TRGOVSKI TOVARIŠ
LETO XXX 1 9 3 3 ŠTEVILKA 3
PREGLED IN PRAKTIČNI POMEN KAZNIVIH DEJANJ IZ EKONOMSKE SFERE
1.	Uvod
1.	Nečuvene razmere so nastale glede ekonomske sfere po svetovni vojni. Blaginja, ki se je pred nekoliko leti še nekako obetala, se je od 90 in morda še več odstotkov ljudi odmaknila, drži se pa še vedno vsaj peščice oseb, ki se krčevito upirajo, da bi privolile v izpremembo svojega nad vse udobnega položaja radi olajšanja svetovne bede. Dve ekstremni načeli se borita za prvenstvo: Po prvem drže z obema rokama dobro situirani, kar so kot privatno imetje, čeprav ne s svojim lastnim delom, pridobili in to za vsako ceno naVzlic temu, da za sebe toliko ne potrebujejo, dočim drugi poleg njih gladujejo. Rajši naj se dobra letina zažge ali v morje vrže, nego da bi se cene znižale! Drugi sloji, reveži, hočejo zrušiti privatno imovino in namesto nje postaviti nekakšno kolektivno uporabno možnost vseh dobrin. Boj je čedalje hujši, oba ekstrema se čim dalje tim globlje zajedata drug v drugega, a izhoda iz te situacije še ni videti. Države, ki slone na protekcionizmu prvega principa, so številčno v premoči. Ali one ipak že čutijo, da treba strujo čistega protekcionizma kapitalističnega sistema omilili. Taka stremljenja se dajo, seveda, uveljaviti samo potom zakonodaje. Le-ta pa se v tem pogledu ne sme kretati samo v splošnih, že z dekalogom utrtih potih, kjer se veli, ne kradi, ne ubijaj; ona mora nujno slediti tistim novim tvorbam, ki si jih je kapitalizem prikrojil v svoje svrhe, še bolj pa tistim praktikom, ki se izživljajo neže-nirano pri omenjenih novejših ekonomskih tvorbah.
2.	O novih tvorbah samih kot takih, ki jih vidimo v kartelih, trustih, sindikatih itd. ne bomo razpravljali, ker bi to spadalo v drugo znanstveno poglavje. Omenimo le, da se po zakonu o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije z dne BO. decembra 1921 pač kaznujejo individualni dogovori med producenti in posredovalci, da bi se cena takozvanim življenskim potrebščinam zvišala. Toda v praksi ta zakon nima pravšnega pomena, ker se karteli ali sindikati ne štejejo med omenjene dogovornike, dasi so mnogo bolj nevarni kot posamezni dogovori ud boe.
To pa moramo iz ekonomske sfere ugotoviti da se pojavljajo glasovi, ki nikakor ne pripadajo radikalnemu socializmu ali komunizmu, ampak nasprotno konservativni struji, pa vidijo veliko zlo kapitalističnih teženj, ne samo v prej navedenih kapitalističnih veletvorbah, ampak celo že v vsaki posamezni delniški družbi in sicer za to, ker te družbe ne predvidevajo totalne odgovornosti za eventualno storjene pregrehe po deka-logu, ampak samo individualno odgovornost posameznih zastopnikov, ki pa niso pravi krivci. Švicarski pisatelj, odvetnik Ernst Zingg trdi
jasno in odločno o bankah, da one nočejo priznati, da so pogodbe, s katerimi same sebe ščitijo, zgrajene čestokrat na propasti množice državljanov, in da one računajo z minom drugih, pa ga taje; v akcijskih družbah v obče pa, da so za to tukaj, da zdravo jedro v ljudstvu zatirajo, namreč srednji stan. Z i n g g opozarja glede Švice, da je od nekdaj gojila nezaupanje napram akcijskim družbam. »Bei der Aktiengesellschaft ist ja gerade das das Gefahrliche, dass die Verantwortung niemand tragt. Der dunkle Name Aktiengesellschaft deckt die Schuld der fehlbaren Gewalthaber zu.« Vse to graja in obsoja: »Darin liegt Schuld und Schmutz. Ali das wird geracht und wir sind vielleicht der Zeit nicht ferne, wo hier ein Weltgericht das verlotterte Geschaftsleben in andere Bahnen treiben muss.« Tu imamo torej glas iz konservativnih krogov, ki zahteva v pogledu na gospodarske neprilike reform baš v kazenskem pravu. V isti smeri se trudijo Nemci v Rajhu, da svoje zakonodajstvo glede ekonomske sfere izboljšajo. Oni pripravljajo od leta 1930. dalje posebno gospodarstveno kazensko pravo (Wirtschaftstrafrecht). Sovjetska Rusija je posvetila v svojem novem kazenskem zakoniku celo poglavje izključno deliktom iz ekonomske sfere, pa tudi fašistična Italija je v svojem novem kazenskem zakoniku krepko zajela gospodarstvene delikte.
In mi? V sedajšnji ustavi pravi čl. 22., da je lastnina zajamčena, a vsebina in obseg lastninske pravice se določata z zakonom.
Tudi pri nas so se ustanovili modernejši tipi kazenskopravne zaščite zoper pregrehe iz ekonomske sfere. Pogledali bomo najprej, kakšni so ti tipi in kako so se obnesli. Potem pa se bomo vprašali, ali je doslejšnja zakonodaja v tem pogledu dovolj učinkovita, in slednjič, kako naj bi se smotreno usmerila. Naš pregled bo sistematično tako izveden, da se bomo bavili najprej s kaznivimi dejanji, ki kršijo ali ogrožajo eksistenco individualno določenih privatnih gospodarstev. Tu gre za zaščito poštenega trgovskega ali poslovnega obrata. Na to se bomo ozrli po kaznivih dejanjih, ki škodujejo nacionalnemu gospodarstvu v splošnem kot celokupnosti vseh privatnih gospodarstev v državi. Tu bomo prikazali glavne določbe o borbi zoper korupcijo. Nazadnje pa bo predmet našega pregleda skupina tistih gospodarstvenih deliktov, pri katerih se staplja ogrožanje ekonomske sfere z ogrožanjem države same kot takšne.
II. Sodobna zakonodaja
A. Za pošteni trgovski promet. 1. Kakor že povedano, nam ne gre za norme kazenskih zakonov, ki so splošnega značaja, ampak za tiste, ki se tičejo ekonomske sfere in ščitijo narodno blagostanje raz vidik socialnega solidarizma, ki veleva: »eden za vse, vsi za enega. Nemci pravijo: »Die Not. lehrt nicht mir beten, sondern auch siindigen.c Mislimo, da zastran tistih grehov, ki gredo od osebe do osebe, ne bi bilo bede v ekonomski sferi, ki tlači današnji svet. Ozreti se hočemo po onih velikopoteznih grehih tistega velikega apetita po bogastvu, ki z vso silo odbija socialni solidarizem. Oni mali, osebnostni grehi, h katerim ne štejejo le trivialne prevare, napačno merjenje ali tehtanje i. pod., ampak po zakonodajčevi zasnovi tudi kršitve patentne pravice ali industrijske svojine (zak. z dne 17. februarja 1922.), se skrivajo kolikor le mogoče, če pa postanejo odkriti, vedejo ravnim potom do obsodbe in kazni. Nam gre za tiste tipične norme, ki se tako lepo čitajo v kazenskem zakonu, pa se v praksi praviloma ne izživljajo, ker se dajo dotične kršitve
odeti v tako čedno izgledajočo obliko, da se zde naravnost — ne kot delikt — ampak kot imenitna nacionalno-ekonomična poteza...
2.	Nekako na sredi med grehi osebnosti in velikopoteznimi grehi podjetnosti v trgovskogospodarskem prometu, vsekakor pa v skupini deliktov, ki ogrožajo dobrobit individualno določene množice privatnih gospodarstev, so zločini b a n k r o t s t v a. Naš kazenski zakonik pozna dvoje vrst bankrotstva, malomarno bankrotstvo ali navadno krido in pa lažno bankrotstvo. Pri obeh se predpostavlja, da je nekdo zabredel v konkurz. Malomarno bankrotstvo zagreši, kdor iz malomarnosti postane insolventen ali prezadolžen. Ne bomo se tu bavili z določbami kazenskega zakonika bolj stranskega pomena, kakor o ponujanju ugodnosti nekaterim konkurznim upnikom pred drugimi, o mahinacijah pri članih upniškega odbora, ampak obrniti se hočemo takoj k lažnemu bankrot-stvu (ali goljufivi kridi). Dočim se kaznuje malomarno bankrotstvo kot prestopek s strogim zaporom od 7 dni do 5 let in izgubo častnih pravic, je zagrožena za lažno bankrotstvo kot zločinstvo robija od 1 do 10 let z vsemi hudimi posledicami te sramoteče kazni. Pri tem deliktu gre za to, da je konkurzni dolžnik zavestno (naklepoma) pogoršal svoje imovinsko stanje z raznimi nepoštenimi mahinacijami v nameri, da bi svoje upnike oškodoval.
3.	Vsi ti predpisi so bili že davno uporabljani, a v novejšem času samo točneje redigirani. Kot moderni tip zaščite trgovskogospodarskega prometa pa je bil med svetovno vojsko v Avstriji uveden delikt spletkarstva (Umtriebe), a pred 3 leti ga je sprejela tudi Jugoslavija v svojo enotno kazensko zakonodajo. Ta zločin se stori bodisi pred, bodisi med konkurznim postopanjem s tem, da neka oseba, pa ne konkurzni dolžnik, na škodo upnikov, a na korist dolžnika ali posameznega upnika ali tretje osebe (n. pr. dolžnikove soproge) naklepoma, torej vede in hote imovinske dete konkurznega dolžnika skrije, odpravi, odsvoji, poškoduje ali da uveljavlja izmišljeno terjatev do imetja konkurznega dolžnika. Kazen je težja kot je bila v Avstriji; če so se spletke vršile sporazumno s konkurznim upnikom, gre do 10 let, če brez takšnega sporazuma, do 5 let robije. Konkurzni dolžnik se kaznuje, če pride do konkurza zbog lažnega bankrotstva, če pa ne pride do tega, zbog nasno-vanja ati pripomoči k zločinstvu spletkarstva. Vsporedno s tem hujšim načinom spletkarstva imamo predpise o spletkarstvu, ki nima za svrho oškodovanje upnikov in pridobitev protipravne koristi, o čemur smo malo prej govorili, ki si pa prizadeva, da bi dobil nek upnik po zakonu mu nepripadajoč vpliv na potek in izid konkurza, ali da bi izvestni upnik, ki ni član upniškega odbora, glasoval v izvestni smeri ali pa se glasovanja vzdržali ali da bi upnik glasoval za prisilno poravnavo. V bistvu gre pri zadnjih dveh vrstah spletkarstva za podkupljen je, da konkurz izteče za storilca bolje, kot bi bilo po zakonu prav.
4.	V poravnalnem postopku izven konkurza smo dobili s posebnim dodatnim zakonom predpis, da se kaznuje zbog prestopka s strogim zaporom od 7 dni do 5 let in z izgubo častnih pravic, dolžnik, ki ponuja vedč in hotč nekemu svojemu upniku boljši položaj na ta način, da na škodo določene skupine upnikov, sebi pa v korist, v sporazumu ali brez sporazuma z dolžnikom imovinski del dolžnika skrije, odpravi, odtuji ali poškoduje. Nekoliko blažje, t. j. s strogim zaporom do 2 let pa se kaznujejo dolžnik, upnik, vlagatelj, upravitelj
,7.	• .	• .‘J n-**.	ri: t »	.g
ali član zaupnega ali nadzornega Odbora radi mahinacij, ki so slične onim, navedenim pri konkurznem spletkarstvu.
Po uredbi o posredovalnem postopku z dne 4. januarja 1933 je ustanovljena ustrezna uporaba teh predpisov tako za dolžnika, ki zahteva uvedbo posredovalnega postopka, kakor tudi za druge osebe, ki se poslužujejo omenjenih mahinacij.
5.	Kazenski zakonik ima posebno poglavje z naslovom poškodbe tujih stvari in imovinskih koristi. Tu se navajajo tudi kazni za tista dejanja, ki jih store dolžniki na ta način, da odtegnejo upniku zastavljen ali zanj zarubljen predmet. Ti delikti pa nas ne zanimajo; kajti spadajo med večkrat omenjene grehe od osebe do osebe in ne učinkujejo na splošno pogibeljno v ekonomski sferi. Zanimati nas pa mora nek drug delikt iz tega poglavja, ki se tiče oseb, ki zastopajo koristi drugih ali imajo brigo o imovini drugih ter jih iz tega pravnega razmerja vežejo dolžnosti napram drugim interesentom. Tu niso mišljeni samo varuhi, skrbniki, upravitelji ustanov, ampak tudi člani upravnega sveta ali nadzorstvenega odbora delniških družb. Kaznivo dejanje zagreše te osebe (§ 369. k. z.), čim vedo, da imajo zastopati inovinske interese določenih oseb, da pa ne postopajo pravilno v interesu zastopanih vlagateljev in kontokorentnikov i. pod., zbog česar utegne le-te zadeti škoda, pa vendar le nočejo svojih dolžnosti izpolniti ali hočejo dano jim pooblastilo zlorabiti. Da bi škoda resnično nastopila, za dovršitev tega delikta ni treba. Takisto ni treba, da bi bilo storilčevo dejanje protipravno. Takšna zloraba zaupanja interesov se kaznuje z zaporom od 7 dni do 3 let. Če pa storilec pri tem deluje z namero, da bi pridobil imovinsko korist, se kaznuje s strogim zaporom od 3 mesecev do 5 let in v denarju. Vendar se prične pregon še le, ako ga zahteva oškodovana oseba v 3 mesecih od dne, ko je izvedela za kaznivo dejanje in za osebo storilca.
6.	V istem poglavju se obravnavajo tudi še kot posebni delikti, odvračanje kupcev od nameravanega kupovanja blaga pri nekem trgovcu z izmišljenimi navedbami ali s sumničenji, dalje trgovanje z osebo, ki še ni izpolnila 15 let, ter slednjič prekoračenje oblastveno določenih cen. Vsi ti delikti, ki so bili pred novim enotnim kazenskim zakonikom še nepoznani, spadajo pač med zaščitne odredbe glede ekonomske sfere določene skupine privatnih gospodarstev, toda v praktičnem življenju nimajo posebne vloge. Omenili smo jih za to, ker nepoznanje ali nepravilno pojmovanje teh določb ne bi moglo nikogar od odgovornosti oprostiti.
7.	Dalje navaja kazenski zakonik v istem poglavju tudi delikt o deru š t v a. Zagreši ga, kdor sklene pogodbo, s katero si zagotovi prekomerno imovinsko korist, izkoriščajo težke neprilike drugega pogodbenika, njegovo lahkomišljenost ali zmoto, zbog katere pogodbe ne pojmuje gospodarsko pravilno. Navaden primer takega oderuškega izkoriščanja se kaznuje s strogim zaporom od 1 meseca do 5 let in z izgubo častnih pravic. Če pa se vrši oderuštvo obrtoma ali z namero drugega gospodarsko uničiti, gre kazen za zločinstvo od 1 do 10 let robije in v denarju. Opozarja se, da imajo poljedelci kot prodajalci posebne privilegije, če prodajajo kmetijske proizvode na »zeleno« še pred žetvijo. Oni sm^jo namreč od oderuško sklenjene pogodbe odstopiti, tudi če nasprotna stranka s tem ne soglaša. To store s primerno izjavo pred sodiščem ali sreskim načelstvom, toda vrniti morajo, kar so prejeli, z 10°/o obresti vred.
n
8.	Dalje moramo opozarjati še na dvoje določb, ki imata podobne funkcije, namreč, da se pobija škodoželjno rušenje kredita. V poglavju o kaznivih dejanjih zoper čast je govora o klevetniku, ki iznaša ali prenaša neresnične vesti o činjenicah, ki bi utegnile škoditi okleve-tanemu na pridobitnem kreditu. Ce je bila njegova namera ta, da uniči dobro ime ali pridobitni kredit, ga zadene kazen strogega zapora od 6 mesecev do 5 let in v denarju. V poglavju o kaznivih dejanjih zoper imovino pa stoji določba, da se kaznuje s strogim zaporom od 7 dni do 5 let in v denarju, kdor zlobno znatno škoduje pridobitni kredit druge osebe ali ta kredit resno ogroža. V primeru klevete je treba, da so vesti žaljive in zavestno neresnične, zato je tam strožja kazen, ki se mora uporabljati zlasti tudi pri tiskovnih klevetah, v drugem primeru pa zadostujejo že mahinacije, ki se opirajo na nežaTjive vesti, vendar se zahteva posebna zloba.
9.	Posebej treba govoriti o kaznivih dejanjih, storjenih v nelojalni tekmi po zakonu od 4. aprila 1930. Trgovci in podjetniki so včasih ljudje, ki se bore za svojo eksistenco s tem, da jo ogrožajo drugemu, t. j. tekmecu. Za take primere ustanavlja navedeni zakon posebne predpise, ki pa naj se uporabljajo samo tedaj, če kazenski zakonik ni že sam določil za takšno dejanje nečedne tekme strožjih predpisov. Tu se ustvarjajo na kazenskopravnem polju posebni delikti: nelojalna reklama, neresnično označenje izvora blaga, očrnjevanje tekmeca, provzro-čitev zmede med kupci zbog izmenjave firme ali posebnega žiga ali naziva podjetja ali obrti, podkupovanja zastran prednosti v konkurenčni borbi in kršitve ter izkoriščanja tajnosti v proizvajanju in trgovini. Pregon se prične samo na zasebno tožbo. Tu gre borba od strani poedinca zoper izvestno, določeno skupino privatnih gospodarstev, ki so storilcu kot tekmeci na potu. Kazen je denarna do 50.000 Din ali zapor od 7 dni do 1 leta ali oboje, pri obsodbi pa sme sodišče izreči, da se storilec izključi od udeležbe pri vseh javnih dobavah ali licitacijah, in sicer pri prvem kaznovanju za pet let, pri povratku pa za vselej.
(Nadaljevanje prihodnjič)	Dr. Metod Dolenc
AMERIŠKO DENARSTVO V KRIZI
Ko je prve dni februarja prišla iz Michigana, ene izmed severnoameriških združenih držav, vest, da je neka tamkajšnja banka zaprla svoje prostore, ni nihče mislil, da bo zaradi tega in v zvezi s tem prišlo do take panike, ki bo resno ogrožala tudi dolar. Kajti zapiranje bank v Združenih državah (ali kratko Uniji) je že dve leti sem običajen pojav. Naj navedemo par številk: leta 1930 je propadlo v Uniji 1.345 bank s skupno 864-7 milijona dolarjev vlog, naslednje leto je število propadlih bank naraslo na 2.298 s 1.691'5 milijona dolarjev vlog. Leta 1932 se je sicer število propadlih bank zmanjšalo na 1.453 s 730-4 milijona dolarjev vlog. Toda med tem se je že začela akcija za saniranje bank. V tekočem letu pa je število polomov začelo naraščati in je samo v januarju t. 1. bilo registriranih 237 polomov, kar pomeni skoro 8 insolvenc na dan. Že iz teh številk je bilo jasno, kako hudo je bilo prizadeto ameriško denarstvo. Če pa pride panika, je čisto gotovo, da je moral tak sistem, ki je pokazal toliko slabih točk, popolnoma odpovedati.
Ameriški bančni sistem
Američani, ki se toliko bahajo, da so v gospodarskih stvareh pred nami, so imeli, kot piše list »Newyork Times«, najslabše organizirano denarstvo, ki je odgovarjalo popolnoma gospodarstvu preteklega stoletja, v katerega razmerah je bilo zgrajeno.
Po velikosti zaupanih kapitalov je ameriško denarstvo gotovo najmočnejše na svetu, toda modernim zahtevam ne odgovarja več v ogromni večini, razen vodilnih bank. Ameriško denarstvo je decentralizirano kot nobeno drugo na svetu. Že pred vojno je bilo v Uniji 25.000 bank, katerih število je do konca svetovne vojne naraslo na 30.000. Po stanju iz leta 1929, ko je bilo še 24.000 bank, je prišlo v Uniji na 1 banko le 5.000 prebivalcev, v Franciji n. pr. pa 70.000 itd. Če pa vzamemo banke v drugih državah s podružnicami, katerih ameriško denarstvo ne pozna, in bi po višini upravljanega denarja rekli, da male bančice v Uniji odgovarjajo bolj podružnicam velikih bank, potem pride na primer v Angliji na eno podružnico 4.000 prebivalcev, v Uniji pa 4.500. Pri tem pa je treba pomisliti, kaj vse drugega so podružnice dobro vodenih bank v primeri z malimi samostojnimi bančicaini po deželi, katerih poslovna politika ne more odgovarjati vsem zahtevam, ki se stavijo na moderno denarstvo.
Decentralizacija denarstva se v Uniji ni izkazala. V zvezi s tem je prav, če primerjamo ameriške razmere nekoliko z domačimi. Pri nas v Sloveniji imajo zadruge in regulativne -hranilnice v svojem kraju isti pomen kot v Ameriki banke, kjer so zadruge potisnjene v ozadje. Pač pa imajo v Srbiji nebroj malih bančič v vsakem podeželskem kraju, ki v nekem oziru vršijo isto funkcijo kot naše zadruge, namreč kar se tiče podeljevanja kreditov brez ozira na obrestno mero seveda.
Kol smo že omenili, datira organizacija ameriškega denarstva iz preteklega stoletja. Do leta 1863 so eksistirale samo državne banke (State banks). Ta naziv pomeni, da je bilo njih delovanje omejeno na področje ene same države in da je dovoljenje za ustanovitev takih bank dala ena izmed severnoameriških združenih držav. Šele z zakonom iz leta 1863 »National Bank Act« so prišle na površje druge banke, tako zvane National Banks, za katere je dajal odobrenje zvezni kongres. Od tod razlika v imenih.
Šele leta 1913, torej kratko pred svetovno vojno, je dobila Unija emisijske banke v našem smislu besede. S »Federal Reserve Act«, ki je bil uzakonjen 1913 in se je začel izvajati 1914, je bilo ustanovljenih 12 federalnih rezervnih bank, ki so postale emisijske banke. Vsaka teh bank je imela svoje okrožje »Federal Reserve District«, ki je obsegal teritorij več držav skupaj. Ustanovitev 12 okrožij je odgovarjalo decentralizaciji ameriškega denarstva. Kasneje je bil že omenjeni federalni rezervni zakon večkrat izpremenjen kot tudi zakon o nacionalnih bankah.
Tipi ameriških bank
Poleg zadrug, ki so najslabše zastopane med ameriškimi denarnimi zavodi, prihajajo v poštev še zavarovalnice, stavbne hranilnice in posojilnice ter posebne organizacije za kmetijski kredit. Hranilnic je tudi več vrst. Banke v našem smislu besede moramo razdeliti na zasebne banke, truste (trust companies), državne in nacionalne banke.
Trust kompanije so sicer običajne banke, vendar imajo še pravico upravljati premoženja kot skrbniki in podobno.
Kot banke v pravem smislu besede pridejo v poštev nacionalne in državne banke, katerih razlikovanje smo že pojasnili.
Kakšno vlogo igrajo te banke v ameriškem gospodarskem življenju, je razvidno iz tehle številk: Po statistiki za sredo leta 1929 (pripominjamo, da se kasneje razmerje kljub dviganju ali padanju vlog ni dosti izpremenilo) so znašala aktiva zasebnih bank 156 milijonov dolarjev, trust kompanij 16.155 milijonov, državnih bank 16.824 in nacionalnih bank 27.440 milijonov dolarjev.
Že leta 1929 pa se je začela konjunktura v ameriškem denarstvu obračati veliko bolj na slabše kot prejšnja leta. Nič niso pomagale akcije za vzdrževanje cen kmetijskih proizvodov, prišel je prvi veliki polom na Wallstreetu (kakor imenujejo newyorško efektno borzo), ki je pokazal, da ne gre več tako dalje. Kajti Unija hoče že od leta 1928 dalje, ko je prišel na vlado Hoover, pokazati, da so časi slabe konjunkture minuli in so bila vložena vsa sredstva, da se zaustavi propad ameriškega gospodarstva. Toda kriza je morala priti v takem obsegu in predno ni razčiščena, ni pričakovati stalnega izboljšanja, ker niso dani pogoji. V tem oziru se je ameriška gospodarska politika motila do zadnjega in tudi lanski optimizem ni prinesel dosti pozitivnih rezultatov.
Potek krize
Kakor smo že omenili, je imela sedanja kriza izhodišče v državi Michigan, kjer so v mestu Detroit (tu se nahajajo tudi Fordove tovarne) zaprli po vrsti nekaj bank. Uvedena je bila sicer pomožna akcija in govorilo se je, da prevzameta sanacijo nekaterih bank v Detroitu oba Forda, oče in sin. Pogajanja pa so se zavlekla, med tem pa je panika zajela tudi druge banke in guverner države je bil prisiljen odrediti moratorij, da prepreči nadaljnji naval vlagateljev. Med tem se je panika razširila na druge države v sredini Unije in je polagoma prehajala tudi v večje centre financ in denarstva, proti koncu februarja je zajela tudi Ne\vyork in Chicago in vedno več držav je proglasilo zaporo bank, dokler ni prišlo do splošnega moratorija, ki je bil proglašen 6. marca in je trajal najprej 3 dni. Kriza je dosegla svoj vrhunec v soboto dne 4. marca. To je kaj razumljivo, da je kriza tedaj bila na višku. Baš 4. marca je nastopil svoje mesto novi predsednik združenih držav, demokrat Franklin Roosevelt. V februarju tudi Hoover ni več tako aktivno posegal v posle kot prej, saj je bil neposredno pred odstopom. Doba od izvolitve predsednika pa do njegovega nastopa je le predolga in se da izkoriščati, ker je tedaj splošna državna politika neaktivna. Program Roosevelta je bil sicer znan, vendar je bil jasno povedan šele ob nastopu.
Roosevelt je najprej proglasil splošni moratorij za tri dni, da se med tem ukrene vse potrebno. Takoj je bil sklican kongres, ki je z hvalevredno naglico sklenil potrebne zakone in dal predsedniku pooblastila za ukrepe proti denarni krizi. Kajti med tem je začel padati na inozemskih borzah dolar, sicer ne v znatni meri, vendar se je polastil splošno gospodarstva strah. V soboto je dolar še notiral na evropskih borzah, toda padel je pod zlato točko, v ponedeljek pa je prenehal notirati in so se zato pojavili najrazličnejši glasovi o njegovi usodi.
Rooseveltovi ukrepi
Za časa moratorija je bilo predsedniku odobreno pooblastilo za ureditev prometa z zlatom. Doslej je namreč Unija imela popolnoma svobodno poslujočo zlato valuto. To je pomenilo na eni strani svobodo v notranjem prometu: vsakdo je lahko zamenjal svoje bankovce za zlato pri emisijskih bankah, na drugi strani pa je bil izvoz zlata popolnoma svoboden, izvažal ga je lahko vsakdo. Skratka, zlata valuta je funkcionirala popolnoma svobodno, kar je edinstven primer na svetu. Države z zlato valuto kot Francija, Holandija, Belgija in Švica so zamenjavo bankovcev za zlato v notranjosti že zdavnaj opustile in so zunanjo trgovino z zlatom dirigirale emisijske banke. Sedaj pa je tudi v Ameriki izvoz zlata ukinjen in ga lahko izvažajo samo federalne rezervne banke. Proti onim, ki skrivajo (tezavrirajo) zlato, pa so sklenjene ostre kazni, tudi zaporne. Ta ukrep ima namen dovesti zopet emisijskim bankam zlato, ki je bilo tezavrirano v sedanji krizi. Ta namen je bil dosežen, kakor se vidi iz izkazov emisijskih bank, prav kmalu in je približno polovica v zadnjih mesecih tezavriranega zlata že prišla nazaj v blagajne emisijskih bank. Ukinitev popolnoma svobodnega izvoza zlata je imela namen preprečiti beg kapitala iz Unije, kajti federalne rezervne banke bodo sedaj imele zlato v ta namen, da dirigirajo valuto, kar je tudi namen zlate podlage. Z zlatom se bodo izravnali presežki oziroma primanjkljaji v trenotni plačilni bilanci, kar bo dalo dolarju stabilnost. Za ta namen bo zlati zaklad tudi zadostoval. Če bi se zlato oddajalo za beg kapitala, bi bile potrebne velike vsote, ki jih tudi ob sedanji višini zlatega zaklada Amerika ne zmore.
S tem je bila odstranjena nevarnost za valuto. V zvezi s tem so bili ugodno sprejeti tudi ukrepi, ki dajo sklepati, da bo Roosevelt začel misliti na sanacijo ameriških financ, ki izkazujejo milijardni deficit. V svrho gospodarske povzdige in izboljšanja konjunkture so določena velika javna dela, pri katerih bo našlo zaposlitve na stotisoče ljudi.
Druga stvar, ki jo je bilo treba nujno rešiti, je bil problem ameriških bank sam. Predvsem je bilo določeno, da se bodo banke smele odpirati šele z dovoljenjem finančnega ministra. To pomeni, da nameravajo Američani energično prečistiti svoje bankarstvo. Banke lahko ločimo po njih položaju zadnjih dni v tri skupine: 1. skupino tvorijo take banke, ki so tako imobilizirane in ki so izgubile toliko svojih aktiv, da pomeni pomagati ji up nositi vodo v morje, ne preostaja jim ničesar drugega kot likvidacija, ki bo zvezana z večjimi ali manjšimi žrtvami za upnike. V 2. skupino spadajo banke, ki so zaradi krize in navala vlagateljev postale samo nelikvidne, drugače so pa zdrave in jim bo le treba pomagati, da prebrodijo kritično dobo. 3. skupino pa tvorijo banke, ki so vkljub izgubam še vedno likvidne in bi še nekaj časa vzdržale naval vlagateljev. Sedanji ukrepi v Uniji pomenijo, da bodo banke prve skupine pač prepuščene usodi, bankam druge skupine pa se bodo dala na razpolago zadostna likvidna sredstva za prebroditev vseh težkoč. Pomoč bo morala seveda biti zvezana tudi z Reorganizacijo teh bank, ker se lahko zgodi, da se še dalje delajo napake in bi tudi sedanja pomoč postala nezadostna.
V zvezi s tem je važno tudi dejstvo, da so nove vloge takoj plačljive in jih morajo banke nalagati pri emisijskih bankah na žiro-računih.
Da bodo emisijski zavodi mogli pomagati; potrebnim bankam z gotovino, je bilo določeno, da smejo v izjemnih slučajih dajati proti garancijam bankam posojila. Doslej so se dajala posojila le za menice in državne papirje, torej diskont in lombard. Nadalje smejo emisijske banke prekoračiti za dobo 4 tednov minimalno v zakonu predpisano kritje 40%. Končno se smejo izdati posebni bankovci, ki niso kriti z zlatom, ampak z državnimi papirji in trgovinskimi menicami. Te bankovce imenujejo: Federal reserve bank notes, sedanji bankovci se imenujejo: Federal reserve notes.
Dolar zopet notira
Vse to je pomirjevalno vplivalo na ameriško in evropsko javnost, ki se je bala predvsem popolne opustitve zlatega standarda. V ponedeljek 13. marca so se že začele odpirati tudi neemisijske banke in dolar je pričel zopet notirati, najprej v Londonu, naslednji dan v torek 14. marca pa tudi na ostalih borzah. In zgodilo se je, da je notiral celo višje kot 3/marca pred zaporo bank.
Ko to pišemo, je odprtih že okoli 75% vseh bank v Uniji, pričakovati pa je, da se bodo odprle večinoma tudi ostale.
Članice federalnega rezervnega sistema pa niso bile vse banke. Pomen članstva je v tem, da morajo imeti članice del svojih vlog (odstotek variira od 7—13 %) naloženih pri federalnih bankah na žiro-računn in da je sploh kontrola znatnejša kot nad drugimi bankami, ki niso članice. Predvsem so članice sistema nacionalne banke, sedaj pa je v teku akcija, da pristopijo tudi druge banke, kar se že dogaja. Po podatkih z dne 30. junija 1932 je bilo v Uniji sledeče stanje:
Vseh bank je bilo 19.046, od tega je bilo včlanjenih pri sistemu 835 državnih in 6.145 nacionalnih bank, torej približno dve tretjini. Resnica je sicer, da so imele včlanjene banke več sredstev kot je odgovarjalo njih številu, kajti pri včlanjenih 31% so imele te banke 61% vseh tujih sredstev ameriških bank. Vsekakor pa stoji dejstvo, da je bilo mnogo bank izven kontrole fed. rez. bank in z njimi tudi velika sredstva.
V naslednjem podajamo par podatkov iz izkazov federalnih rezervnih bank v najnovejsi dobi, iz katerih je razviden potek krize, zlasti kar se tiče gibanja zlata, posojil in obtoka bankovcev. Podatki so v milijonih dolarjev:
obtok
			zlato	men. pos.	dr?, pap.	bankovcev	vlogo	kritje
28.	dec.	1932	3.148-5	2.157-1	1.850-7	2.735-5	2.563-2	62-7
1.	febr.	1933	3.255-2	2.067-1	1.763-6	2.730-0	2.539-7	65-6
15.	febr.	1933	3.200-2	2.131-3	1.809-3	2.8911	2.375-8	64-3
22.	febr.	1933	3.118-4	2.340-1	1.834-2	3.000-2	2.399-4	61-2
1.	marca	1933	2.892-1	2.936-7	1.836-0	3.579-5	2.157-2	53-5
8.	marca	1933	2.683-5	3.717-8	1.880-8	4.215-0	1.951-2	456
15.	marca	1933	3.010-8	3.540-3	1.899-0	4.292-7	2.123-7	49-1
Iz tega pregleda je razvidno, da so se v kritičnem času zaradi zamenjave bankovcev v domačem prometu v zlato zlate rezerve znižale v februarju in marcu za 571-7 milijona dolarjev, da pa je v zadnjem izkazu bil že zabeležen dotok 326-2 milijona dolarjev. V kako obilni meri so federalne rezervne banke priskočile na pomoč bankam, je razvidno iz postavke: menična posojila in nakupljene menice, ki smo jih dali v pre-
gledu skupaj. Ta postavka je narasla za 1..650-7 milijona dolarjev, opaža pa se že zopet zmanjšanje v najnovejšem izkazu. Obtok bankovcev je v kritični dobi narastel radi posojil za 1.562-7 milijona dolarjev, torej za nad poldrugo milijardo dolarjev. Zanimivo je zabeležiti v najnovejšem izkazu, da je doslej prišlo v obtok že omenjenih fed. rez. banknot komaj za 3‘3 milijona dolarjev, kar kaže, da normalni bankovci zadostujejo za prebroditev krize, kritje je še vedno nad zakonskim minimom za skoro 10 n/o, kar pomeni, da rezervne banke lahko izdajo še najmanj 300 milijonov svojih not, ne da bi kritje padlo pod zakonski minimum.
Končno še nekaj podatkov o vsem zlatu in obtoku bankovcev v Uniji. Poleg zlate zaloge rezervnih bank ima v Uniji še država svoj lasten zlati zaklad- Bankovcev je pa v obtoku tri vrste brez novih fed. rezervnih banknot: 1. bankovci fed. rez. bank, 2. državni bankovci in 3. zlati certifikati. Ce seštejemo zlati zaklad bank in države ter vse vrste bankovcev, dobimo za časa krize to-le sliko v milijonih dolarjev:
	zlato	bankovci
4. januarja 1933	4.524	5.669
1. februarja 1933	4.548	5.652
8. februarja 1933	4.535	5.705
‘15. februarja 1933	4.511	5.854
22. februarja 1933	4.460	5.988
1. marca 1933	4.344	6.720
8. marca 1933	4.243	7.538
15. marca 1933	4.251	7.269
19. marca 1933.
D. Potočnik
BILANCA SVETOVNE INDUSTRIJSKE PRODUKCIJE V LETU 1932
V preteklem letu 1932 je bila svetovna industrijska produkcija manjša kot v kateremkoli drugem letu preteklega desetletja. Če damo industrijski produkciji leta 1928 številko 100, dobimo za preteklo leto 1932 le še indeksno številko 74. Leta 1928 je bila svetovna industrijska produkcija za 37 odstotkov večja kot v zadnjem predvojnem letu 1913, leta 1929 celo za 47 odstotkov večja, a leta 1932 je padla že skoraj zopet na predvojno višino na 101%. Če vpoštevamo, da je naraslo prebivalstvo zemlje od leta 1913 do 1932 za 13 odstotkov, je bila lanska industrijska produkcija celo za 11 odstotkov manjša kot leta 1913.
Neenakomerni konjunkturni razvoj v posameznih deželah je imel posledico, da se je delež posameznih narodnih gospodarstev na industrijskem razvoju sveta močno spremenil.
Delež važnih dežel v svetovni industrijski produkciji:
Dežela	L. 1928	1930	1931	1932
Nemčija	11-6	10-8	9-6	8-9
Vel. Britanija	9-3	9-4	9-5	11-2
Avstrija	0-6	0-6	0-6	0-6
Dežela	L. 1928	1930	1931	1932
Poljska	0-8	0-7	0-6	0-6
Češkoslovaška	1-6	1-6	—	—
Ogrska	0-4	0-5	0-5	0-4
Francija	7-0	8-0	7-9	7-0
Belgija	1-1	1-0	1-0	1-1
Italija	3-2	3-5	3-4	3-4
Švedska	0-9	1-0	1-0	1-2
Chile	0-2	0-3	0-2	0-2
Kanada	2-2	2-2	2-0	2-0
U. S. A.	44-8	40-6	37-6	34-5
Japonska	2-4	2-6	2,8	3-7
Britanska Indija	1-3	1-7	1-8	2-1
Rusija	4-7	7-6	11-2	14-9
Za leto 1932 smo	navedli le začasne cenitve;		natančnih podatkov	
umevno še ni. Vidimo	najprvo, da	sta Nemčija in	Vel.	Britanija svoj
delež v letih 1928 in 1982 približno zamenjali. Francija in Italija korakata s svetovno produkcijo razmerno vštric, prav tako Kanada itd. Stalno pada delež ameriških Zedinjenih držav in je padel od 44-8% v letu 1928 na 34-5 v letu 1932. Japonska in indijska industrijska produkcija se krepko razvijata. Nadvse nepričakovan in deloma presenetljiv je pa razvoj produkcije v Rusiji; tudi če je bila svetovna produkcija leta 1932 mnogo manjša od one leta 1928 in torej odstotki leta 1932 glede absolutne množine ne odgovarjajo onim iz leta 1928, je napredek Rusije vendarle izreden.
Najmanjši je bil produkcijski padec v ‘industriji živil in podobno.
V zvezi s temi razlikami se je v teku krize spremenila tudi sestava industrijske produkcije: investicijsko blago izkazuje za leto 1928 še 48 odstoten delež, v letu 1932 pa samo še 32 odstoten; drugo industrijsko blago 7 in 8%; porab no blago elastične potrebe 20 in 22%; porabno blago toge potrebe 25 in 38 odstotkov. Pričakovati je, da bodo z zboljšanjem gospodarskega položaja one skupine, ki jih je potisnila kriza nazaj, stopile zopet bolj v ospredje.
* * *
Nemški zavod za konjunkturno raziskovanje ugotavlja, da je bila svetovna industrijska produkcija v preteklem letu za 10 milijard mark manjša kot v letu 1928; padec je dvakrat tolik kot je bil v letih svetovne krize 1920/21.
Dalje svari zavod pred tolmačenjem, da so preokreti krize v ustroju svetovnega gospodarstva večni in nespremenljivi. Sicer trpijo prodajne možnosti starih industrijskih dežel na tem, da prehajajo mlade industrijske države, zlasti Japonska in Indija, k vedno večjemu izdelovanju produkcijskih sredstev, poleg konsumnega blaga. Ob zboljšanju svetovne konjunkture se bo pa videlo, da razpolagajo stare industrijske države še z znatnimi rezervami kapacitete — v Nemčiji na primer počiva sedaj 50 odstotkov vseh podjetij —, dočim mlade industrijske države svoj produkcijski aparat že sedaj zelo močno izrabljajo, Rusija celo do meje svoje kapacitete. Zato moramo biti pri ocenjevanju svetovne industrijske produkcije zelo previdni.	V. Š.
*
NAŠE GOSPODARSTVO V FEBRUARJU IN MARCU 1933
V	skoro vsaki številki Trgovskega Tovariša smo se morali pecati od jeseni leta 1931 z razmerami na denarnem trgu, toda žal smo samo spomladi leta 1932 lahko pokazali na majhno izboljšanje, ki pa ni bilo trajno in so se poslej razmere poslabšale in smo proti koncu leta 1932 zašli v višek. Od nikoder pa se ne kažejo znaki izboljšanja. O obsegu krize na denarnem trgu govore podatki Narodne banke: po njeni statistiki so znašale hranilne vloge pri bankah v vsej državi in pri regulativnih hranilnicah Slovenije 1. junija 1931 14.242 milijonov Din, po najnovejših podatkih pa so padle vloge dne 1. decembra na 10.226 milijonov. V poldrugem letu so denarni zavodi torej zgubili 4 milijarde Din vlog. V tej dobi je bil poleg tega dotok novih vlog minimalen, 5e sploh moremo govoriti o njem. Poleg tega moramo še vpoštevati dejstvo paragrafa 5 o zaščiti kmeta, ki je dovolil moratorij 52 denarnim zavodom, ki so imeli po uradnih podatkih 2136 milijonov Din vlog ob dovolitvi odloga. Pri leh zavodih je bil dotok radi moratorija minimalen in se je ves odtok izvršil pravzaprav pri drugih denarnih zavodih, pri katerih je bil torej relativno večji kot v vsej državi, ker je treba, kot smo že omenili, odšteti denarne zavode pod paragrafoma 5 in 6.
V	takem položaju naravno kriza našega denarstva vpliva na vse gospodarstvo in zavlačuje prepotrebno sanacijo, odnosno poostruje obstoječo krizo, ker tudi za najnujnejše potrebe gospodarstva in posameznikov ni mogoče dobiti posojil. Zato je kaj čudno, da se merodajni faktorji ne pobrigajo dovolj za te razmere in ne skušajo najti izhoda, ker pomeni sedanje stanje polom vsega našega kreditnega sistema, ki smo si ga Slovenci zgradili v desetletjih pred vojno in po vojni. Če ne bi bilo splošnih momentov, se nam zdi edini verjeten moment, ki povzroča nezanimanje merodajnih faktorjev, ta, da državni denarni zavodi še dobro uspevajo v tej krizi. Toda za nas je vprašanje denarstva življenjskega pomena, ker vemo, da si moramo svoje denarstvo, če hočemo od njega res imeti primerne koristi, graditi sami. Seveda tudi vemo, da sedanje stanje še lepo odgovarja intencijam dolžnikov, ki se tolažijo na ta način, da so že itak nekaj pridobili s padcem dinarja in da jim navsezadnje ne gre slabo, ker imajo toliko možnosti za odloge, pa tudi nerealni dolžniki so veseli, ker se lahko zatekajo v varni pristan moratorija, odkoder se smejejo zabavljajočim upnikom.
Tudi doslej nismo čitali mnogo predlogov, ker se nekateri bankirji drže rezervirano, največ pozornosti je še vzbudil predlog predsednika zveze zagrebških denarnih zavodov dr. Pliveriča. On predlaga za denarne zavode, ki so pod paragrafom 5, da naj dajo za vloge upnikom dolgoročne obligacije, ki bi nosile obresti. Predlog je sicer vreden vpoštevanja, ne pomeni pa dejanske rešitve, doseglo bi se z njim edino to, da se vse vloge spremene v dolgoročne in bi se z obligacijami nekoliko lažje trgovalo kot sedaj s knjižicami. Če pa upnik ne dobi več za obligacijo kot dobi sedaj za hranilno knjižico, kar bo sigurno nastopilo, ker bodo upniki morali prodajali svoje obligacije, potem mu stvarno obligacija no prinese koristi. Rešitve je treba iskati najprej splošno, potem pa še konkretno. Predvsem je treba s pametno gospodarsko in splošno politiko ustvariti atmosfero zaupanja, napraviti je treba red v državnih financah, kar je pogoj, da ne zaidemo v inflacijo, sprovesti je treba reorganizacijo denarstva sploh in dati vlagateljem čimveč zagotovil za uspešno naložno politiko bank ter zagotoviti čimvečjo likvidnost, paziti na strogo izvajanje zakonskih predpisov o denarnih zavodih, poskrbeti za strokovno kontrolo itd. Seveda se mora temeljito spremeniti tudi politika Narodne banke, ki mora postati res samo izvor kredita za vse gospodarstvo države, ne pa samo izvestnega dela in posameznikov. Tudi drugače se mora postaviti njeno poslovanje na druge temelje, da bo res odgovarjalo našim potrebam.
V	izkazih Narodne banke ni zabeležiti posebnih sprememb. Zlati zaklad t.761'4 milj. je nespremenjen, podobno le malo variira devizni in valutni zaklad (3'2 milj.). V zvezi s tem tudi spremembe v podlagi niso znatne. Vsota kovanega denarja je od januarja (149'K milj.) zaradi novih pošiljk srebrnikov za 50 Din narasla proti koncu meseca februarja (247'3 milj.). V splošnem pa se opaža v banko večji dotok srebrnega denarja, kar pomeni, da promet ne more sprejeti lahko vseh na razpolago mu stavljenih količin. Začasni predujmi glavni državni blagajni kljub predpisom zakona še niso bili vrnjeni. Obtok bankovcev je zelo
V 0 7''	) "7/, r.4
nizek (4.58G milj.) in je bil samo enkrat nad 4.000milijonov Din. Posojila banke stalno padajo, kar kaže, da banka nadaljuje svojo deflacijsko politiko.
Znatnejše so le spremembe v obveznosti po vidu. Državna dobroimetja niso znatna in variirajo po potrebah. Žiroračuni izkazujejo stalno tendenco k zmanjšanju in so dosegli že dalj časa nezabeleženo nizko stanje konec februarja, stanje za ultimo decembra je bilo višje. Stalno so znatni razni računi, na katere Narodna banka knjiži zneske, ki so bili pri njej položeni za razne kliringe. Na poziciji obveznosti z rokom knjižijo tudi zneski, ki jih po svojem zatrdilu polaga finančni minister v dinarjih za račun inozemskih državnih dolgov, za katere se ne vrši
transfer že od 15. oktobra lanskega leta dalje.
Odstotek kritja je stalno nekaj nad 35, torej nad zakonskim minimom.
Razbremnitve v naši devizni situaciji nam je pričakovati s sedanjim sporazumom o moratoriju za naše dolgove v Franciji. Lani smo dobili že enoleten mo-latorij za naše dolgove francoski državi, ta moratorij bo treba najbrže podaljšati, sedaj pa so pristali na triletni moratorij tudi francoski zasebni upniki. To pomeni na eni strani veliko razbremenitev državnega proračuna, na drugi strani pa bo s tem Narodni banki omogočeno, da poskrbi tudi za druge devizne potrebe, ne samo za državne potrebe, kot je to morala delati lani skozi skoro vse leto.
V zadnjem poročilu v prvi številki 1933 smo pomotoma napisali, da je 1. 1931 Narodna banka odpisala 101 milj. dubioz, v resnici pa jih je odpisala 104 milj. dinarjev v primeri s 50'8 v letu 1932. Bančna kreditna politika je bila občnemu zboru dne 5. marca 1933 predmet splošne in ostre kritike.
Pri poštni hranilnici je v januarju t. 1. število vlagateljev naraslo za 3.999, v februarju pa za 3.953. S tem je konec februarja bilo pri pošt. hranilnici 224.900 knjižic. Vloge so v januarju narasle za 12’8, v februarju pa za 8-7 milj. na 4643 milj. Din. Nadalje je število računov naraslo v poštnočekovnem prometu v januarju za 79, v naslednjem mesecu za 98 in je znašalo konec februarja 22.065. Vloge na poštnočekovnih računih so se v januarju zmanjšale za 56‘B milj. na 888-15 milj., v februarju pa so narasle na 895\5 milj Din. Promet je znašal v januarju 4,503-9, v februarju pa 4,135-9 milj. Din. Odstotek brezgotovinskega prometa je ostal v glavnem nespremenjen: v januarju 46-05, v februarju 46-2%.
Naša zunanja trgovina je pokazala v decembru tele rezultate: uvoz je znašal 262-75 milj. Din, izvoz pa 342'2 milj. Din. S tem je bila v tem mesecu naša zunanja trgovina aktivna za 79'6 milj. v primeri s 127-8 milj. Din v novembru. Zaradi visoke aktivnosti v zadnjih mesecih je bila tudi bilanca za celo leto 1932 aktivna za znatno vsoto 195-7 milj. Din, dočim je znašala aktivnost 0-7 milijonov v letu 1931.
Tudi v mesecu januarju je bila naša zunanja trgovina aktivna, kajti pri uvozu 172-2 milj. Din je znašal izvoz 232’2 milj. Din, torej aktivnost v znesku 60 milj. Din. Vpoštevati pa je treba, da je v primeri z decembrom ves promet naše izmenjave dobrin padel za eno tretjino. Uvoz je bil manjši kot januarja 1933, izvoz pa večji. Naslednja tabela nam kaže gibanje naše zunanje trgovine v zadnjih mesecih (v milj. Din):
	Uvoz	Izvoz
januar 1932	228-2	218-3
november 1932	231-6	359-5
december 1932	262-8	342-4
januar 1933	172-2	232-2
Indeks cen Narodne banke za veletrgovino nam kaže naslednje gibanje v zad-
njih mesecih (podlaga	so cene v	letu 1926	kot 100):			
predmeti:	rastlinski	živalski	miner.	industr.	skupno	uvozni	izvozni
december 1932 646	57-6	76-8	68-1	64-8	73-7	57-9
januar 1933	65-l	57-2	75-7	73-0	67-6	73-8	59-6
februar 1933	65-5	60-1	73-0	73-0	68-4	74-9	61-0
Indeks kaže zadnje mesece nadaljni dvig, kajti predvsem so					narasle cene	živini.
Med drugimi važnimi gospodarskimi dogodki moramo omeniti, da je nastopilo dne 6. marca t. 1. brezpogodbeno stanje med našo državo in Nemčijo, ker so pogajanja ostala brezuspešna. Ker je brezpogodbeno stanje v posebno škodo našemu izvozu jajc, so se pogajanja zopet začela.
V tečajih državnih papirjev od našega zadnjega poročila ni bilo posebnih sprememb. Na zagrebški borzi so bili tečaji naslednji:
7% inv. pos. vojna škoda 8%Bler. pos. 7%Bler. pos..
31. decembra 1932	50------ 55—	250'------251—	46'----47 —	43’-----44 —
31. januarja 1933	46------47-—	201------202 —	39-50 — 40 —	37----38-50-
28. februarja 1933	44-50 — 47—	195------197 —	39'50 — 40’50	36-75 —	37-—
17. marca 1933	42’------43—	176----- 178-—	36-50 — 38 —	33-50 —	35-—
Dolar je doživel te dni težko krizo. Toda hitri ukrepi novega ameriškega predsednika so pomirili ameriško in ostalo gospodarstvo in dolar je začel zopet notirati na vseh evropskih borzah.
Število zavarovancev pri OUZD v Ljubljani je od decembra na januar padlo' od 74.215 na 69.860, v februarju pa nadalje na 68.601.
Državne finance izkazujejo tole sliko (v milj. Din):
proračun faktični dohodki faktični izdatki december	631-1	608-6	503-4
januar	631-1	462-0	541-2
To velja le za splošno državno upravo, dočim so dohodki drž. gospodarskih podjetij padli od 272"9 na 250"4 milj., izdatki pa od 278-9 na 256"3 milj.
Skupno je imela država v prvih 10 mesecih proračunskega leta 1932/1933 dohodkov 5.012-0 (proračun za to dobo 6.312-6), izdatkov 5.025-6 (proračun 6.312"6) milijonov. Drž. gospodarska podjetja so imela dohodkov 2.841-1 (proračun 3.750-9),. izdatkov 2.789-8 (proračun 3.123-4) milj. Vsota likvidnih, a neizplačanih računov pri glavni drž. blagajni se je zmanjšala od 327"6 milj. konec decembra na 321"3 milijona Din konec januarja 1933.
Ljubljana, 19. marca 1933.
Oec.
SVETOVNI BLAGOVNI TRGI DO MARCA
Padajoči razvoj cen na mednarodnih sirovinskih trgih se tudi v tekočem letu ni spremenil. Špekulacija je bila izredno oprezna. Konsum je naročil le toliko, kar je bilo neobhodno potrebno. Mnogo razburjenja je povzročila ameriška gospodarska kriza, ki se je pa sedaj že umirila.
Svetovni žitni trgi so bili v začetku trdni, pozneje slabši. Zlasti slaba je bila koruza. — Na svetovnih trgih kolonialnega blaga sta se sirovi sladkor in čaj močno okrepila, dočim so se kava, kakao in čaj poslabšali.
—	Vlaknasto blago se je razen bombaža in sirovega lanu pocenilo. Na trgu bombaža je pokazala mednarodna trgovina precejšnje veselje do nakupa. Mednarodne akcije volne potekajo neenakomerno in kažejo cene znake slabosti. Trgi sirove džute so dosodil novo globinsko točko.
—	Svetovni kovinski trgi so se v začetku dobro držali, nato so pa začeli v ceni popuščati, zlasti cin in svinec, dočim je cink močno kolebal. Trgi svinca kažejo spričo velike produkcije mnogo premajhno porabo. Naznanjena večja produkcija bakra v Belgijskem Kongu ni na bakrene trge močneje vplivala. Nabavni stroški v Kongu so tako nizki, da bo Kongo pričel ameriškim producentom resno konkurirati in da bodo le-ti morali ta ali oni rudnik zapreti. — Angleški premogovni trg je miren; ne domači in ne tuji naročniki ne sklepajo nakupov na daljši rok. Vsakdo misli, da se bo premog v eksportu pocenil. — Na svetovnem trgu za sirovi kavčuk se je kupčija na novo skrčila. Ameriške zaloge kavčuka rastejo od meseca do meseca in so sedaj s ca 400.000 tonami skoraj dvakrat tako velike kot so bile pred dvema letoma.
Podamo seznam o razvoju cen v običajnih blagovnih vrstah in kvalitetah in v denarju dotične dežele:
Blago	Borza	Začetek	Začetek	Začetek
		jan. 1932	febr. 1932	marca 1932
Pšenica	Chicago	44-73	47-62	47-12
Kava	New York	5-56	5-65	5-50
Sirovi sladkor	New York	0-77	0-70	0-90
Maslo	Chicago	3-97	3-92	3-82
Bombaž	Ne\v York	6-10	6-00	6-05
Volna	Bradford	22-75	23-00	22-00
Džuta	London	15-25	14-62	14-12
Baker	New York	5-00	5-00	5-00
Cin	New York	22-75	23-50	23-20
Svinec	London	11-00	10-69	10-37
Srebro	New Ycrk	24-37	25-87	26-50
Kavčuk	New York	3-19	2-90	2-84
V. Š.
TO IM O M O
Stečaji in prisilne poravnave izven stečaja v mesecu februarju 19i}3
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja sledečo statistiko za dobo od 1. do 28. februarja 1933 (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo preteklega leta).
1.	Otvor jeni stečaji: V Dravski banovini 8 (5),Savski 8 (5), Vrbaski
2	(1), Primorski 2 (7), Drinski 2 (10), Zetski 0 (7), Dunavski 5 (15), Moravski
3	(14), Vardarski 2 (9), Beograd, Zemun, Pančevo 3 (5).
2.	Otvorjene prisilne poravnave izven stečaja : V Dravski banovini 7 (27), Savski 12 (26), Vrbaski 0 (2), Primorski 4 (9), Drinski
1	(15), Zetski 4 (8), Dunavski 10 (22), Moravski 1 (3), Vardarski 1 (2), Beograd, Zemun, Pančevo 4 (10).
3.	Odpravljeni stečaji:	V
Dravski banovini 3 (3), Savski 8 (7), Vrbaski 0 (1), Primorski 1 (3), Drinski
2	(5), Zetski 1 (3), Dunavski 10 (18), Moravski 10 (6), Vardarski 10 (2), Beograd Zemun, Pančevo 2 (1).
4.	Odpravljene prisilne poravnave: V Dravski banovini 8 (16), Savski 34 (8), Vrbaski 6 (0), Primorski 6 (2), Drinski 6 (7), Zetski 4 (2), Dunavski 8 (23), Moravski 1 (0), Vardarski 1 (3), Beograd, Zemun, Pančevo
4	(3).
5.	O t v o r j e n i posredovalni postopki: V Dravski banovini 45, Savski 69, Vrbaski 7, Primorski 8, Drinski 34, Zetski 5, Dunavski 12, Moravski 3, Vardarski 1, Beograd, Zemun, Pančevo 5.
Naša Narodna banka 1932
5. marca t. 1. se je vršilo v Beogradu 13. redna skupščina delničarjev Narodne banke. Iz poročila o poslovanju banke v preteklem letu posnemamo: Uprava Narodne banke smatra, da je naša država šele v pretečenem letu občutila gospodarsko in denarno krizo. Naša zuna-n:a trgovina upada. Ta najvažnejši faktor v naši plačilni bilanci je nepovoljen tudi za ravnotežje v plačilni bilanci, ker so vsi ostali aktivni viri naenkrat izostali. Turizem je upadel, trgovska mornarica je postala nerentabilna, pošiljke izseljencev so upadle na minimum. Železniški promet je upadel napram 1931 za 1125°/o, pomorski promet pa za 547 odstotkov.
Število stečajev se je zvišalo na 726 napram 534 v letu 1931.
Hranilne vloge so še nadalje upadale. 1. decembra 1931 so znašale 12.170 milijonov, 1. marca 1932 pa le 11.875 milijonov, decembra 1932 pa 10.226 milijonov Din.
Državni dohodki so se znižali za 12’85 odstotkov napram 1931, splošno stanje cen se je upadlo za povprečno 10 60°/o.
Do konec junija se je držal dinar v inozemstvu približno na pariteti. Konec junija je padel na 850 švic, fr. v Curi-hu. Konec avgusta na 8 20. Oktober je bil najkritičnejši za denar. Pričetek oktobra je znašal kurz 7'60; 14. oktobra 680, 19. oktobra 6 60 švic. fr. — to je bil najnižji kurz v celčm letu. Do konec leta pa je potem variral med 695 in 705 švic. fr.
Porazdelitev prebivalstva v naši državi
Po zadnjih statističnih izkazih odpade od celokupnega prebivalstva v naši državi 75-9°/o na poljedelce, 9-8°/o na obrt in industrijo, 3-2%> na trgovino, 2°/» na prometno službo in 40/o na vojaštvo in svobodne poklice.
Državni proračun za leto 19113/34
19. marca t. 1. je izglasovala narodna skupščina državni proračun za 1933/34, ki znaša 10.438,326.579 Din. Na splošno administracijo odpade 6.989,896.910 Din, na državna gospodarska podjetja pa 3.448,439.669 Din. Na materijalne izdatke odpade 5.580,000.000 Din, na osebne izdatke pa 4.850,000.000 Din. Država zaposluje 239.000 uradnikov, pripravnikov in drugih uslužbencev in ima 58.148 upokojencev. Obremenitev naroda, brez gospodarskih podjetij znaša 6.200,000.000 dinarjev, odnosno 445 92 Din na osebo. S samoupravnimi dajatvami pa je obremenjen vsak državljan pri nas s 582-35 Din, napram 321 Din v Bolgariji, 468 Din v Grčiji, 536 Din v Itomuniji, 863 Din na Ogrskem in 921 Din na Češkoslovaškem. Naš narodni dohodek je ocenjen na 42 milijard Din v letu 1931 napram 69 6 milijard v letu 1926.
Gospodarsko poživljenje v Franciji
Proti splošnemu pričakovanju, da bo Francija premagala krizo pozneje kot druge dežele, ker jo je tudi pozneje začutila, se kažejo v zadnjem času vzporedno z znaki v drugih deželah tudi v Franciji znaki poživljenja. Naročanje vagonov narašča, bančni kredit se utrjuje, število bankrotov pada, težka in tekstilna industrija na severu jemljeta v delo nove delovne moči, število podpiranih brezposelnih pada. V razliki z drugimi deželami temu poživljenju ne sledi naraščanje cen, temveč obratno nalahno znižanje indeksov za veliko in malo trgovino.
Znakom poživljenja stojijo nasproti resne skrbi in sicer tako glede državnih financ kakor tudi glede poljedelstva in glede eksportne trgovine. K deficitu v državnem gospodarstvu v znesku osmih milijard frankov pride kriza železniških družb z dnevnim deficitom ca. 11 milijonov frankov, ki se krije iz skupnega sklada z državnim jamstvom. Ker živijo tudi plovbne družbe skoraj popolnoma od države, so skrbi vlade res velike.
Trgovska politika zadnjih let se je izkazala kot zmotna. Tudi poljedelstvu
kriza ni prizanesla. Država naredi vse, da cene drži. Prisilna uporaba domače pšenice pri mletju je zvišana od 85 na 97 odstotkov, kar je v praksi isto kot ukinitev vsakega inozemskega uvoza. Armada in mornarica sta se morali takoj z žitom založiti, da s svojimi velikimi nakupi poživljujoče vplivata na trg. Ostane pa vseeno še previšek 9 milijonov stotov pšenice, in je nakupna cena 130 frankov za stot dosti višja kot v ostalih deželah.
Eksportna industrija razvija živahno propagando za znižanje carin in za odpravo kontingentov. Zveza industrijskih eksporterjev označuje v javnem pismu na min. predsednika omejitev uvoza kot pogrešno taktiko; »uvozni kontingenti se morajo polagoma odpraviti in zamenjati za druge trgovske koristi«. Eksportna industrija ugotavlja tudi, da so nabavni stroški veliko previsoki in da more le odločno znižanje življenjskih stroškov položaj zboljšati.
Ta splošni položaj vpliva seveda odločilno na trgovskopolitične načrte vlade. Zaenkrat se drži vlada načela visoke zaščitne carine. Splošno od Francije trenutno ni pričakovati nikakšnega olajšanja v evropski trgovini, temveč obratno le še otežkočenje z zvišanjem carine.
K velikim francoskim gospodarskim načrtom, ki naj prinesejo industriji novih naročil, spada že davno projektirana zgradba prekopa med Atlantskim oceanom in Sredozemskim morjem, ki bo prihranil velikanski ovinek okoli Pirenejskega polotoka skozi Gibraltarsko cesto. Dalje je v načrtu gradba direktne vodne zveze od Rotterdama v Nizozemski do Marseille, in so pred kratkim ustanovili v ta namen posebno družbo z glavnico 240 milijonov frankov.
Podamo še sliko razvoja francoskih državnih izdatkov od leta 1926 dalje: 1926 : 40.355, 1927 : 42.487, 1928 : 44.059, 1929: 50.576, 1930: 53.480, 1931: 52.601, 1932: 53.182, 1933: 56.300 milijonov frankov (v proračunu).
Uničevanje kave v Braziliji
Od početka akcije za stabilizacijo cene je svet za kavo v San Paolo v Braziliji odločil uničiti 13,155.000 vreč kave. Ta količina pa presega načrt vlade, ki je predvideval uničenje 10 milijonov vreč. Kavo, ki je namenjena uničenju, zmečejo deloma v morje, deloma jo uporabijo v plinarni v Gyu, deloma pa v tovarnah briketov.