UDK 808.63-087 Rado L. Lenček
Univerza Kolumbija, New York
NA SLEDI TVORJENK S PREDPONO VI- V SLOVENSKIH NAREČJIH
Slovenska narečja, ki so edina ohranila glagole s predpono vi- (in so bila nekdaj njihovo žarišče), so beneškoslovenska, tolminsko, obsoško, rezijansko in ziljsko; zadnja tri poznajo tudi samostalnik vilaz, izpeljan iz nedoločnostnega *vilaziti po najstarejšem praslovanskem vzorcu. Po Koroški vzhodno od ziljščine v/-glagolov ne poznajo, pač pa (v pesniško zborno besedje sprejeto) vigred, a ta je mlajša in osamljena besedotvorna posebnost.
In Slovene, verbal compounds with the vi- prefix have only been preserved in the dialects of Venetian Slovenia, Tolmin, Upper Soča Valley, Rezija (Resia) and Zilja (Gailtal); the last three dialects have also retained a deverbative, vilaz 'spring(time)', derived from the nondeterminate imperfective *vilaziti and thus representing one of the oldest Common Slavic patterns of deverbal derivation. There are no v/- prefix verbs in Carinthian dialects east of the Zilja Valley; what these dialects do have is the noun vigred 'spring(time)' (admitted, as a poetic word, into standard Slovene), but it stands for a much younger, isolated and unproductive pattern.
I
Dokazano je, da spada predpona vi- (< psi. *vy-, v sorodu z got. üt, stvn. «3, nvn. aus)1 namesto iz- (psi. *jîz-), izpričana v severozahodnih in zahodnih slovenskih ter v skrajno severozahodnih čakavskih narečjih, med tiste prvine, ki so narečno razčlenile govorico Slovanov, še preden so ti poselili vzhodnoalpsko in gornje sredozemsko področje (Oblak 1897: 326-328, Ramovš 1935: 52-54, Ivič 1958: 70). V južnoslovanske govore severno od Karavank in zahodno od Julijcev so rabo te predpone prinesla gotovo že najstarejša tamkajšnja slovanska plemena. V stoletjih, ko so bili ti govori razmeroma odmaknjeni od zgodovinskih tokov in prestižnih narodnih središč, je besedotvorni vzorec s predpono vi- postal njihova začasno ustaljena narečna značilnost. V skladu s tem je jezikoslovje izogloso tega vzorca dokaj dosledno obravnavalo kot obkrajno narečno potezo, kot zgled obrobne starine v reliktnem slovensko-čakavskem narečnem prostoru (Lenček 1988: 201-202). Namen pričujočega prispevka je ponovno pregledati korpus tvorjenk s predpono vi- v slovenskih narečjih, jih razčleniti po obliki in pomenu, obnoviti vprašanje relativnih žarišč njihove uporabe in priti do sklepov o njihovem statusu in o zgodovini slovenskega jezika.
1 Naš inventar tvorjenk z obrazilom vi- sestoji iz predponskih glagolov in njihovih izpeljank, ki se nahajajo v nekaj znanih zgodovinskih besedilih (Ramovš-Kos 1937; Baudouin de Courtenay 1875a), starejših slovarjih, narečnih in nenarečnih (Jarnik 1832; Murko 1833; Erjavec 1883; Pleteršnik 1894-95; Šašel-Ramovš 1936-37), objavljenih narečje-slovnih (Jarnik 1842; Klodič 1878; Baudouin de Courtenay 1875, 1895; Logar 1951; Hafner-Prunč 1980) in splošneje jezikoslovnih raziskavah (Bajec 1959; Metelko 1825; Miklošič 1868-74; Oblak 1897; Ramovš 1924, 1935, 1936; Vondrâk 1928), etimoloških slovarjih (Miklošič 1886; Vasmer-Trubačev 1964-73; Skok 1973; Bezlaj 1976-82) in dveh
'Prim. Miklošič 1886; Me i 11 et 1902-05; Vondrâk 21928; Bajec 1927; B r ü c k n e r
1927; Vasmer-Trubačev 1964-73; V a i 11 a n t 1966:469.
neobjavljenih naborih narečjeslovnih podatkov (Baudouin de Courtenay 1901, Kenda 1812 [1926]2).
Vsaka ob prečesanju navedenih primarnih virov najdena pojavitev glagola s predložno predpono obravnavanega tipa oziroma pojavitev izpeljanke iz takega glagola je bila vključena v seznam v svoji zabeleženi obliki: v tradicijskem zapisu, npr. wygnati (Jarnik 1832), v standardiziranem, npr. vignâti (Miklošič 1886), ali/in v fonemskem, npr. /vihnàt/ (Baudouin de Courtenay 1875); z navedbo vira; s slovnično oznako za konkretno slovnično obliko: če ni drugače označeno, potem pri glagolih nedoločniško (nedovršni vid je označen izrecno, dovršni z odsotnostjo oznake), pri samostalnikih imenovalniško edninsko, pri pridevnikih moškospolsko edninsko, pri prislovih osnovniško; in z angleškim prevodom (po potrebi s še drugačnimi glosami).
Seznam predponskih glagolov in njihovih izpeljank je urejen po kronološkem redu njihove zapisanosti.
(1) vignan prêt. trp. del. m. sp. ed. 'expelled', Briž. sporn. [998-1027] (Ramovš-Kos 1937); (2) vigred ž 'spring (= /pomlad, mladu letu)'. Kor. (Gutsman 1789: 103 & 179); (3) vibranite [nas odhudaha] vel.«za2. os. mn. 'free [us] from [the evil]'. Rez. [katekizem izpred 1800] (Baudouin de Courtenay 1875a); (4) bîvesh m 'spring (= der Frühling)' [biuaž = vilaž< *vylaz], zg. Kor. [U. Jarnik 1811 v pismu J. N. Primcu] (Kidrič 1934: 54); (5) wydâli 'bring out, spend', zg. Kor. [J. Kopitar 1814, v pismu J. Dobrovskemu: »Jarnik scribit Gailthalenses motovidlo dicere etc., et wydali & multa alia« 'Jarnik piše, da Ziljani govorijo motovidlo itn., pa wydati in še marsikaj'] (Jagič 1885: 374); (6) wytergali 'tear out', zg. Kor. [U. Jarnik 14. februarja 1814 v pismu J. Kopitarju] (Prunč 1974: 76-77); (7) wygrèd m 'spring' sr. in sp. Kor. (Jarnik 1832: 52 & 225); (8) wygredni prid. 'springtime's' (prav tam: 225); (9) wydélati 'make out', zg. Kor. (prav tam: 52); (10) wydréli 'pull out', zg. Kor. (prav tam: 52); (11) wygnati 'drive out', zg. Kor. (prav tam: 52); (12) wyganjati nedov. 'drive out', zg. Kor. (prav tam: 52); (13) wygladiii 'smooth out', zg. Kor. (prav tam: 52); (14) wyjifkati 'seek out, find out', zg. Kor. (prav tam: 52); (15) wylêfti 'creep out', zg. Kor. (prav tam: 52); (16) wylisati 'creep out', zg. Kor. (prav tam: 52); (17) wyletéti 'fly out', zg. Kor. (prav tam: 52); (18) wymozhùi 'make wet', zg. Kor. (prav tam: 52); (19) wyrésati 'cut out', zg. Kor. (prav tam: 52); (20) wyshéti 'wring out', zg. Kor. (prav tam: 52); (21) wyshgâti 'burn out', zg. Kor. (prav tam: 52); (22) wyfékati 'cut out', zg. Kor. (prav tam: 52); (23) wyfuli 'pour out', zg. Kor. (prav tam: 52); (24) wyßpati nedov. 'pour out', zg. Kor. (prav tam: 52); (25) wyfmoditi 'smoke out', zg. Kor. (prav tam: 52); (26) wyfhlvati nedov. 'sew together', zg. Kor. (prav tam: 52); (27) wyteknili 'find out', zg. Kor. (prav tam: 52); (28) wylézhi 'flow out', zg. Kor. (prav tam: 52); (29) wytergali 'tear out', zg. Kor. (prav tam: 52); (30) wylihniti 'calm down', zg. Kor. (prav tam: 52); (31) wy valil i 'hatch, bring forth (young) from an egg', zg. Kor. (prav tam: 52); (32) vigréd m & ž 'spring', sp. Kor. |A. J. Murko: »Von vi ausftatt is, und gród vom veralteten grédem (gredu) gehen, in Deut/chkärnten der Auswärt soviel als Frühling« 'Iz vi 'aus' namesto iz ter gréd od zastarelega grédem (gredu) 'gehen'; v nemški koroščini der Auswärt isto kakor Frühling'] (Murko 1833: 707); (33) vigrödji prid. 'springlike', sp. Kor. IMurko: »Frühlings..., im Frühlinge, den Frühling betreffend« '(s)pomlad(a)n(sk)i'| (prav tam: 707); (34) wyd/j/elati 'make out', zg. Kor. |v slovenski Ziljski dolini, v ziljskem narečju, deloma tudi v Kanalski dolini | (Jarnik 1842: 54); (35) wyderhati 'scratch out', zg. Kor. (prav tam: 54); (36)
2Med deli Jana Baudouina de C o u r t e n a y j a, na katera se sklicuje pričujoči članek, je tudi zbirka njegovega rokopisnega gradiva v Arhivu Akademije znanosti ZSSR v Leningradu (fond 102), uporabljena z dovoljenjem AZ ZSSR. Pritegnil sem tudi »Slovarsko gradivo s Tolminskega, Zbral Josip Kenda (1926)«, kije danes del Kendove zapuščine, hranjene v Dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri SAZU v Ljubljani. To gradivo, dostopno Franu Ramovšu v času, koje pripravljal Dialekte (R a m o v š 1935: 50), doslej ni bilo objavljeno.
wyplakniti 'wash out', zg. Kor. (prav tam: 54); (37) wyźemati nedov. 'wring out', zg. Kor. (prav tam: 54); (38) wyćitati 'read out', zg. Kor. (prav tam: 54); (39) wyščekati 'milk out [dry]', zg. Kor. (prav tam: 54); (40) wytegniti 'stretch out', zg. Kor. (prav tam: 54); (41) wyuliti 'skill in [a trade]', zg. Kor. (prav tam: 54); (42) wiüaz m 'spring', zg. Kor. (prav tam: 54 [z opombo: »wiüaz — kakor da bi Ziljani hoteli reči, da s pomladjo prihaja novo leto«, str. 54, op. 15]); (43) wylaźaj m 'spring', Rez., (prav tam: 54); (44) wygred m 'spring', sr. Kor.: Podjuna & Rož (prav tam: 54); (45) vilaž m 'spring', zg. Kor. (Majar 1846: 147); (46) vehnat' 'drive out, expell', Ben. Slov. [Špeter Slovenov] (Miklošič 1868-74 & 1886; Klodič 1878: 20); (47) vepodif 'chase out', Ben. Slov. (prav tam); (48) veriezat' 'cut out', Ben. Slov. (prav tam); (49) venašat' nedov. 'carry out'. Ben. Slov. (prav tam); (50) vebirat' nedov. 'pick out, sort out', Ben. Slov. (prav tam); (51) vetrebit' 'clear out', Ben. Slov. (prav tam); (52) vetehne [suoi meč] 3. os. ed. sed. 'draw out [his sward]', Ben. Slov. (prav tam); (53) vipuliti 'draw out', brez krajevne umestitve (Miklošič 1886: pod vy-); (54) viriti 'dig out', brez krajevne umestitve (prav tam); (55) vižuliti 'rub off, brez krajevne umestitve (prav tam); (56) vigred m 'spring' (prav tam, z opombo: vigred za starobavarsko auswiarts, koroško Auswärt, kočevsko auisbard);3 (57) vignàt ~ vihnàt 'drive out', Rez. (Baudouin de Courtenay 1875: 9); (58) vib'îra 3. os. ed. sed. 'pick out'. Rez. (prav tam: 17); (59) vilize 3. os. ed. sed. 'come out', Rez. (prav tam: 83); (60) viloest 'come out'. Rez. (prav tam: 83); (61) vilizal prêt. tv. del. m. sp. 'come
'Miklošič (1868-74 in 1886) je navedel tudi nekaj dokazov rabe predponskih tvorjenk z vi- in nadaljnjih izpeljank v čakavskih govorih. Naš tukajšnji spisek, v glavnem temelječ na M i 1 č e t i č u (1895) inMažuraniču (1908-22), zajema nekaj zgledov tudi iz Rječnika JAZU (1880-1976), katerega uredniki uporabljajo manj stroga merila glede uslovarjanja zgolj pristnega ljudskega besedja nekdanje hrvaščine in srbščine.
Milčetičev seznam vsebuje med drugim: sve duše se virišile 'all souls were saved', vireni blago 'drive out the cattle', vilaz sunca 'the sun rise' (Istra); ovce su vignali 'they drove out sheep' (Mošče-nice); vikopati, \n koreniti, viorati, viguliti, vihrati, vineti (vse otok Krk); virodilo je, vihranil, vilaz 'expenditure'; vini mi trn 'remove the thorn' (otok Cres).
Med zgodovinsko izpričanimi oblikami pri Mažuraniču so omembe vredne zlasti: vihoditi 'go out'; vihodnja latinsko 'latrina'; vihranivši (1589), vihraniti 'bring up'; višadči (sed. tv. del., 1275), viiči ~ viiti 'go out'; vilažuč (sed. tv. del., 1638), vilagati 'exempt'; samostalnik vilaz (1638) 'exit'; vineti 'extract'; viseči (nedol.) 'cut out'; vitegniti 'extend'.
Rječnik JAZU, zv. 86 (1972) in 87 (1973), registrira kakih 25 primerov tvorjenk s predpono vi-, od katerih jih je samo 6 iz ljudske čakavščine (»še v rabi v Reškem Primorju«), in sicer: vignati (nedol.), vignam (1. os. ed. sed.), vireni (vel. ed.) in virenuti (nedol.), vircnem (1. os. ed. sed.) 'drive out' (Istra); vihraniti, vihranim, vihranivši 'keep, save' (Cres); viiti, viidem, višadši 'depart' (Istra); samostalnik vilaz 'exit' (Cres); viroditi 'degenerate' (Cres).
Lepo število Rječnikovih iztočnic z vi- pa je vzetih iz slovarja Joakima S t u 11 i j a Rjecsosloxje slovinsko-italiansko-latinsko (Dubrovnik, 1806), kamor so prišle iz »Lex. r.«, tj. iz slovarja Fedorja Polikarpova Lexicon Russicum trium linguarum, to jest Slavinski, Gârcski, i Latinski (Moskva, 1704). V Rječniku JAZU so dobile oznako »nepotrebno«, npr.: vihdd = ishdd 'exitus', vikladati = izlagati 'exponere', viklasti = objaśnili 'explanare', virästati = izrastäti 'crescere', viraïati = izražati 'exprimere'. Očitno je v Stullijevem trijezičniku iz 1. 1806 še več ruskih tvorjenk s predpono vi-, ki se gotovo ne ponujajo kot ilirske (čakavske, kajkavske, štokavske), ampak kot »slovenske« (slovanske) besede, npr. vihrati 'electare', vidati 'edere', vigarati 'comburre', vihoxditi 'exire', vihvaljati 'laudare', vijexdati 'currere vehi', vikljucsiti 'excipere', vipivati 'ebibere', viprjagati (konje) 'equos disjungere', viraxati 'elicere', vismatrjati 'considerare', vistupati 'procedere', vitekati 'efluere', vi-tjagati 'trahere, elicere'.
out'. Rez., (prav tam: 87); (62) vilœzla prêt. tv. del. ž. sp. 'come out'. Rez. (prav tam: 87); (63) vilažat nedov. 'come out slowly', Rez. (prav tam: 88); (64) vilaža 3. os. ed. sed. 'come out slowly', Rez. (prav tam: 88); (65) viloest 'come out', Rez. (prav tam: 89); (66) viračat nedov. 'pronounce', Rez. (prav tam: 89); (67) viričit ~ viraèèt 'pronounce', Rez. (prav tam: 89); (68) vilésti 'creep out', zg. dol. Soče [Staro Sedlo, Bovec] (Erjavec 1883: 262; prim, tudi Kenda 1926); (69) vigndti 'drive out', zg. dol. Soče [Staro Sedlo, Bovec] (prav tam: 262); (70) vipoditi 'chase off, zg. dol. Soče [Staro Sedlo, Bovec] (prav tam: 262); (71) vikopâti 'dig out', zg. dol. Soče [Staro Sedlo, Bovec] (prav tam: 262); (72) vivleči 'drag out', zg. dol. Soče [Staro Sedlo, Bovec] (prav tam: 262); (73) vipüliti 'tear out', zg. dol. Soče [Staro Sedlo, Bovec] (prav tam: 262); (74) virézati 'cut out', zg. dol. Soče [Staro Sedlo, Bovec] (prav tam: 262); (75) viriti 'dig out', zg. dol. Soče [Staro Sedlo, Bovec] (prav tam: 262); (76) vistûgati 'scrape out', zg. dol. Soče [Staro Sedlo, Bovec] (prav tam: 262); (77) vižuliti 'rub off', zg. dol. Soče [Staro Sedlo, Bovec] (prav tam: 262); (78) viblra 3. os. ed. sed. 'single out', Rez. (Baudouin de Courtenay 1895: besedilo 296); (79) vidiva [jazik] 3. os. ed. sed. 'he puts his tongue out', Rez. (prav tam: besedilo 620); (80) vigàtj an 1. os. ed. sed., vigâijat nedov. 'drive out'. Rez. (prav tam: besedilo 60); (81) vihnat 'drive out', Rez. (prav tam: besedilo 221); (82) vigrâspal, vigrâspat 'scratch out', Rez., (prav tam: besedilo 31); (83) vilaža 3. os. ed. sed., vilažat nedov. 'come out, creep out', Rez. (prav tam: besedilo 737); (84) vilâiale prêt, tv. del. m. sp. mn. 'come out, crept out' Rez., (prav tam: besedilo 823); (85) vllažsj ž 'spring', Rez. (prav tam: besedilo 140); (86) villze 3. os. ed. sed., viloest 'come out, creep out', Rez. (prav tam: besedili 212, 569); (87) villzejo 3. os. mn. sed. 'creep out', Rez. (prav tam: besedilo 252); (88) viléste won vel. za 2. os. mn. 'come out', Rez. (prav tam: besedilo 252); (89) vylézlô prêt. tv. del. 2. mn. 'come out', Rez. (prav tam: besedilo 308); (90) vylézly prêt. tv. del. m. sp. mn. 'come out', Rez. (prav tam: besedilo 377); (91) villzal prêt. tv. del. m. sp. ed. 'come out', Rez. (prav tam: besedilo 439); (92) villzlu won prêt. tv. del. s. sp. ed. 'come out', Rez. (prav tam: besedilo 490); (93) villžb vel. ed. 'come out', Rez. (prav tam: besedilo 595); (94) villzou prêt. tv. del. m. sp. ed. 'come out', Rez. (prav tam: besedili 824, 944); (95) vipiistet 'leave out', Rez. (prav tam: besedilo 345); (96) virâwat nedov. 'pluck out'. Rez. (prav tam: besedilo 233); (97) virlvali prêt. tv. del. m. sp. mn. 'dig out', Rez. (prav tam: besedilo 44); (98) višpiegat 'explain'. Rez. (prav tam: besedilo 245) [it. spiegare]; (99) vbblrat nam. nedov. [npr. rem vibirat krompir 'I go to sort out potatoes'], Rez. (Baudouin de Courtenay 1901) (Lusevera XVIII, 91)4; (100) vbbrât 'sort out', Rez. (prav tam, Lusevera XVIII, 92); (101) viženem 1. os. ed. sed., vignàt 'drive out', Rez. (prav tam, Masarolis XIX, 358); (102) vixâja 3. os. ed. sed., vixâjat nedov. 'get out, rise', Rez (prav tam, Flaipana XVIII, 108); (103) vikldat nam. 'shovel out'. Rez. (prav tam, Monteaperto, 411); (104) vilâzbm m 'spring', Rez. (prav tam, Platischis XIX, 111); (105) vilažbm m 'spring', ReŁ. (prav tam, Montemaggiore XIX, 128); (106) vilâzim m 'spring'. Rez (prav tam, Sedilis, Chialminis, Vizont XIX, 340); (107) viltzb vel. ed., vilést 'come out'. Rez. (prav tam, Sedilis XIX, 345); (108) veliéstb 'come out', Rez. (prav tam, Cergneu XIX, 284, 314); (109) veliezûoé delež, 'come out', Rez. (prav tam, Cergneu XIX, 314 bis); (110) viliézemo 1. os. mn. sed. 'come out', Rez (prav tam, Taipana XIX, 270); (111) viliézu prêt. tv. del. m. sp. 'come out'. Rez. (prav tam, Flaipana XVIII, 105); (112) vitèryal prêt, tv. del. m. sp. 'pluck out', Rez. (prav tam, Masarolis XX, 16); (113) vellt 'pour out', Rez. (prav tam, Cergneu XIX, 315); (114) vellwat nedov. 'pour out', Rez. (prav tam, Cergneu XIX, 315); (115) /vidôlbsti/ 'chisel out', zg. dol. Soče— Ben. Slov. (Logar 1951: 228); (116) /vidréti/ 'pluck out',
"Iz sklicevalnih ozirov so v tem delu spiska (do enote 114) krajevna imena ostala neslovenska; sicer Lusevera = Brdo, Masarolis = Mažerole, Flaipano = Fijplan (Flejpan), Monteaperta = Viskorša, Platischis = Platišče (Plastišče, Pla(s)tišča)... Cergneu = Černjeja. (Op. prev.)
zg. dol. Soče — Ben. Slov. (prav tam: 228); (117) /vignati/ 'drive out', zg. dol. Soče — Ben. Slov. (prav tam: 228); (119) /vikopati/ 'dig out', zg. dol. Soče — Ben. Slov. (prav tam: 228); (120) /vilesti/ 'creep out', zg. dol. Soče — Ben. Slov. (prav tam: 228); (121) Iviletétil 'fly out', zg. dol. Soče — Ben. Slov. (prav tam: 228); (122) /viliti/ 'pour out', zg. dol. Soče — Ben. Slov. (prav tam: 228); (123) /vilovlti/ 'catch up', zg. dol. Soče — Ben. Slov. (prav tam: 228); (124) /vipoditi/ 'drive out', zg. dol. Soče — Ben. Slov. (prav tam: 228); (125) /viruti/ 'pull out', zg. dol. Soče — Ben. Slov. (prav tam: 228); (126) vibežgati, vibsžgat nedol., vibežgam 1. os. ed. sed. 'bring out, get out of a hole', Tolmin (Kenda 1926: 192-198);5 (127) viblti vibi'jem 'strike out' (prav tam); (128) vidâti se vidâm se 'wear out, degenerate' [Kenda: »drevo seje vidalo« = 'durch langes Fruchttragen ist geschwächt geworden' (prav tam); (129) vidôlbsti vidôlbem 'carve out' (prav tam); (130) vidréti vidérem 'pull out (prav tam); (131) vigânjati nedov. vigânjam 'grow, sprout' (prav tam); (132) viglédati nedov. viglédam 'peep out, look out' (prav tam); (133) vignâti viiénem 'grow, sprout' (prav tam); (134) vigoréti vigorim 'burn out' (prav tam); (135) vigôsti vigôdem 'play out, play to the end' (prav tam); (136) vigrébsti vigrébem 'dig out' (prav tam); (137) vigrméti vigrmîm 'come like a thunder, cease to thunder' (prav tam); (138) vihâjati nedov. vihâjam 'go out, come to an -end' (prav tam); (139) viîti (viidem) 'go out, come out' (prav tam); (140) vijésti vijém 'eat up' (prav tam); (141) vikašljati vikašljam 'clear up one's throat' (prav tam); (142) vikopâti vikopljem 'dig out' (prav tam); ( 143) vikrhniti se vikrhnem se 'break off (prav tam); ( 144) vikroji'ti se vikrôjim se 'break off' (prav tam); (145) vileči viležem 'hatch out' (prav tam); (146) vilésti vilézem 'creep out' (prav tam); (147) viletéti viletlm 'fly out, dash out' (prav tam); (148) vilomtti vilômim 'break up' (prav tam); (149) vimléti viméljem 'grind up' (prav tam); (150) vimolsti vimôlzem 'milk off, drain out' (prav tam); (151) vimôtati vimôtam 'unwind, untwist' (prav tam); (152) vinésti vinésem 'bring out' (prav tam); (153) viorâti viôrjem 'plow out' (prav tam); (154) vipâsti vipâdem 'to end tending a flock' (prav tam); (155) vipečkati vipečkam 'bring out, get out' (prav tam); (156) vipeljdti vipéljem 'drive out, drive up' (prav tam); (157) vipoditi vipodlm 'chase away' (prav tam); (158) vipüliti vipülim 'tear out, extract' (prav tam); (159) viràjdati virâjdam 'turn around' (prav tam); (160) virâsti virâsem 'grow up, sprout' (prav tam); (161) virešiti viré Sim 'redeem, draw out' (prav tam); (162) virézati viréiem 'cut out' (prav tam); (163) virlti virljem 'turn up, dig up' (prav tam); (164) viseči visečem 'cut off (prav tam); (165) vislužlti vislužim 'serve (out) one's time' (prav tam); (166) vistrâdati (se) vistràdam 'starve out' (prav tam); (167) vistrgati vistrgam ~ vistržem 'scrape out' (prav tam); (168) vištudlrati vištudlram 'complete one's education' (prav tam); (169) vitéii se vitečem se 'flow out, run out' (prav tam); (170) vitépsti vitépem 'strike out, set forth' (prav tam); (171) vitolči vitôKem 'spend survive' (prav tam); (172) vitrésti vitrésem 'pour out, shake out' (prav tam); (173) vitrgati vitrgam ~ vitfžem 'tear out' (prav tam); (174) vitroslti vitrôsim 'pour out, shake out' (prav tam);
'j.Kenda (1859-1927) s Temljin v Baški dolini, učitelj, narečjeslovec in narodopisec, je zbiral podatke o živem govoru po širšem Tolminskem (npr. v Tolminu, pri Sv. Luciji na Mostu [na Mostu na Soči], v Dolenji Trebuši, na Idriji pri Bači, na Ljubinju). Nekaj Kendovih jezikoslovnih zapisov je bilo privzetih v Štrekljeve objave, npr. Iz besednega zaklada narodovega v Letopisu Matice slovenske za leto 1892 in Slovarski doneski iz živega jezika narodovega v LMS za 1. 1894 (Ljubljana, 1892 oz. 1894). — Kendova temeljna zbirka (Kenda 1912 [1926] — gl. tu op. 2) razširja s podatki za širše območje tolminskega narečja našo dokumentacijo o rabi glagolov s predpono vi- na srednje Posočje ter v dolnjo in srednjo dolino reke Bače; to so menda najjužnejše meje predpone vi- na slovenskem govornem področju. Ne obstajajo zapisi glagolskih tvorjenk s to predpono niti za gornji del baške doline niti za Cerkljansko na vzhodu, prav tako ne za kraško narečje na jugu. Spričo njihove relativne pogostosti, njihovega pomena, še posebno pa tolikšne zakonitosti njihove paradigme se zdi, da gre za razmeroma star in ustaljen oblikovni vzorec.
(175) vivleči vivléiem 'drag out' (prav tam); (176) vivréti vivrém 'boil up, flow forth' (prav tam); (177) vivrtati vivrtam 'drill through' (prav tam); (178) vizîdati vizidam 'build up' (prav tam); (179) vizâgati viiâgam 'saw off' (prav tam); (180) vizéti vizânjem 'cut down, win a mowing competition' (prav tam); (181) vižgati vižgem 'burn out, brand in' (prav tam); (182) vižokati vizokam 'bring out something from a hole' (prav tam); (183) viîûliti vizülim 'rub off, rub away' (prav tam).
П.
V	nadaljevanju bo naš namen (1) preglednično po narečjih urediti glagole v podstavah glagolskih in imenskih tvorjenk s predpono vi-, zabeleženih na slovenskem govornem področju; (2) pregledati oblikovne in pomenske sestavine teh tvorjenk; (3) poudariti potrebo po temeljiti besedotvorni razčlembi tvorjenk, po dognanju njihovih osnovnih prvin in po navedbi hierarhije in vrstnega reda tvorjenja.
2 Pri večini slovenskih narečnih glagolskih tvorjenk s predpono vi- sta podstavni glagol in predložnopredponsko obrazilo vi- zlahka spoznavna in zgradbeno razvidna. Praslo-vanski narečni glagol *vy-gbnati ~ *iz-gi>nati 'drive out, catch out' seje spreminjal dosledno v skladu z razvojem fonemskega ustroja vsakega posameznega narečja. Tako je psi. narečno predponsko obrazilo *vy-, slovensko vi-, v nenaglašenem položaju uresničeno kot lbd-1 v ziljskem ter obsoškem in tolminskem narečju (z različico /ba-/ na Temljinah v Baški grapi), kot /vi-/ v Reziji, kot /v]-/ mnogokod v terščini in kot /vç-/ v preostalih beneškoslo-venskih govorih;6 medtem ko se psi. *-gbnati, zborno slovensko -gnati, spet dosledno v skladu s fonemskimi in oblikoslovnimi strukturnimi spremembami v posameznih narečjih, pojavlja kot -gnati v ziljščini, -hnât v rezijanščini, -nât v terščini, -hnât v Špetru Slovenov ter -fnât v obsoškem in tolminskem narečnem prostoru.
V	slovenskih narečjih, kakor tudi v ruščini in v vsej severozahodni skupini slovanskih jezikov, je predlog vi- predpona; nastopa zlepljen z glagolom ali v izpeljanih samostalnikih in se zunaj tvorjenk ne rabi. V glagolskih tvorjenkah (predponskih glagolih) ni vi- nikoli naglašen (prim, dovršno vilésti vilézem proti nedovršnemu vilàîati vilažam v ziljskem narečju — Pleteršnik 1894-95), pač pa je lahko naglašen v izpeljanih imenskih oblikah, denimo v izpeljanem samostalniku moškega spola vilaz ~ vilaž 'pomlad' (v ziljskem narečju, prim. Jarnik 1842, Pleteršnik 1894-95) in v drugotnih izpeljankah iz njega, npr. vtlažej (m), prini. bldžej (m) iz *vy-iaz-bjb (v rezijanskem narečju, Ramovš 1924; 158), ali pa v koroškem samostalniku ženskega spola vigred 'pomlad' in odtodnem pridevniku vigreden (Pleteršnik 1894-95), vendar tu tudi vigred (v ziljskem in rožanskem narečju, Jarnik 1832).7
6V tukajšnjem zapisovanju je /b/ znamenje za zveneči dvoustnični pripornik, /a/ za polglasnik, /j/ in /ç/ pa za srednja /i/ in /e/, izrekana z jezikom v nevtralnem položaju.
7V vzhodnih in zahodnih slovanskih jezikih je drugače. V sodobni zborni ruščini, na primer, je predpona vy- pri dovršnem glagolu iz vidskega para vedno naglašena: vybrat' 'izbrati', toda odtodni nedovršnik vybirât', proti vybor 'izbor'. Opozorila vredna so tudi pomenska nasprotja, kakor so v sodobni zborni ruščini dovršnik vplesti z nedovršnikom vynosft' 'nesti oz. nositi ven' proti dovršniku vynosit' 'donosili (dete), dogojiti, domisliti' z nedovršnikom vynäüyvat' 'gojiti (misel)', ali vyjti in vyxodlt' 'oditi oz. odhajati (iz)' proti vfxodit' 's skrbno nego spraviti (spet) pokonci, na (lastne) noge, pomagati dozoreti ali ozdraveli' z nedovršnikom vyxâïivat' (Akademičeskaja grammatika, I. del, 1960).
Kakor vsako drugo predponsko obrazilo tudi vi- (1) spreminja glagolom besedni pomen, npr. skupnoslovanski določnostni ~ nedoločnostni nedov. par nésti ~ nositi 'carry' se spremeni v, denimo, za-nésti 'carry away' in za-noslti 'conceive', ali lésti ~ lâziti 'creep, moving slowly' v vi-lésti 'come out, come slowly out' in *vi-laziti, v slovenščini pač izgubljen člen tega razvoja (besedotvorje); in (2) spreminja vidsko vrednost novega predpon-skega glagola, npr. zanesti dov., zanositi dov., vilésti dov., domnevno izgubljeno *vilaziti pa nedov., ohranjeno v ruskem krajevnem govoru v podobi vylâzit' vylâzu 'slide, glide' (vidsko oblikotvorje). Novi vidski pari k tem besednim dovršnikom nastajajo ravno z vidsko izpeljavo; torej za-nésti dov. ~ zanašati nedov. 'carry away', ali vi-lésti dov. ~ vilažati nedov. 'come out, moving slowly out' (Pleteršnik 1894-95).8
V izpeljanih samostalniških oblikah, npr. slovensko prelaz -äza (m) 'pass, cross', zalàz -âza (m) 'stalk', slovensko narečno v/7az ~ v i laž (m) 'spring', domnevno tudi izlaz -a (m) 'way out' (ni v Pleteršniku 1894—95), so dozdevna predponska obrazila pré-, za-, vi-, iz- lahko le deli ustreznih nedoločnostnih nedovršnih glagolskih osnov (»verbal stems«) *prëlaz-, *zalaz-, *vilaz-, *izlaz- prvotnih nedoločnikov *prëlaziti, *zalaziti, *vylaziti, *izlaziti, ki so v slovenskih narečjih izpričani kot dovršni glagoli oziroma, v primeru oblike *vilaziti, sploh ne obstajajo v ljudskem govoru.
2.1 Kolikor je predpona vi- ohranjena v slovenskih narečjih, označuje glagolsko dejanje (ipd.), ki poteka v smeri od znotraj, opazovano od zunaj, nekako pomikanje ven, toda iz notranjosti, npr. vinésti 'bring out', ali napredovanje v vidnost oz. zaznavnost, npr. vilésti ~ vilažati 'come out' (npr. slov. nar. sonce je vilezlo, sonce vilaža)-, dejanje, usmerjeno stran od kakega kraja, npr. vignati 'drive out' (npr. viženi krave na pašo); dejanje, ki pelje v izčrp(a)nost, npr. viteči se 'flow out', vivleči 'drag out', vihâjati 'go out' (npr. moka nam vihaja 'the flour draws to an end'); dosego cilja skozi potek, npr. vidôlbsti 'carve out', vištudlrati 'complete one's education'; ali dejanje, ki priteguje pozornost na jačino izvedbe, npr. vižiiliti 'rub off', vivréti 'boil up', viseči 'cut out'.
Treba pa je pripomniti, da glagolske tvorjenke s predpono vi- dosegajo svojo optimalno pomensko izrabo le v razmeroma majhni skupini podvidskih parov starih določ-nostno/nedoločnostnih nedovršniških osnov glagolov premikanja (»verba movendi«, S. O. Karcevskega »verbes de locomotion«), ki se jih je v slovenščini nekaj ohranilo (prim, »trajni« proti »ponavljalni nedovršni glagoli«, Toporišič 1984: 289); v inventarju pričujočega članka npr. *gtnati ~ *goniti kakor v vi-gnâti ~ vigdnjati 'drive out', *iti ~ *xoditi
8Ti glagoli, danes podvidske vzporednice, so se nekoč v preteklosti prevrstili v nov, mlajši, vendar še zmeraj skupnoslovanski vzorec nedovršniškega oblikotvorja tipa -aje t (3. os. ed. sed.) -ati (nedol.), npr. nositi : -ndšati, laziti : -Idžati, in taje v večini slovanskih jezikov izpodrinil stari pra-slovanski vzorec z nedoločnostnim nedovršnikom *prinositi, *prelaziti. Predponske glagole starega nedoločnostnega nedovršniškega vzorca je proti koncu praslovanskega obdobja zajel nov besedotvorni proces in ustvaril nove inherentno dovršne glagole z novimi besednimi pomeni, v slovenščini npr. nositi 'carry' : iznositi 'wear out', donositi 'carry a baby to full term', nanositi 'accumulate', ponositi 'wear out', prenositi 'carry a baby over full term', raznositi 'complete delivery', zanositi 'conceive, become pregnant', znositi 'bring together'.
Prim.: »Primerjava z drugimi slovanskimi jeziki kaže, da se nedovršni glagoli, ki ustrezajo ruskemu prinoslt', praviloma ne tvorijo neposredno iz neusmerjenostnega člena nosit', temveč drugotno izpeljujejo s priponami, prim. č. prindšeti, p. zastar. przynoszywać, slov. prinašati, sh. prinašati, slovaš. prinašat'.« (Isačenko 1960: 329.)
kakor v vi-iti ~ vihâjati 'go out, come out', * lésti ~ *laziti kakor v vi-lésti ~ vilâzati 'corne out', * ne s ti ~ *nositi kakor v vi-nésti ~ vinâsati 'bring out'. V naši preglednici 1 so ti pari uokviijeni.
Preglednica 1 : Podstavni glagoli v glagolskih tvorjenkah s predpono vi-
Tolminsko	Obsoško	Ben.slov. Tersko	Rezijan.	Ziljsko
-bèzgati				
-biti		-brâti -birati -birati	-brâti -birati -brâniti	-čitati
-dàti (se)			-dévati	-dâti -délati
-dólbsti	-dólbsti	-dólbsti		
-dréti	-dréti	-dréti		-dréti
-dfgati				
-gnâti	-gnâti	-gnâti -gnâti	-gnâti	-gnâti
-gânjati	-gânjati	-gânjati	-gânjati	-gânjati
-gledati				
-goréti				
-gósti			-grâspati	
-grebsti				
-grméti				-iskâti
-iti				
-hàjati				
-jésti				
-kâSljati		-kidati		
-kopâti	-kopâti	-kopâti		
-kfhniti				
-krojiti se -léii			t	
-lésti	-lésti	-lésti -lésti	-lésti -lâîati	-lésti -lizati
-letéti	-letéti -liti	-letéti -liti -liti		-letéti
-livati
-lomiti
-loviti -loviti
-mléti
-močiti
-mólsti -mótati
-nésti	
	-nâSati
Tolminsko Obsoško Ben.slov. Tersko Rezijan. Ziljsko
-orâti
-pâsti
-pečkati
-peljati
-poditi -puliti
-râjdati -rasti
-plâkniti
-poditi -puliti
-poditi
-pustiti
-rešiti -rezati -riti
-seči, sečem
-stradati (se) -strgati
-študirati -tiči (se)
-tépsti
-I01či
-trésti -trgati -trositi
-vliči
-vréti
-vrtati
-zidati
-ždgati
-iéti
-ïgâti
-iókati
-žuliti
-rezati
-riti
-ruti
-rézati -ruti
-reči -rékati
-ruvâti -rvâti
-strgati
-špiegati
-tégniti
-trébiti
-trgati
-rézati
-sékati -sipati -süti -smoditi
-ščekati -šivati
-tiči
-tégniti
-tekniti
-tihniti
-trgati
-učiti -valiti
-ïémati -iéti -ïgâti
-žuliti
2.2 Naša druga preglednica zajema iz slovenskih narečij imenske tvorjenke s predpono vi- in njihove izpeljanke, skupaj s podstavnimi glagoli, iz katerih so bile izpeljane. Preglednica 2: Imenske tvorjenke s predpono vi-
Ben. slov.
Tersko Obsoško Rezijansko Ziljsko Srednje-/Spodnjekoroško
vilâzbm ш blaži ž vllaždj ž /vflaž -a/ m	/vigred -i/ ž & /vigréd -i/ ž
vilâibmm blâzema prisl. tuiilažaj prisl.	/vigred -i/ m & /vigréd -i/ m
vilâzim m (Ramovš 1935) (BdeC 1895) Wraz m	(Prunč-Kamičar-Pfandl-Sellmer
(BdeC) 1901 (Jarnik, rkp.)	1980)
bîwaïej sam. (Ramovš 1924)	/vfgredi/prisl.
zbiwaïa prisl.	/vigredič/ prisl. vtležej ž 'spring' vilaž m (prav tam)
(Pleteršnik 1894-95) (Pleteršnik 1894-95) vigred ž = pomlad
vilâzaj m	(Pleteršnik 1894-95) 'sun-rise, moon-rise' (Pleteršnik 1894-95)
vilaž m 'spring' vigred ž = pomlad
(Majar 1842)	(Gutsman 1789)
»Rezijani [kažu]: »Ziljani kažu: wiiiaz« wygréd s = vigréd m wylazaj« (Jarnik 1842) vlgredni -a -o prid. ~ (Jamik 1842) (Jarnik 1832: 225)
Podjuna i Rož »imadu wygred
vilést vilésti, -lézem vilâiati vs. vilest vildžati, vilésti (proletje). Wygred je sastavljeno
'come out' 'come out, forth' 'come out', sunce	'come out, forth' od wy- i gred ...« (Jarnik 1842)
vixâjat (about sun/moon) vyloezlö 'the sun	sonce vilaža
'go out' (Pleteršnik came out'(BdeC 1895)	(Pleteršnik 1894-95) (BdeC 1901) 1894-95) vilažat vs. viloest
(BdeC 1875)
Že ob hitrem pregledu podatkov v preglednici št. 2 postane jasno, da imamo tu opraviti z dvema vzorcema imen s predpono vi-: samostalniki vi laz ~ vilaž (m), vilažaj (m) < vilažati (nedol.), vilažaj (ž), vilazim (m), blaži (f), biwažej (f) — to je skupina vilaz; in vigred (ž in m), vigredni (prid.) — skupina vigred. Glede na svoj izvor imata ta vzorca isti pokrajinskoobrobni značaj: spadata v neosrednja narečja, ki zavzemajo severno in zahodno slovensko govorno področje onkraj Karavank in Julijskih Alp. Glede na svojo stilno vrednost pa pripadata dvema različnima območjema rabe: skupina vilaz ~ vilaž besedju ozkega narečnega oz. pokrajinskega ljudskega tipa, besede skupine vigred pa širšemu narečnemu oz. pokrajinskemu ljudskemu tipu Koroške ter besedju poetične zvrsti sodobne zborne slovenščine.
Naša preglednica prav tako jasno kaže splošno razvrstitev imenskih tvorjenk s predpono vi- znotraj območja slovenskih narečij z glagolsko predpono vi-: vzorec vigred je značilen za pokrajinski predel na severu, za srednje- in spodnjekoroške govore, vzorec vilaz pa vlada v pokrajinskem predelu na zahodu, v zgornjekoroškem ziljskem narečju in v narečjih Rezije, zgornje soške doline in Beneške Slovenije, v ozemeljsko povezanem območju, ki se običajno ima za znano reliktno področje slovenskih severozahodnih narečij. Kakor smo videli, so prav ta narečja v svojem glagolskem ustroju bolj ali manj dosledno ohranila praslovansko narečno glagolsko predpono vi-. Iz teh narečnozemljepisnih podatkov je mogoče priti do vsaj enega zazdajšnjega sklepa: vzorec vilaz bi se bil komajda lahko razvil ločeno od glagolskih tvorjenk s predpono vi-, ki so do prav pred kratkim še gospodovale v glagolskem ustroju narečij na tem ozemlju.
2.2.1 Omenili smo že, daje v obravnavanih imenskih tvorjenkah tipa vilaz ~ vilaž dozdevno priponsko obrazilo vi- besedotvorno del nedoločnostne nedovršne glagolske osnove *vylaz-. Pri tipu vigred pa ni tako, saj ustreznega nedoločnostnega nedovršnega glagol-skega vzorca *vixod- ni, iz česar sledi, da njegov nadomestni besedotvorni vzorec ne pripada razredu starih izglagolskih samostalnikov.4
In dalje, če je dozdevno predponsko obrazilo vi- < *vy- v psi. *vylaz- del njegove podstavne oblike *vylaziti z domnevnim besednim pomenom 'climb out' — prim, rusko pokrajinsko vylâzit' vylâzu (nedov., nepreh.) 'creep out, crawl out' (Ušakov 1935; Dal' I Baudouin de Courtenay] 1903-09) in v sodobni zborni ruščini vylezàt' vylezâju (nedov.) proti vylezt' vylezu (dov.) 'climb out, crawl out' (Slovar' Akademii nauk SSSR), poljsko pokrajinsko wyłazić, wyłazować (nedov.) 'come out, climb out, crawl out' (Karłowicz 1901-11), pa spet rusko pokrajinsko vylaz -a (m) = vyxod -a, vylezânie 'going out, crawling out' (Slovar' Akademii nauk SSSR), in še enkrat poljsko wyłaź (Karłowicz 1901-11) —, potem mora *vylaz- biti del osnovnega psi. besednega pomena izglagolske podstave. To pomeni, da slovensko narečno vilaz ~ vilaž < *vylaz-, izpeljano iz starih predvidskih ne-določnostnih nedovršno-ponavljalnih korenov kot praslovanska korenska tvorba (Vaillant 1966: 463), niorfofonemsko zaznamovano z odsotnostjo besedotvornih pon, s samogla-sniškim prevojem (ie. č || ö, psi. ë || a) in s svojo vidskopomensko ponavljalnostjo, je inherentno v soodnosu z besedotvornimi procesi najstarejših izglagolskih samostalnikov v primarnem izpeljavnem razmerju do glagola (Meillet 1965: 298-305). Še več, preprosto
4Pričakovali bi izpeljanko *vi-xod 'spring', kakor rusko vyxod 'going out; way out, exit'. Namesto tega ima sodobna zborna slovenščina izhod -óda (prim. SSKJ 1975: zastarelo za vzhdd -óda), po Pleteršniku 1894-95: solnce izhaja 'die Sonne geht auf', solnčni izhod 'der Aufgang'.
dejstvo je, da so v prvotno prefigirani nedoločnostni ponavljalni besedotvorni podstavi morali biti vsebovani tudi slovnični pomeni, povezani s potekovnim odtenkom glagolskega dogodka, kije inherenten podstavni obliki.10 Imenskim izpeljankam iz prefigiranega do-ločnostnega korena, kakor npr. *vy-lez- ali vi-gred-, ta slovnična prvina očitno manjka, in jih je treba obravnavati kot »drugotno tvorbo enkratne pojavitve« — ali vsaj kot preprost neproduktiven, samoedin omejen tvorbeni tip (Stankiewicz 1962: 9)."
Prikaz oblik v preglednici št. 2 nas opozarja tudi na to, da je tvorjenje samostalnikov izglagolskega razreda vilaz v slovenskih narečjih potekalo večravninsko: npr. samostalnika moškega spola vilaz (wiüaz, Jarnik 1842) in vilaž (blvesh, Jarnik 1811; biuaž, Ramovš 1924; bivaž, Hafner-Prunč 1980) sta lahko zastopnika prvo- oziroma drugostopenjskosti besedotvornega poteka. Podobno še moškospolski samostalnik blažji (rod. blažja, zgornja dolina Soče) iz *vilazbji (mest. ed. od vilazbje) proti moškospolskemu blwažej (zg. dol. Soče) in ženskospolskemu vilažej (Rezija) iz vilazë+i (mest. ed. od vilaz + prislovna pripona -j-) — dva vzorca s spremembo z > ž, verjetno tipa hnežb < *h,ne^ +jb.n
Omahovanje, na videz že kar poljubno, glede inherentnega spola pri teh tipih izpeljank, npr. vilaz ~ vilaž ~ vilazim (m) : vilažej (ž), ali vigred -i (m) : vigred -i (ž), je lahko — vsaj v skupini vilaz — posledica oblikospreminjevalnih značilnosti razreda, v katerega so se izpeljani samostalniki umeščali v govoru. Omahovanje glede naglasnega vzorca imenskih izpeljank iz glagolov z vi- (pri glagolih ta predpona ni, smo že rekli, v slovenskih narečjih nikoli naglašena), npr. vilaz ~ vilaž (prva in druga stopnja besedotvornega poteka) proti
10In to je imela v mislih Nina D. Artjunova, avtorica »najboljše strukturalne obravnave besedotvorja kakega posameznega jezika« (Stankiewicz 1962: 6), ko je poudarila: »Treba je pripomniti, da v vrsti primerov podstava vsebuje napotke ne le glede besednega, ampak tudi slovničnega pomena [osnova soderžit ukazanie ne tol'ko na leksičeskoe, no i na grammatičeskoe značenie] ... V ruščini ima glagol navadno dve podstavi [osnovy], od katerih se ena povezuje z oblikami sedanjika, druga pa s kategorijami preteklika [preterita]. Torej ni povsem prav govoriti o tem, daje za podstavo [osnove] značilno izražanje besedne vsebine v čisti obliki [v čistom vide].« (Arutjunova 1961: 71.)
"Preprosta primerjava besedotvornih razmerij med slovenskimi tvorjenkami iz poljubno izbrane skupine osnovnih glagolskih oblik in izglagolskimi samostalniki, očitno izpeljanimi iz teh tvorjenk, kakor na primer prends, prevöz, izhöd, prélaz, zalàz, vilaz na eni strani ter vigred in izgrèd na drugi, razkriva dve različni paradigmi besedotvornih struktur, namreč:
pre-nésem	prenosim	- prends -ósa 'transfer'
pre-vézem	prevozim	- prévoz -óza 'transport'
iz-ldem	izhodim	izhöd -óda 'exit, way out'
pre-lézem	prelazim	- prélaz -äza 'pass, crossing'
za-lézem	zalazim	- zalàz -äza 'stalk'
vi-lézem	* vilazim	- vllaz -äza 'climb out, spring'
proti		izgrèd -éda 'riot'
[-idem	-hodim]	vigred -eda 'coming out, spring'
Vsa podoba je, da paradigma vigred, izgrèd, v slovenskem besedišču omejena na zgolj ta dva glagola, ni del osnovne besedotvorne skupine starih praslovanskih iz glagola izpeljanih samostalnikov.
l2Prislovi blažema (Rezija) < *vilazë (mest. ed. + prislovno obrazilo -ma), vilažej (Rezija) < *vilazé (mest. ed. + prislovno obrazilo -j-) in zbiwaža (Rezija) < z + biwaž + a so drugo- in tretje-stopenjske tvorjenke iz izhodiščnega izglagolskega samostalnika vilaz.
vilažaj, vilâzim (drugo- in tretjestopenjske izpeljanke), toda vigred -i proti vigréd -i, pa je treba razumeti kot znamenje fluidnosti prehodnih kategorij v besedotvornih potekih, lastnih posameznim narečjem.
III.
Na podlagi podatkov v tem članku je mogoče narediti naslednje sklepe:
1.	Naš poskus vsestranskega pregleda tvorjenk s predpono vi- v slovenskih narečjih — v jezikoslovni literaturi zaobseženih z eno in enotno vi-jevsko izogloso severozahodnih slovenskih in čakavskih narečij preko Liburnije in Kvarnerskih otokov — je pokazal, da tradicionalna obravnava te poteze kot zgolj ene iz niza »leksikaličnih starin in posebnosti« v slovenskih severozahodnih narečjih13 ne izkazuje ustrezne pravičnosti do zgodovine besedotvornih tipov s predpono vi- v slovenskem narečnem besedišču. Ob natančnejšem pogledu na najmanj dva oblikoslovna tipa tvorjenk z vi- v teh narečjih in na njuno besedotvorno zgodovino se vidi, daje treba na novo presoditi nedavno formulirana stališča glede etimologije teh izrazov.14
2.	Iz inventarja v obeh preglednicah je razvidno, da poznajo obojne osnovne tvorjenke
s predpono v/--glagolske in imenske, s tipom vilaz 'pomlad' kot delom slednjih — samo
govori v najbolj zahodnem delu koroške narečne skupine (Ziljska dolina), v Reziji in v zgornji soški dolini; večji del koroških narečij na vzhodu pa glagolskih tvorjenk z obrazilom vi- sploh nima in pozna strukturalno povsem drugačen model imenske tvorjenke, tipa vigred, za sicer isti pojem 'pomlad'. Taka razvrstitev jezikovnih dejstev implicira in suge-rira, da je najzahodnejši obkrajek slovenskega govornega prostora (Zilja, Rezija, Beneška Slovenija, zgornje Posočje in Tolminsko), predstavljajoč dandanes pravo ozemlje z relik-tnim stanjem, nekoč prej utegnil biti žariščno ozemlje za stare tvorjenke s predponskim obrazilom vi-.
3.	Seznam (preglednica 1) brezpredponskih glagolov, ki se narečno pojavljajo tudi s predpono vi-, nikakor ne pomeni, da slednji v besedišču narečij, v katerih so bili zabeleženi, niso tvorjeni po pravilih in predvidljivi. Glagoli s predpono vi-, najsi so danes še tako obrobni v slovenskem govornem prostoru, so bili zabeleženi in ohranjeni v najzahodnejši h slovenskih govorih pred tremi do petimi rodovi — kot regularne in predvidljive oblike, tako da jih načeloma ne bi bilo treba prikazati v obliki »indeksa« (npr. tolminsko vištudirati, rezijansko višpiegati). Če so v našem »indeksu«, so tam zato, ker hoče tak spisek odraziti njihovo relativno pogostost v narečjih za časa, ko so jih zapisali.
"izraz »leksikalične starine in posebnosti« je Ramovšev (1935: 6, prim. 40, 54, 56, 76, 82). »Slovenska severozahodna narečja« je tu treba razumeti v smislu slovenskih severozahodnih narečij na Koroškem in v Reziji skupaj z (jugozahodnimi) beneškoslovenskimi in obsoškim ter delom rovtarskih, namreč tolminskim (gl. Ramovš 1935: 1-50).
uNa pomensko vzporedje »vi-gred [...] der Ausgang (exitus, egre//us, egre/sio,) des Winters« je že zgodaj namignil U. J a r n i k (1832: 225). Miklošiču se je sprva oboje, vilaz in vigred videlo »dunklen Ursprungs« (1868-74: 201), čeprav je bil pozneje, v svojem Etimološkem slovarju slovanskih jezikov, manj kategoričen, češ da je vigred (m) 'pomlad' za starobavarsko auswiarts, koroško (nemško) Auswart, kočevsko nemško auisbard (Miklošič 1886: 397). Toda prim, docela brezpridržno izjavo Franceta B e z 1 a j a: »Takoj po naselitvi Slovencev v novi domovini so za pojem 'pomlad' nastali kalki vigred, vilaz po nem. Ausgang« (B e z 1 a j 1967: 40).
4. Naš poskus besedotvorno razčleniti dve slovenski narečni imenski izpeljanki, vilaz in vigred, ju razstaviti na osnovne prvine ter ugotoviti njuno hierarhično vrednost in zaporedje potekov, po katerih sta nastali, nas je pripeljal do spoznanja, da imata besedotvorni izvor vsaka svoj in da gre za dva izrazito različna tipa. Medtem ko izglagolski tip vilaz zastopa star in produktiven vzorec, pravzaprav enega najstarejših skupnoslovan-skih vzorcev izglagolskih samostalnikov (Miklošič 1868-74: 201; Meillet 1965: 339-341), je tip vigred zastopnik mnogo mlajšega, v slovanskih jezikih neproduktivnega in osamljenega vzorca. Tovrstnemu vzorcu se da izslediti vzporednica v zahodnogermansko-retoromansko-romanskem besednem zakladu (prim. Hornung 1970: 475-484; Schuchardt 1882: 120; Meyer-Lübke 1935: pod »3018: exire«; Pohl 1989: 260), in morda je vigred res prineslo v zgodnja slovenska narečja v zgodovinskem času, tako da bi šlo za prevedenko, skalkirano po tujem zgledu iz domačih zgodnjeslovenskih surovin. Toda za potrditev take podmene, za uvrstitev besede med kalke, bi bilo treba imeti na voljo povsem nedvomne podatke. Istost zgradbe in ujemanje v pomenu sta lahko tudi sad medjezikovno čisto neodvisnega razvoja.
Navedenke
Akademičeskaja grammatika 1960: V. V. Vinogradov (ur.), Grammatika russkogo jazyka, I in II (1.
in 2. zv.). Moskva: AN SSSR. A r u tj u n o v a, N. D. 1961: Očerki po slovoobrazovaniju v sovremennom ispanskom jazyke.
Moskva: AN SSSR, Institut jazykoznanija. Bajec, A. 1959: Besedotvoije slovenskega jezika, IV. Predlogi in predpone. Ljubljana. Baudouin de C o u rt e n a y, J. 1875: Opyt'fonetiki rez'janskix govorov. Varšava/St. Petersburg.
-- 1875a: Rez'janskij katihizis, kak priloženie k Opytu fonetiki rez'janskix govorov, s primeča-
nijami i slovarem. Varšava / St. Petersburg.
-- 1895: Materialien zür südslavischen Dialektologie und Etnographie, I. Resianische Texte,
gesammelt in dem J. J. 1872,1873 und 1877, nebst Beilagen von Ella von Schoultz-Adaiewski. St. Petersburg.
--1901: [rkp.] Terskie slavjane, slovarnyj material. Zbirka Baudouiniana, Arhivi AZ ZSSR v
Leningradu: fond 102, Opis' 1, St. 10-12. Bezlaj, F. 1967: Eseji o slovenskem jeziku. Ljubljana: Mladinska knjiga.
-- 1973: Arhaizmi v koroških narečjih. Koroški kulturni dnevi, 1. Zbornik predavanj. (Ur. E.
Prunč in G. Malle.) (Maribor: Založba Obzorja), str. 72-81.
-- 1976-82: Etimološki slovar slovenskega jezika, I, II-. Ljubljana: SAZU.
B 1 o o m f i e 1 d, L. 1933: Language. New York: Henry Holt and Company. Brückner, A. 1927: Słownik etymologiczny jęzika polskiego. Krakov.
D a l', V. I. 1903-09: Tolkovyj slovar' živogo velikorusskogo jazyka. Tret'e, ispravlennoe i znači-tel'no dopolnennoe izdanie pod redakciej prof. I. A. Boduèna-de-Kurtenè, I—IV. St. Petersburg / Moskva.
Erjavec, F. 1883: Iz potne torbe. Letopis Matice slovenske za leto 1882/83 (Ljubljana: Matica slovenska), 138-266.
Forsyth, J. 1970: A grammar of Aspect. Usage and Meaning in the Russian Verb. Cambridge: University Press.
Gutsman (Gutsmann), O. 1789: Deutsch-windisches Wörterbuch mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter und einiger vorzüglichem abstammenden Worter. Celovec. Hafner, S.,inE.Prunč 1980: (ur.) Lexikalische Inventarisierung der slowenischen Volkssprache in Kärnten, I: Grundsätzliches und Allgemeines. Gradec: Institut für Slawistik der Universität Graz.
H o c k e 11, Ch. F. 1958: A Course in Modem Linguistics. New York: The MacMillan Comp.
Hornung, M. 1965: aus. Bayerisch-Österreichisches Wörterbuch. I.Österreich. Wörterbuch der Bairischen Mundarten in Österreich. Dunaj: Österreichische Akademie der Wissenschaften.
Iv ič, P. 1958: Die serbokroatischen Dialekte. Ihre Struktur und Entwicklung: 1. Allgemeinesund die štokavische Dialektgruppe. Haag.
I s a č e n k o, A. V. 1960: Grammatičeskij stroj russkogo jazyka v sopostavlenii s slovackim. Morfologija, čast vtoraja. Bratislava: Izdatel'stvo Slovackoj Akademii nauk.
Jag ić, V. 1885: (ur.) Briefwechsel zwischen Dobrovsky und Kopitar (1808-1828). (= Istočniki dlja istorii slavjanskoj filologii, I.) Berlin.
J a rn i k, U. 1832: Versuch eines Etymologikons der slowenischen Mundart in Inner-Österreich. Nach verläßlichen Quellen bearbeitet von Urban Jamik. Celovec.
-- 1842: Obraz slovenskoga narečja u Koruškoj. Kolo, Clanci za literaturu, umetnost i narodni
život, 1 (Zagreb), 42-57.
Karłowicz, J. A. 1901-11 : Słownik gwar polskich. Krakov: Polska akademia umiejętności.
Karłowicz, J., A. Kryński, A. Niedźwiedzki 1900-35: Słownik języka polskiego. Varšava.
K e n d a, J. 1912 [1926]: [rkp.] Slovensko gradivo s Tolminskega. V Kendovi zapuščini pri Dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša S AZU (Ljubljana).
Kidrič, F. 1934: Korespondenca Janeza Nepomuka Primca 1808-1813. (= Korespondence pomembnih Slovencev, 1). Ljubljana.
K 1 o d i č, A. 1878: O narečii venecijanskix Slovencev. St. Petersburg.
L e n č e k (Lencek), R. L. 1983: From language interference to the influence of area in dialect-geography. American Contributions to the Ninth International Congress of Slavists. Kiev, September 1983. Linguistics. (Ur. Michael S. Flier.) (Columbus, Ohio: Slavica), 185-191.
--1988: On the system of isoglosses in the western South Slavic dialects. American Contributions
to the Tenth International Congress of Slavists. Sofia, September 1988. Linguistics. (Ur. A. M. Schenker.) (Columbus, OH: Slavica), 199-241.
Lexer, M. 1862: Kärntnisches Wörterbuch. Mit einem Anhange: Weinachtspiele und Lieder aus Kärnten. Leipzig: Hirzel.
Logar, T. 1951: Obsoško-nadiška dialektična meja. Slavistična revija 4 (Ljubljana), 223-237.
M a j a r, M. 1846: (ur.) Pesmarica cerkvena ali svete pesme, ki jih pojo ilirski Slovenci na Štajerskem, Kranjskem, Koroškim in Benetskim. Celovec.
Mažuranič, V. 1908-22: Prinosi za hrvatski pravno-povjestni rječnik. Zagreb: JAZU.
M e i 11 e t, A. 1902-05: Études sur l'étymologie et le vocabulaire du vieux slave. Pariz.
--1965: Le slave commun. 2. izdaja, pregledana ob pomoči A. Vaillanta. Pariz: Honoré
Champion.
Metelko, F. S. 1825: Lehrgebäude der slowenischen Sprache in Königreiche Illyrien und in den benachtbaren Provinzen. Ljubljana.
Meyer-Lübke, W. 1935: Romanisches Etymologisches Wörterbuch. 3. izd. Heidelberg: Carl Winters Universitätsbuchhandlung.
Miklošič (Miklosich), F. 1868-74 & 1886: Vergleichende Syntax der slavischen Sprachen. (= Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen, IV.) Dunaj: Wilhelm Braumüller.
-- 1886: Etymologisches Wörterbuch der slavischen Sprachen. Dunaj: Wilhelm Braumüller.
M i 1 č e t i č, I. 1895: Čakavština Kvarnerskih otoka. Rad JAZU 112 (Zagreb), 92-131.
Murko, A. J. 1833: Deutsch-Slowenisches und Slowenisch-Deutsches Handwörterbuch. Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain, und Ungarn's westlichen Distrikten. Gradec.
Oblak, V. 1897: Kleine grammatische Beiträge: 1. Slovenisches dl und südslav. vy. Archiv für slavische Philologie 19 (Dunaj), 326-328.
P 1 e t e r š n i k, M. 1894—95: Slovensko-nemški slovar, izdan na stroške knezoškofa ljubljanskega
Antona Alojzija Wolfa, I-II. Ljubljana.
Pohl, H. D. 1989: Slovenske (in slovanske) izposojenke v nemškem jeziku Koroške. Slavistična revija 37 (Ljubljana), 253-262.
Preobraženskij, A. G. 1910-1949: Etimologičeskij slovar' russkogojazyka, 1-15. Moskva (reprint New York 1951).
Prune, E. 1974: Aus der Kopitarkorrespondenz (Briefe Urban Jarniks an Bartholomäus Kopitar). Anzeiger für slavische Philologie 4 (1970), 90-114; 5 (1971), 83-106; 7 (1974), 72-91 (Dunaj).
Prunč, E., L. Karni č ar, H. Pfand 1, A. S ellner 1980: Vorschlage und Beiträge zur Inventarisierung der slowenischen Volkssprache in Kärnten. Lexikalische Inventarisierung der slowenischen Volkssprache in Kärnten, I: Grundsätzliches und Allgemeines. (Ur. S. Hafner in E. Prunč.) Gradec: Institut für Slawistik der Universität Graz.
Ramovš, F: 1924: Historična gramatika slovenskega jezika, II. Konzonantizem. Ljubljana: Učiteljska tiskarna.
-- 1935: Historična gramatika slovenskega jezika, VII. Dialekti. Ljubljana: Učiteljska tiskarna.
-- 1936: Kratka zgodovina slovenskega jezika, I. Ljubljana: Akademska založba.
Ramovš, F., in M. K o s, 1937: Brižinski spomeniki. Uvod, Paleografski in fonetični prepis, Prevod v knjižno slovenščino, Faksimile pergamentov. Ljubljana: Akademska založba.
RječnikJAZU 1880-1976: Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, I-XXIII. Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti.
S a d n i k, L., in R. A i t z e t m ü 11 e r 1955: Handwörterbuch zu den altkirchenslavischen Texten (= Slavic Printings and Reprintings, 6). Haag / Heidelberg.
Schuchardt, H. 1882: Etymologisches: 2. Lad. aijžueda u. s. w.,'Frühling'. Zeitschrift für romanische Philologie 6 (Halle), 120-121.
Skok, P. 1971-74: Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, I-IV. Zagreb: JAZU.
Slovar' Akademii nauk SSSR 1948-65: Slovar' sovremennogo russkogo literaturnogo jazyka, I-XVII. (Ur. V. I. Černyšev, S. P. Obnorskij, V. V. Vinogradov idr.) Moskva / Leningrad: Akademija nauk, Institut russkogo jazyka.
Slovenski pravopis 1960: Slovenski pravopis. Ljubljana: izd. SAZU, zal. Državna založba Slovenije.
SSKJ 1975: Slovar slovenskega knjižnega jezika, II: I-Na. Ljubljana: izd. Inštitut za slovenski jezik SAZU, zal. Državna založba Slovenije.
Stankiewicz, E. 1962: The interdependence and paradigmatic and derivational patterns. Word 18 (New York), 1-22.
S t ulli, J. 1806: Rjecsosloxje Slovinsko-italiansko-latinsko. 2knj. Dubrovnik.
Š aše 1, J., in F. Ramovš 1936-37: Narodno blago iz Roža. Zbral J. S. Priredil F. R. Arhiv za zgodovino in narodopisje, 2. Maribor.
Toporišič, J. 1984: Slovenska slovnica. Pregledana in razširjeVia izdaja. Maribor: Založba Obzorja.
Urbańczyk, S. 1953-: (ur.) Słownik staropolski, 1-. Vroclav / Varšava / Krakov: Zakład Narodowy imienia Ossoli/skich, Polska akademia nauk.
U š a k o v, D. N. 1935-40: (ur.) Tolkovyj slovar' russkogo jazyka, I-IV. Moskva.
Vaillant, A. 1950: Grammaire comparée des langues slaves, I. Lyon / Pariz: IAC.
--1966: Grammaire comparée des langues slaves. 111. Le verbe. Pariz: Klincksieck.
Vas mer, M. 1950-58: Russisches etymologisches Wörterbuch, I-III. Heidelberg.
V	a s m e r. M., in O. N. T r u b a č e v 1964-73: Ètimologièeskij slovar' russkogo jazyka, I-IV. (Iz
nemščine prevedel in dodatke napisal O. N. Trubačev.) Moskva: Izdatel'stvo «Progress».
V	o n d r â k, V. 1928: Vergleichende Slavische Grammatik, II. Formenlehre und Syntax. 2. izd.
Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht.
Prevedel Velemir Gjurirt
Izobraževalni center za tuje jezike, Ljubljana
Summary
The present article represents the first attempt at a systematic survey of the v/- prefix verbal compounds that have been preserved in the Slovene language and at a derivational analysis of their basic verbal forms (some 85 of them, not counting aspectual pairs) and their nominal derivatives.
The use of the v/- prefix has been preserved in the westernmost region of the Slovene speech area (Zilja, Rezija, Venetian Slovenia, Upper Soča and Tolmin dialects), which today represents a real relic area situation, but at one point in the past must have been a focal area of the old vi- prefix verbal compounds and their nominal derivatives. Such a derivative is, e.g., the dialectal substantive vilaz ~ vilaž 'spring(time)', recorded in the dialects spoken in Rezija and in the valleys of Upper Soča (north of Kobarid) and Zilja. A derivational analysis has shown this substantive to be derived from the nondeterminate imperfective *vilaziti: a derivational pattern of the oldest, Common Slavic type, evidenced also in East and West Slavic vernaculars, e.g., vylaz -a = vy:wd -a in Russian, wyłaź in Polish. In contrast, the semantically identical noun vigred (which has through internal borrowing become a standard-Slovene poetic word for 'spring') is a younger, isolated, structurally incongruous and derivationally opaque form (possibly a loan translation), a characteristic feature of the Carinthian dialects spoken to the east of the Zilja Valley and entirely lacking vi- prefix verbs.