in ko pristaš Kopernikovega sistema (heliocentrična teorija) prišel pred inkvizicijsko sodišče, ki ga je prisililo, da se je odrekel svojim »zmotam«;
Znamenita dražgoška bitka se je začela 9. januarja 1942. Junaška obramba Dražgoš je bila ena najuspešnejših akcij gorenjskih partizanov.
Slovenski pripovednik Fran Erjavec je umrl 12. januarja 1887. V svojih spisih je spretno združeval leposlovno in znanstveno pripoved. Znani so njegovi potopisi, nekatere povesti, zlasti podobe iz narave, posebej iz,živalstva: Ena noč na Kumu, Gostba v Marinu, Med Savo in Dravo, Rastlinske svatbe, Kako se je slinarju z Golovca po svetu godilo.
Eden največjih komediografov v svetovni literaturi Jean Baptiste Poquelin-Moliere se je rodil
15.	januarja 1622 v Parizu. Glavna dela: Šola za žene, Tartuffe, Don Juan, Ljudomrznik, Skopuh. Scapinove zvijače. Umrl leta 1673.
PO POTEH XIV. DIVIZIJE
Dne 9. februarja ob 9.30 so mladinci, ki so se udeležili pohoda po poteh XIV. divizije, iz Svetine prispeli na Opoko, kjer je spomenik v spomin pohoda XIV. divizije.
Mladi fantje in dekleta so se s pozdravom spomnili vseh pre-mraženih borcev. Za nasmejanimi obrazi se je skrivala utrujenost- in ponos, da prav, oni nadaljujejo tradicijo pohoda. Z veseljem so prisluhnili programu.
Predstavnik KS Štore je pozdravil mladince ter govoril o vzrokih in pomenu pohoda XIV. divizije. Omenil je tudi ustanovitev Prve celjske čete. Za njim smo nastopili člani dramskega krožka s skromnim programom. Udeleženci pohoda so pred spomenik položili venca.
Mislim, da je ta pohod priložnost, da spoznaš utrinke iz NOB, čeprav ublažene. Čez nekaj let bi se pohoda rada tudi sama udeležila.
Nataša Plankar, 8. c
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
SESTKI
Celjsko gledališče uprizarja te dni izredno delo mlade napredne ameriške pisateljice Wendy Kes-selman Sestri. Avtorica je vzela za snov drame dogodek, ki se je v času rastočega fašizma dejansko zgodil v Franciji. Sestri, služkinji, sta čedalje bolj izpostavljeni vse večjemu nasilju gospodarice in njene hčerke. Njuno edino zatočišče je sestrska ljubezen, ki pa je povod za še večje maltretiranje. Izhod je upor proti gospodarjem, grozovit umor, A najbrž je še bolj grozovito nenehno poniževanje, zanikanje osebnosti in osnovnih pravic za človeka vredno življenje. Umor kajpak ne pomeni revolucije, ničesar ne razreši, prinese le smrt in izgnanstvo. Nemara je igra, ki jo te dni gledamo na celjskem odru, zato še tembolj pretresljiva. Delo je zrežiral Zvone Šedlbauer, igrajo pa Ljerka Belakova, Mi-lada Kalezičeva, Anica Kumrova, Marjana Krošlova in Janez Starina. Tudi s' to igro — blestečo igro vseh štirih igralk — celjsko gledališče zaokrožuje krog letošnjega repertoarja. Za konec pripravlja le še komedijo duhovite igre češkega avtorja Milana Kun-dere Jakob in njegov gospodar, katere premiera bo predvidoma konec aprila.
Peta predstava letošnjega a-bonmajskega cikla pa bo gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, ki bo uprizorilo Mollierovega Don Juana ali kamnitega gosta. Delo je v prevodu Josipa Vidmarja zrežiral Ljubiša Georgijevski. Po Žlahtnem meščanu še Don Juan. kar bo nedvomno zapolnilo občutno vrzel v uprizarjanju Mollie-ra pri naš v Celju in zaokrožilo podobo tega, na Slovenskem tako popularnega komediografa. Novogoriški gostje bodo v Celju odigrali vse predstave za odrasle in mladinske abonmaje v času od
15.	do 23. marca.
Uprava SLG Celje
STOBSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — izhaja dvakrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido Tomažin Anica, Knez Peter, dipl. ing.. Kavka Franc, Renčelj Vlado, Kocman Vojko, Zelič Franc, ing, Verbič Stane — odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika; Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana je časopis oproščen davka od prometa proizvode« (št. 421-1/72 z dne n 1 19741 - Tisk. AERO Celje — TOZD grafika --Rokopisov ne vračamo.