^zvezno tekmovanje gradbenih delavcev — TEGRA ’84 Gradis pozdravlja udeležence TEGRA ’84 Zvezni odbor sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije je letošnje 16. Proizvodno tekmovanje gradbenikov zaupal Sloveniji. Pokrovitelja sta vezni in republiški odbor sindikata gradbenih delavcev, organizator pa je asa delovna organizacija Gradis. Operativno je organizacijo prevzel tozd ''E Maribor. Ker zvezno srečanje sovpada s 6. republiškim kulturnim srečanjem, je bila • septembra sklicana tiskovna konferenca, kjer smo novinarjem sretfllev vne8a obveščanja posredovali precej podatkov o obeh srečanjih. s 5* kulturnih" srečanjih pišemo po-D v drugem prispevku, tu pa bo dv.s,em o TEGRI 84. Srečanje se l Počelo 21. septembra ob 15. uri, : bodo sestali vodje republiških bM °e^. Pokrajinskih ekip. Žrebali 0 štartne številke, razrešili Zne nejasnosti in odšli na ogled Gradis med 200 največjimi izvajalci del , v tujini ci *eto izdelajo v spe-'ttirani reviji »New Enge-®ering Record« iz New . 0rka seznam 250 največjih sv h*Cev “•vcslicijskih del v ie j ' letošnjem seznamu |0 .Vct jugoslovanskih de-organizacij, ki so se s Ha°M .del°m na tujem uve-JJ'1*6 in uspele uvrstiti med “Jvečje. ,ed našimi delovnimi or- j^Mzacijami je najuspešnejši ^cniring 'z Beogra-nj ^iepo obsegu del v tujini . 56. mestu, Energoprojekt lj”a 160. mestu, Gradis na En ’ kar Pomeni, da je pred d i^goinvestom, ki je zase-, 196- mesto. nQ,^ed slovenskih gradbe-Se oelovnih organizacij je na u-I,aiMu samo še mariborska ^Tonsontaža na 223. to h" *>r' tem je razveseljivo se v primerjavi z lan-ve„ . *etom povspeli obe slo-kl delovni organizaciji C. P. tekmovališč. Še pred tem, bo bb 9. uri tematska konferenca, ki jo pripravlja Republiški odbor sindikata gradbenikov Slovenije. Tematska konferenca bo posvečena problematiki zaposlovanja in izobraževanja v gradbeništvu. Svečana akademija, ki bo obenem pomenila uradni začetek zveznega tekmovanja, bo ob 19. uri v Unionski dvorani. Akademijo so pripravili udeleženci 6. kulturnega srečanja. To je tudi prvič, da na akademiji ne nastopajo profesionalni umetniki, ampak ljubiteljski kulturni ustvarjalci in še gradbeniki povrhu. Tekmovanja se bodo začela v soboto, 22. septembra, ob 8. uri na gradbišču računalniško vodenega distribucijskega centra TAM. Nastopajoči bodo imeli poltretjo uro časa, da opravijo proizvodne naloge,! ki jih bo ocenjevala posebna strokovna žirija. Letos bodo seštevke točk prvikrat obdelovali s pomočjo računalnika, tako da do napak v izračunu ne bi smelo priti. Ob 12. uri se bodo na Taboru za- MARIBOR čela tekmovanja v požarni varnosti ter SLO in DS. S podelitvijo pokalov za prve tri ekipe v vsaki panogi, ki bo ob 16. uri v restavraciji Center, se bo letošnje srečanje končalo. Tekmovalcem želimo obilo sreče in dobro počutje v Mariboru, bralce pa vabimo na ogled tekmovanj. C. Pavlin Ob občinskem prazniku Nove Gorice Čestitke za »Nov biser na Soči« HE Solkan sodi med najsodobnejše energetske objekte v Jugoslaviji 8. septembra je z zagonom 1. agregata prešla v poskusno obratovanje najnovejša pridobitev slovenskega elektrogospodarstva — hidroelektrarna Soških elektrarn Solkan. Daljinsko vodena lepotica je v celoti plod domačega znanja, stala pa je 3,16 milijarde dinarjev. Gradis z njo dodaja nov biser v mozaik svojih referenčnih objektov. Več o svečanosti na 3. strani. Foto: G. B. 2. seja odbora za načrtovanje in delitev dohodka Do konca leta dobra angažiranost Gradisa Treba je narediti analizo režije Gradisa — Visoke obresti bremenijo dohodek — Dobili smo novo Investicijo v Železarni Jesenice Delegati odbora za načrtovanje Gradisa so se sestali na 2. seji 4. septembra. Sejo je vodil predsednik odbora Željko Petovar. Obravnavani so bili polletni rezultati poslovanja Gradisa kot celote, ter posebej delovne skupnosti skupnih služb in tozda Inženiring. Podano je bilo tudi poročilo o angažiranosti Gradisa in informacija o aktivnosti v zvezi s pripravo srednjeročnega plana 1986-90. Odbor za načrtovanje je v prejšnji mandatni dobi na 5. seji, ki je bila 8. aprila 1983 leta sprejel sklep, da je treb.a narediti analizo režije Gradisa z namenom, da se ugotovi ali je gra-disova režija racionalna in kako se opravljajo posamezna dela, da ne bi prihajalo do podvajanja. Ta problem je bil obravnavan ponovno na seji 4. septembra, s poudarkom, da je treba narediti kompleksen pregled režije Gradisa. Analiza naj bi bila pripomoček za oblikovanje gospodarskega načrta. Da bi omenjeno analizo, ki je vse tako kaže zelo trd oreh, kljub temu naredili, je odbor tokrat zadolžil predsednika poslovodnega odbora, da imenuje nosilca naloge in določi roke za izvršitev analize. • Akumulacija je v nekaterih tozdih premajhna O polletnih rezultatih poslovanja Gradisa smo že pisali v prejšnji številki Gradisovega vestnika, tako da tokrat ne bi ponavljal že znanih številk. Poročilo je podala direktorica analitsko planske službe Zora Vehovec in na koncu ugotovila, da so gradisovi rezultati v okviru plana in glede na angažiranost lahko pričakujemo ugoden rezultat tudi ob koncu leta. Plan bo vsekakor presežen, vendar je težko predvideti kakšna bo akumulacija. Razpravljala so menili, da bi bilo treba več pozornosti posvetiti- akumulaciji, predvsem v tistih tozdih, ki ne dosegajo minimalne akumulacije. Tudi z osebnimi dohodki ne moremo biti zadovoljni, ker so prenizki v primerjavi s sorodnimi delovnimi organizacijami, še bolj pa zaostajajo za slovenskim gospodarstvom. Oba Kovinska obrata sta v slabem položaju glede rentabilnosti. KO Ljubljana imajo zaradi nove investicije in zalog materiala velike kredite, ki jih odplačujejo po najvišji obrestni meri. Zaradi tega imajo velike obveznosti iz dohodka, je pojasnil podpredsednik poslovodnega odbora Karl Schwarzbartl. • Neredna plačila tozdov, zato najemanje dragih posojil na DSSS v polletnem obračunu delovne skupnosti skupnih služb so se nad planiranimi povečali predvsem materialni stroški. Le-ti so predstavljali 16,7 odstotka celotnega prihodka. Rebalans gospodarskega načrta ni potreben, ker prekoračitve ne presegajo 20 odstotkov. Direktorica računovodsko in-struktažne službe Cilka Krivec je dodala, da morajo na skupnih službah, zaradi nerednega plačevanja prispevkov nekaterih tozdov stalno najemati kredite za nemoteno poslovanje skupnih služb. Zato je tudi tako velika prekoračitev pri obrestih, saj so le-te znašale v prvem polletju 15,5 milijona dinarjev. Predlagala je sprejem avtomatizma' tako. da bi Interna banka vsakega 15. v mesecu izvršila plačilo akontacije prispevkov tozdov za pokrivanje stroškov delovne skupnosti skupne službe. Odbor je tak predlog sprejel, s tem, da morajo tozdi dati svoje soglasje za tak način plačevanja. • Inženiring uspešen po polletju Poročilo o polletnem poslovanju v tozdu Inženiring je podal Alojz Ferle. Plan je bil prekoračen samo za 3 odstotke. Precej različen od plana pa je obračun storitev za posamezne tozde. V razpravi so nekateri člani odbora za načrtovanje in delitev dohodka bili do poročila kritični, češ da je nepopolno in da ni dovolj jasno. Morebitne pripombe na poročilo lahko tozdi pošljejo direktno na Inženiring. Odbor je bil mnenja, da je nujno pospešiti sprejem samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih itP odgovornostih med delavci tozda Inženiring in delavci tozdov v Gradisu. • Doma angažiranost dobra, v tujini slaba Poročilo o angažiranosti Gradisa v letošnjem letu in o obetih v prihodnje je podal Stane Uhan. V primerjavi z lanskim letom je vrednost sklenjenih pogodb Gradisa večja za 69 odstotkov. S tem smo lahko zelo zadovoljni, saj je to realno večji porast kot pa znaša inflacija. Tudi glede na plan so podatki spodbudni. Glede na pričakovano angažiranost v prihodnje, ki jo v Gradisu označujemo z A. B. in C (govorimo o 90 odstotni sigurnosti za pridobitev nekega dela) znaša 103 odstotkov glede na plan. Izboljšala se je tudi angažiranost obratov, še vedno pa je slabša angažiranost birojev, vendar pa bistveno boljša kot pred dvema mesecema. jia boljšo angažiranost Gradisa je vplivalo več faktorjev, kot so npr.: — negospodarske naložbe so izredno narasle, nekaj izmed teh pa je dobil tudi Gradis, — kot uspešni ponudniki smo dobili novo investicijo — jeklarno v Železarni Jesenice in še nekaj drugih večjih objektov, — v Sloveniji je manjši delež investicij v družbenem proizvodu in ta delež, se bo verjetno ustalil, — na boljšo angažiranost pa je ne nazadnje vplival tudi renome Gradisa, ki si ga ohranjamo s kvaliteto, z boljšimi poslovnimi odnosi in deloma tudi z roki. O angažiranosti v tujini je podal informacijo Željko Petovar. Povedal je, da se nadaljujejo dela v Qumi, ki bodo končana do konca leta. Ob koncu leta bodo zaključena dela tudi na projektu 202-D. Na teh obeh gradbiščih v Iraku dela 270 naših delavcev. Kot smo že poročali, je Grad'5 prevzel dela tudi v Kuvvaitu, kjer poleg domače gradbene operah^ dela sedaj že 19 Gfadisovcev. Frankfurtu je kljub stalnim težavan’ zaposleno 180 delavcev. Postavlja se vprašanje zaposNv do konca letošnjega leta in za Pr,_ hodnje leto. Angažiranost naj bi5 usmerila predvsem v Kuwait, P®' nudbe pa so oddane še za Jordani) > Egipt in Sovjetsko Zvezo. • Smernice srednjeročnega plana do konca oktobra Informacijo o aktivnostih v zve2'* pripravo srednjeročnega P^ 1986-90 je podal Stane Uhan.'r gram aktivnosti v zvezi s sprejem^ njem srednjeročnega plana je . sprejel delavski svet delovne orgaj1 zacije. Smernice in elementi za sk ^ panje samoupravnega sporazuma temeljih plana naj bi bile nare[e.g. i do oktobra. Ravno zato se za ok ^ ber predvideva organizacija delo nega sestanka gospodarsko-fma ' nih pomočnikov in analitikov-P nerjev. p , Gradis je glavni izvajalec del v Luki Koper že več kot 20 let. Junija obala za razsute tovore je sredi septembra sprejela prvo ladjo, ki je pr'Pc f*i 54.000 ton premoga iz ZDA Izgradnja HE Mavčiče dobro napreduje ' eyna gradnja HE Solkan končana Kar prerado se zgodi, da ob slavnostih, glavni izvajalci del ostanejo »v senci«. Tudi tokrat je bilo tako. Na Gradis je nemo opozarjala samo gradbiščna tabla! Ta mesec v omrežju novi kilovati energije Poskusni zagon 1. agregata — Neredno dotekanje sredstev zavleklo gradnjo na 5 let r ■ tan0 8°n agregata so opravili sve-V': n0v ’ V P/'sotnosti častnih občanov j. jev 8“nske občine, revolucionar-8osDn?UžbenoPolitičnih delavcev, JU ,| ,rstvenikov. predstavnikov p. j občjl ,e?acijiz pobratenih mest in JL/\ ,id,rstvenikov, predstavnikov obči« ,c c8acij iz pobratenih mest in Zaniei vJ2 sosednjih slovenskih in nili ij i-.P^čirj. Med gosti bi ome-faon r 0 Sentjurčevo, dr. .ložo Vil-tram’a ranka Babiča, Julija Bel-Oega' 'n Miha Ravnika (slavnostma^ f?'!orn*ka in sprožitelja), Du-0eZa om,8oja Jožeta Šušmclja, Ja-o,jieni, ''nov|1'ka *n Draga Mirošiča, zbra|0 ' v.e|ja' da se je ob bregu lahko ,Ve^ .l.'s°č občanov, ki so se if. Vrst'li in si tudi pob liže ogle- dali novo pridobitev, zaman pa smo se ozirali po Gradisovcih, tako po predstavnikih vodstva kol operativnih izvajalcih — delavcih v delovnih oblekah z emblemom Gradisa. Razen kocke pri gradbiščni tabli, ni bilo nikjer niti zastave niti nalepke. Še pred slavnostnim govorom so »nov biser na Soči«, kot se je izrazil govornik, preleteli primorski letalci. V Sočo so točno v pretočno polje hidroelektrarne odvrgli slovensko zastavo, graditeljem in zbranim pa z letala po radio zvezi poslali čestitke k delovni zmagi in občinskem prazniku. Slavnostni govornik Miha Ravnik, sekretar predsedstva CK ZKS Novogoričani praznujejo svoj občinski praznik v spomin na padec fašizma pred 41 leti, ko je v septembru primorsko ljudstvo z množično vstajo pod vodstvom komunistične partije in Osvobodilne fronte slovenskega naroda začelo boj za narodnostno in socialno osvoboditev ter priključitev k matični domovini. Letos je v ta čas sovpadla tudi 40-letnica izvolitve pokrajinskega NOO za Slovensko Primorje. Glavno proslavo .' podelitev tradicionalnih občinskih nagrad in priznanj st) imeli v nedeljo, torej dan kasneje, v kulturnem domu v Novi Gorici. * Povrnimo se nazaj k hidroelektrarni. Z zagonom 1. agregata je prešla HE Solkan v poskusno obratovanje, s prvimi kilovati električne energije pa naj bi okrepila omrežje že ta mesec. Nekoliko kasneje naj bi se zavrtel še 2. agregat, tretji pa šele prihodnje leto. Skupno bo HE Solkan dajala okrog 145 milijonov kilovatnih ur električne energije letno, kar približno ustreza letnemu porastu potrošnje električne energije v Sloveniji. HE Solkan spada med najsodobnejše tovrstne energetske objekte v Jugoslaviji. Ob obratovanju — razen vzdrževanja — ne bo potrebovala posadke. Vodena bo daljinsko iz Centra Soških elektrarn v Novi Gorici. • Izgradnja te elektrarne pomeni tudi uresničitev ene izmed točk Osimskih sporazumov. Voda iz približno deset kilometrov dolgega akumulacijskega jezera pred pregrado bo omogočala tudi navodnja-vanje kmetijskih zemljišč v sosednji Italiji. G.B. Poudarki iz govora Mihe Ravnika • Našega prihodnjega razvoja ne moremo več graditi s pomočjo uvoženfli energetskih virov • Ob planiranju srednjeročnega in dolgoročnega razvoja se moramo resno lotiti tudi razvoja energetike; tembolj, ker je gradnja teh' objektov zahtevna, dolgotrajna in draga • Nujno se moramo dogovoriti in pričeti priprave za nadaljnjo graditev pomembnejših objektov, hkrati pa ustvariti materialne možnosti za njihovo uresničevanje. Predvsem bo treba čimprej pripraviti potrebne projekte... možnosti nudijo Soča, Mura, Sava, v poštev pa pride tudi skupna graditev novih objektov na območju celotne Jugoslavije • Dosegli smo pomemben premik — vsak porabnik si je z združevanjem sredstev dolžan zagotoviti potrebne količine energije za svoje poslovanje • Smo pred pomembnimi odločitvami o nadaljnji graditvi takih objektov, vemo pa tudi, da dosedanji odnosi in obnašanje terjajo odločen preobrat. m' (* h * rr i ‘ ta r"- «"« Največ zanimanja je bilo za finišer in betonarno 26. mednarodni sejem strojne opreme V Brnu naša uspela predstavitev Na otvoritvi tudi predsednik ČSSR Gustav Husak in predsednik vlade Lubomir Štrougai V današnji težki gospodarski situaciji večina delovnih organizacij išče izhod v izvozu oz. prodaji svojih izdelkov v tujino. Nekatere za vsako ceno, nekaj pa je takšnih, ki svoje izvozne rezultate dosegajo na osnovi dolgoletnih izkušenj. Seveda je v veliki meri odvisno v katero deželo nameravaš izvažati. Zato temu problemu v našem tozdu Inženiring posvečajo veliko pozornost., s Zasičenost domačega trga s proizvodi iz asfaltnega in betonskega programa so bili smernica, da se začne raziskava trga v vzhodni Evropi. Nekaj predstavitev naše de- lovne organizacije, dogovorov in sestankov, ki so bili izvedeni v prvi polovici leta so pokazali, da imamo v ČSSR realne možnosti za prodajo proizvodov naših industrijskih obra- tov. Kmalu zatem je bilo tudi dogovorjeno, da se bomo udeležili letošnjega velesejma v Brnu, ki je specializiran za strcuno opremo. Prav tako kot mi, seveda razmišljajo predstavniki številnih delovnih organizacij, ki proizvajajo tovrstno opremo. Tudi proizvajalci iz zahodnih držav, saj se je letos zato predstavilo na omenjeni prireditvi kar 2488 raz-stavljalcev iz 30 držav, ki so svoje izdelke predstavili na 103.000m3 površine. Velik poudarek tej prireditvi so dali tudi domačini, saj sta se slovesne otvoritve udeležila tudi predsednik ČSSR Gustav Husak in predsednik vlade Lubomir Štrougai, ki sta si po otvoritvi ogledala tudi nekaj paviljonov. Tudi v Gradisu smo omenjeni prireditvi namenili več prozornosti, kot naši predstavitvi v Zagrebu. Mogoče še vseeno malo preveč v kampanjski kot organizirani obliki. Vendar naj tokrat ne pišemo o slabostih pri organizacij- Razstavljeni eksponati, so že vsi tudi prodani skem delu, temveč o začetnih pozitivnih rezultatih našega prodora na vzhodno tržišče. Obiskovalcem in poslovnežem smo se predstavili z nekaterimi našimi standardnimi izdelki: finišer K-6, betonarna 500/35, stroj za reciklažo asfalta, brizgalka za bitumenske emulzije, krivilec armaturnih mrež in rezalec armaturnih mrež. Ob kratkem sprehodu mimo ostalih razstavljalcev je pohvalno predvsem to, da naši proizvodi ne zaostajajo za tistimi iz zahodnega sveta. Naš finišer stoji nedaleč stran od konkurenčnega Vogele, tudi betonarna Elba ni daleč od naše. Pa vendar je bilo zanimanje za naše proizvode prav tako veliko. Seve je odvisno marsikaj tudi od cC vendar je potrebno povedati, das • tudi tu zelo konkurenčni. Ni t0 čudno, če' smo pred zaključkom J: - adat«11' dakcije dobili iz Brna tudi poda da so za vse stroje, ki jih razs Ijamo na sejmu, že podpisane P ac c odbe in so torej prodani kupce03 SSR. Spodbuden začetek za °a i črtno Usmeritev, ki pa bi morala . le odskočna deska za še uspeš0 vele- ' prodor na vzhodno tržišče. y O poslovnih rezultatih na sejmu več v prihodnji številki. K ^ bodo naši predstavniki vrnil* Brna. .pik ark pred velesejemskim prostorom j2 tozda Nizke gradnje Maribor Gradbeništvo je barometer gospodarstva Gradbišče od Maribora preko Ljubljane do Solkana in durne v Iraku — v skoraj 15 letih preko 180 premostitvenih objektov skupne površine 260.000 m2 — Utesnjenost obratov na Pobrežju — Današnji Izobraževalni sistem ne daje pravega kadra dni smo lahko v dnevnem časopisju prebrali (ta prispevek je nastal g™ »tvoritvijo HE Solkan) novico, da bo ob novogoriškem občinskem Pazniku osrednja prireditev v Solkanu, kjer naj bi začela obratovati prva ii n8 sodobnega energetskega objekta, najmodernejšega v Jugoslaviji ■' tej novici smo se spomnili delavcev Gradisa tozd GE Nizke gradnje ar>bor, ki so na tej elektrarni opravili vsa gradbena dela. Pogovarjali smo e 1 ANDREJEM JEŽEM, vršilcem dolžnosti direktorja tozda. ‘Težave v našem gospodarstvu so V Mariboru trenutno gradimo najprej začele kazati v gradbeniš- pokriti vkop na desnem bregu pU- Tako je tudi skdaj. Še več. Drave, ki predstavlja nadaljevanje tadbeništvo je nekak barometer gradnje II. faze hitre ceste skozi Maribor ter nadvoz nad meljsko n cesto. Vrednost'teh del je 600 mili- ■ jonov dinarjev, od katerih raču- namo 500 milijonov realizirati že le-tošnje leto. | V Mavčičah pri Kranju gradimo HjflS I drugi energetski objekt. Sedaj ■ Tl opravljamo vsa gradbena dela na je- ■ $ | zovni zgradbi in strojnici. Tukaj se HHk % f. poleg vsega borimo še s časom. Lo- ■FL vimo zamudo, ki smo jo »pridelali« m pri izkopu gradbene jame, zaradi geoloških (ne)prilik in izredno močnega dotoka podtalne vode. Z deli smo prisotni tudi na avtocesti Naklo—Ljubljana, kjer skupaj s tozdom GE Jesenice gradimo most čez Kokro pri Kranju in v sodelovanju s tozdom GE Ljubljana »galerijo« oz. pokriti vkop v Šentvidu pri Ljubljani. Oba objekta bpsta končana do 29. novembra letos, ko bo otvoritev te sodobne 4-pasovnice dolge 26 kilometrov. Pri vsem tem ne gre pozabiti dvoetažni most čez Dravo v Mariboru in gradbišče v iraški Qurni. Tu je še vrsta drugih objektov, ki so jih izdelali in sestavili naši delavci.« Ali nam lahko postrežete s kakšnimi konkretnimi podatki in številkami? »Od leta 1970, kar pomeni v skoraj petnajstih letih, smo v naših obratih na Pobrežju izdelali in sestavili preko 180 različnih premostitv-nih objektov skupne površine 260.000 kvadratnih metrov. 10 od- Xn,|ri-j Jež CjTutnega stanja. Velikih investi-Jskih vlaganj doma ni, zato je boj VpjiP^^bitev dela v tujini toliko ,jjin neizprosnejši. Pri pridobiva-iiu del nismo stali križem rok, zato 5e 0,0 trenutno dovolj dela. To pa tult pomen'’da bo tudi finančni re-n ’at temu primeren,« je uvodoma P°^nil tovariš Jež. detn imamo veliko gradbenih °Vn‘h organizacij, ki gradijo sko-lev^ Se‘ je bila vaša usmeri- Gr^Ja^a usmeritev je že znotraj prv 'Sa nekako določena. Na mestu so vsekakor energetski jele«-t’* sledijo premostitveni ob-'• °stali objekti pa so v manjšini. Nizke gradnje Maribor so zgradile edini dvoetažni most v Jugoslaviji. Promet že poteka po spodnji etaži, zgornja pa je del hitre ceste skozi Maribor, ki naj bi bila zgrajena do konca leta (Foto: F. Štromajer) stoikov letne realizacije odpade na večja ali manjša sanacijska dela že obstoječih objektov.« Velik del objektov je v tujini, kar zahteva še toliko več naporov. Kateri je najbolj pereč problem sedaj v tozdu? »Utesnjenost sedanjih obratov na Pobrežju nam ne omogoča širritve in s tem povečanja zmogljivosti. To je tudi eden poglavitni problem, ki se ga bomo morali v bližnji prihodnosti lotiti in rešiti.« ‘ Za 500 članski kolektiv uspehov torej na manjka. Kaj pa težave pri zaposlovanju novih delavcev? »Ta problem se najbolj kaže ravno v tem času. Odhaja generacija delavcev, ki je poprijela za delo v težkih povojnih časih. Pričeli so graditi skoraj iz nič, večinoma ročno. V tistih časih so si pridobili predvsem, veliko praktičnega znanja brez katerega v gradbeništvu ne gre in tudi ustrezno kvalifikacijo. Gradbeniškega poklica se tnoraš po mojem priučiti. V sedanjem načinu izobraževanja smo zgleda na to čisto pozabili. Po odhodu sedanje generacije gradbenikov bo ostala nekaj časa praznina, ki jo bo težko nadoknaditi in zapolniti. Zaposlovanje sezonskih delavcev je samo kratkoročna'rešitev. Nizek osebni dohodek ter nagrajevanje v gradbeništvu sta glavna > Vz.r^-a, da delavci »bežijo« iz gradr beništva. Najti bomo morali rešitev za izobraževanje takšnega lastnega kadra, ki ga pri svojem specifičnem in specializiranem delu potrebujemo. Današnji sistem izobraževanja gradbenikov nam takih profilov ne daje.« Tako meni vršilec dolžnosti direktorja tozda GE Nizke gradnje Maribor Andrej Jež. Verjetno bo preteklo še precej vode, predpo bomo rešili vse omenjene probleme, ki tarejo gradbeništvo. Morda vode, ki daje moč solkanski elektrarni. 60 kubičnih metrov vode bo dovolj za pogon vsake od treh turbin. Koliko pa bi je bilo treba za reševanje težav v našem gradbeništvu in gospodarstvu? Vode bo dovolj, problemov v gradbeništvu pa tudi. Franjo Štromajer brp?.,#*ne elemente za pokriti vkop v Šentvidu so izdelali v obratih na Po-Z,u v Mariboru Vstopnica za atomski čas V Karlovcu gradimo tovarno velikih turbin V prejšnji številki našega glasila smo na kratko že pisali o gradnji tovarne velikih turbin v Karlovcu, pri kateri sodeluje tudi Gradis. Sedaj pa še nekaj podatkov, ki povedo nekoliko več o pomenu te investicije, katero ne zidamo samo za domače potrebe, ampak tudi za izvoz. Pogodba med mariborsko Metalno in Gradisom o sodelovanju pri gradnji tovarne velikih turbin, oziroma turbin z veliko močjo za sozd Jugoturbino iz Karlovca je bila podpisana marca lansko leto. V ta posel so se z .gradisove strani vključili štirje tozdi: Kovinski obrati Ljubljana in Maribor, SPO in Inženiring, ki je prevzel glavno koordinacijo. Vrednost gradisovih del je 125 milijonov dinarjev, vrednost celotne in- Za dela na fasadi se uporablja premični oder montiran na žeijavu vesticije pa je 45 milijard dinarjev. Bodoča tovarna velikih turbin (TVT) se gradi na območju južnega industrijskega predela Karlovca. V novi tovarni bodo izdelovali turbine z močjo do 1300 megavatov, ki bodo navečje, kar jih zdaj proizvajajo na svetu, uporabljajo pa jih v jedrskih elektrarnah. V Karlovcu sicer že 35 let dela edina tovarna parnih turbin v naši državi, ki pa ni sposobna izdelati turbine, večje od moči 200 megavatov in ne zato, ker tega ne bi zmogla, ampak ker ji to ne dopušča tehnična oprema. Razvoj jedrske energetike v svetu je Jugoturbino spodbudil, da se vključi v proizvodnjo opreme za jedrske elektrarne in je del tega programa že osvojila, saj so za jedrsko elektrarno Krško skupaj s strokovnjaki Westinghousa naredili del črpalk, delavci Jugoturbine so sodelovali pri montaži glavne turbine, sodelujejo pa tudi pri rednih servisih. V novi tovarni bodo lahko sestavljali tudi velike turbine, ki so najbolj občutljiv in najdražji del vsake nuklearke. Takšne turbine izdelujejo le v nekaj državah sveta. Turbine bodo 10 let proizvajali po licenci dolgoletnega partnerja, družbe BBC iz Švice, v tem času pa bodo razvili in osvojili lasten program proizvodnje. Tovarna velikih turbin je dvola-dijska hala jeklene montažne kon- ■ strukcije, ki jo je s svojimi kooperanti postavila Metalna. Tovarna je dolga 167,8 metra, široka pa 35,6 metra. Večja hala je visoka 35,6 metra, druga pa v višino meri 26,5 metra. Jeklena konstrukcija je zaprta s sendviči »Jedinstvo« Krapina. Ta obloga fasade se je montirala s pomočjo odra, ki je bil montiran na konstrukcijo žerjava. Tak način dela je pomenil precej cenejšo gradnjo, saj ni bilo treba postaviti odra okrog celotnega objekta, temveč se je oder premikal s pomočjo žerjava. Za tovarno turbin z veliko so bili narejeni temelji hale z nosl nostjo 500 ton. To je bilo potreM zato, ker je samo rotor velike h* bine težak 230 ton. Za dviganje ta težkih tovorov bo Metalna dobav' tri velika dvigala, od katerih bo n J večje lahko dvigalo breme, te 300 ton do višine 22,5 metra. Ker je investicija izvozno usm jena, se na gradbišču dela tud'^ sobotah, saj mora nova tovarna likih turbin biti zgrajena prihod11 | Besedilo in slikfj Cveto Pavl'" Sodelovanje z deželami v razvoju Študentje na podiplomskem študiju obiskalMHE^Mtovčič^ Že vrsto let razvijamo pri nas sodelovanje z deželami v razvoju, h*® na gospodarskem in tehničnem kot na znanstveno-raziskovalnem izobraževalnem področju. , Ena izmed izobraževalnih oblik sodelovanja je tudi tromesečni P ■ diplomski študij v Jugoslaviji, ki ga finančno podpira nizozefflS vlada, izvajajo pa ga naše izobraževalne in znanstvene institucij6. Takšno sodelovanje se je nadaljevalo tudi letošnje leto, ko se je v Jugoslaviji mudilo nekaj nad 20 študentov podiplomskega študija iz dežel v razvoju, iz Afrike, Azije in Južne Amerike. Na koncu njihovega trimesečnega izobraževanja pri nas jih je pot pripeljala tudi v Gradis. Skoraj vsi študentje bodo v bodoče strokovnjaki s področja energetike. Zato je bil njihov študij pri nas usmerjen na spoznavanje gradnje hidroelektrarn. V tem času so si ogledali več naših hidroelektrarn, med njimi tudi največjo — v Derdapu. Pri hidroelektrarni Mavčiče, ki sodi med manjše elektrarne so jih zanimali predvsem nekateri detajli pri jezovni zgradbi in strojnici, način zapiranja gradbene jarn itd. ,.m Po ogledu gradbišča, smo. J* pokazali video posnetek o gra nji energetskih objektov, ki Jlh zgradil Gradis. V 20-minutn ^ posnetku je poleg splošne pre, stavitve Gradisa večinoma gra v nja nuklearne elektrarne Krškem, termoelektrarne v 5 tanju in hidroelektrarn na D m Pot jih je naprej vodila v P0^ torož, kjer so sodelovali na ko gresu. Polni vtisov o naši dom vini in obogateni z dodatn znanjem so se iz Portoroža Pr Beograda vrnili v domače kraj ’ kjer bodo del znanja, pridobUj^ nega pri nas, s pridom pporab' praksi. Besedilo in 511 ^ tikofvTAM Računalniško vodeni distribucijski center rezervnih delov je pod streho ^r«disov tozd GE Maribor je oktobra lansko leto prevzel projekt gradnje l Vega distribucijskega centra rezervnih delov v Tovarni avtomobilov Mari-r> Projekti so bili končani v treh mesecih tako, da so gradbena dela začeta vc dni januarja v dokaj neugodnem vremenu. Po rokovnem planu, naj bi (^ adbena dela bila končana čez leto dni, to je januarja 1985. leta, po namesti-. tehnološke opreme pa naj bi distribucijski center TAM pričel redno obrabi sredi prihodnjega leta. Gradbeniki smo tudi tokrat spoš-s Va*' sprejete roke. Pred dnevi smo n smrečico označili tisto fazo grad-Je’ smo objekt zgradili do strehe šivilj že tradicionalni likof. Pred-s Vn*ki investitorja iz TAM-a, ki so / udeležili likofa so bili z delom za- dn • . 1 nK0Ia so dih z delom za Čeil°^n'‘ tuc*i ne bi, saj je v za i Vse kazalo Ha ho lf*to£nij hud • vse Kazalo» da bo letošnja v da 'n dolga zima gradnjo zavlekla, udar ni bilo tako. Računalniško vodeni distribucij-t Zv' ^enter je del srednjeročnega ra-i- °jnega načrta Tovarne avtomobi- lov ; Br naerta l ovarne avtomobi-VP . aribor, ki bo z realizacijo te in-* * l'cije bistveno dopolnil proi-jz/dni program in omogočil še večji str lokacije za gradnjo di- i^L1 .ueijskega centra je bilo treba o ajat* iz stališča, da mora lokacija 2'uogočati nadaljno širitev do leta 'n dalie’ da je možna pove-vJa vseh trgovinskih funkcij bij/-0 s prodajo vozil in da bo v ‘ui poti za transport blaga. Ubjekt je sodobno zasnovan. Konstruiran je po sistemu pretočnega skladišča, kjer bo možno v tehnološko sklenjeni verigi opravljati vse funkcije od sprejema, konzerviranja in zaščite rezervnih delov do predpakiranja, skladiščenja in od-premljanja blaga. V prvi fazi bo objekt zgrajen na površini 14.370 kvadratnih metrov. Tu bodo tri ladje skladišča in nadstrešnica ter upravni aneks. V drugi fazi je predvidena gradnja še ene ladje za skladišče. Skladišče bo opremljeno s šest-metrskimi regali, kamor bodo rezervne dele spravljali s skladiščnimi viličarji. Za dovoz in odvoz blaga sta predvidena dovozna cesta in industrijski železniški tir. Likofa te 752 milijonov dinarjev vredne investicije so se poleg najvišjih predstavnikov Gradisa udeležili tudi predstavniki investitorja, ki jih je vodil Vitja Rode. . Besedilo in slika: Franjo Štromajer Nenadejan obisk Novi gostje iz ČSSR V sproščenem pogovoru izmenjana prenekatera izkušnja 14. septembra so se po obisku Zagrebškega velesejma v Gradisu oglasili Janez Hambrož, svetovalec in nekdanji direktor Izolirke, ter tuji gostje Jiri Urban iz referata za uvoz pri ministrstvu za gradnje v SR Češki, inž. František Polak, generalni direktor Pozemny Stavitelstvi iz Prage ter inž. Ludvik Šlancar. pri njih vodja enote za razvoj. V odsotnosti predsednika poslovodnega odbora so jih sprejeli Milka Marc-Kloboves, Tone Zalctelj in Štefan Mesarič. Tuji. gostje in naši predstavniki so si najprej izmenjali splošne podatke o obeh podjetjih, nato pa so tekli razgovori o rokih, tehnologiji gradnje, predpisih, nadzoru in drugem. Pozemny Stavitelstvi iz Prage gradi podobno kot Gradis vse vrste javnih zgradb, trgovske in industrijske objekte, stanovanja in podobno. Vključeni so tudi delavci za zaključna in obrtniška dela, tako da ima to podjetje kar okrog 33 tisoč zaposlenih. Med seboj so bili izmenjani naslo- vi, nekaj propagandnega gradiva ter referenčni podatki, nato pa so gostje izrazili željo, da bi si ogledali kako naše »živo« gradbišče in to če se le da gradnjo stanovanj. Omogočili smo jim ogled stanovanjske soseske Fužine in notranjost objekta, ki ga grade delavci tozda GE Ljubljana okolica. Vidno presenečeni, skoraj začudeni nad kakovostjo stanovanj, ki so tik pred oddajo, so nam.čestitali in priznali, da gradimo bolje od njih, predvsem pa, da objekte že ščitimo pred velikimi toplotnimi izgubami (trojna termopan stekla, izolacija fasade itd.). Kot so omenili, so dokaj nepripravljeni dočakali sprejem novih standardov, ki jim bodo morali zadostiti v naslednjih petih letih, veljajo pa od 1. 1. letos dalje. Kot smo že omenili, je bil obisk nenadejan in pogovor precej sproščen. Povedali so še, da imajo razmeroma malo stikov s partnerji iz tujine, v Gradisu pa da so se prvič srečali s kolektivnim vodstvom. G.B. mm i i Gostje iz Prage na obisku v Gradisu lil Likofa v lamovem distribucijskem centru so se udeležili najvišji predstavniki Gradisa in TAMa Optimistični obeti do konca leta ■—--— -------------:—* Primerjalni podatki za usmerjanje naše poslovne politike V polletju smo v Gradisu povečali celotni prihodek za 69 odstotkov, kar je celo več kot je porasel v gospodarstvu Slovenije, v katerem se je celotni prihodek povečal za 64 odstotkov. Pri porastu cen za 57 odstotkov dobimo realno precej manjše stopnje rasti. Zaradi izjemno visokih porastov cen, zlasti reprodukcijskega materiala, se je dohodek zvišal precej manj kot celoten prihodek, kar kaže na poslabšano gospodarnost poslovanja. V gospodarstvu Slovenije se je dohodek povečal za visokih 61 odstotkov, v gradbeništvu Slovenije pa le za 35 odstotkov, medtem ko se je v Gradisu povečal za 39 odstotkov. Kako so porastle nekatere glavne sestavine dohodka v primerjavi z lanskim prvim polletjem, vidimo iz preglednice — v indeksih porasta: Porasti I-VI 84/1-VI 83 Gospodarstvo Gradbn. Gradis Dohodek 161 135 139 Osebni dohodek 144 137 149 Akumulacija OD na delavca: 172 131 127 — indeks 145 138 144 — znesek 22.904 20.763 20.219 Vidimo, da smo v Gradisu dosegli nekaj hitrejšo rast dohodka, toda njegovo razporejanje na osebne do- ' 75 let tradicije —■--------- hodke je bistveno hitrejše kot v gradbeništvu in celo kot v gospodarstvu! Zelo pomefnben prikaz različnih rasti akumulacije je njen delež v dohodku. Ta je znaša1 v gospodarstvu Slovenije 20,9 odstotka, v gradbeništvu 14,4 odstotka, in v Gradisu 15,4 odstotka. Izplačani poprečni osebni dohodki na delavca se približujejo poprečju v gradbeništvu, k čemur letos tudi težimo. Če k osebnim dohodkom priraču-namo še sredstva za skupno porabo in to primerjamo z dohodkom, potem znaša ta delež v gospodarstvu 40,6 odstotka, v gradbeništvu 54,5 odstotka, v Gradisu pa 51,8 odstotka. Gradisov delež je kot vidimo — nižji kot v gradbeništvu, toda močno presega delilno razmerje v gospodarstvu, kamor sodi tudi gradbeništvo. To pomeni, da so v gospodarstvu brez gradbeništva namenili za osebno in skupno porabo delavci manj kot 40 odstotkov dohodka in pri tem dosegli za 10 odstotkov višje osebne odhodke na delavca (!) ter za 72 odstotkov povišali akumulacijo! Primerjalni podatki za samo gradbeno operativo so za Gradis ohrabrujoči. Ob polletju smo v Gradisu opra' vili 65 odstotka več gradbenih del, v slovenskem gradbeništvu za 47 od' stotkov, v jugoslovanskem gradbeništvu pa le za 21 odstotkov. Ob polletju smo pri gradbeni delih opravili v Gradisu 7 tisoč efe tivnih ur več kot lani, v slovenske gradbeništvu 43 tisoč efektivnih manj, v jugoslovanskem gradbeni tvu pa 13.462 tisoč efektivnih u manj! Podobna je slika tudi po števil^ zaposlenih gradbenih delavcev: Gradisu 50 delavcev več, v gradb ništvu Slovenije 580 manj in v gra . beništvu Jugoslavije 10.200 manjj Končno poglejmo še podatke ^ sklenjenih pogodbah v tem časa. primerjavi z vrednostjo pogodb >a v enakem času. V Gradisu je p°ra y vrednost pogodb za 69 odstotkov, Sloveniji za 46 odstotkov, v Jug°s vi ji pa za 51 odstotkov ob tem, da ^ podatek za Jugoslavijo dva mese starejši in se je sodeč po prejsnj številkah zdaj znižal. „ Stane V" Zagrebški velesejem — dodatni impulz Udeležba 1800 domačih in 1350 tujih razstavljalcev iz 61 držav Srečanje gospodarstvenikov, ki je trajalo od 9. do 16. septembra je odprl podpredsednik ZIS Janez Zemljarič in v svojem govoru poudaril pomen te, kot tudi predhodnih tovrstnih prireditev, ki se uspešno uključujejo v spremenjena gospodarska gibanja tako pri nas kot v svetu. Jesenski zagrebški mednarodni velesejem ima v sedanji gospodarski situaciji povsem drugačen pomen kot nekdaj. Včasih je bil to prostor, kjer so razstavljalci predstavljali svoje proizvode, danes pa se vse bolj uveljavlja le kot poslovni sestanek proizvajalcev, zato je tudi nekaj krajši od dosedanjih. Seveda pa 75-letna tradicija tudi nekaj velja, zato se je še vedno udeležuje izredno število tujih (1350) in domačih (1800) razstavljalcev. Tudi dejstvo, da *!pm azstavni prostor 280.000m2 razstavnega prostora ni dovolj, da bi zadostili željam vseh razstavljalcev pomeni, da je zanimanje tako domačih kot tujih izredno veliko. Razlogov za tolikšno zanimanje je več, vendar naj naštejemo glavne tri. Jugoslovansko združeno del6 lahko tujim poslovnežem ponudi nekaj več, saj je nekaj letno stagniranje industrijske proizvodnje končno zaustavljeno oz. je celo v porastu. Zaradi tega, je tudi zanimanje za naše proizvode v porastu in s tem tudi priliv naročil. Tretji razlog pa je v dejstvu, da v izvozni politiki še vedno zaostajamo za planom in so takšne prireditve nekakšen dodaten impulz, da bi dosegli tisto, kar smo si vsi skupaj in vsaka delovna organizacija zase postavili v svoj plan. Seveda pa je v vseh teh planih izvoz na prvem mestu. Posebno zanimanje na tej sejemski prireditvi, ki spada med ene največjih na svetu, je tudi za spremljajoče dejavnosti in manifestacije. Vsakodnevna posvetovanja, razgovori, seminarji, od katerih je bilo največ zanimanja za sestanek jugoslovanskih gospodarstvenikov s predstavniki ZIS o povečanju proizvodnje in izvoza ter seminarju Evropske gospodarske skupnost' 0 možnostih razširitve sodelovanj Tudi Gradisov delež na tej Pra ditvi je že vrsto let enak, če 0 njamo le razstavljene ekspon Tokrat na našem razstavnem P $ štoru predstavljamo: finišer K' . hidravlično desko in montirano velacijo, stroj za reciklažo asfalt brizgalko za bitumenske emulzij" asfaltnega programa, medtem iz betonskega programa le beton na 500/35 in stroj za bruse J stropov. Na panojih je prika2 ■ tudi linija za briketiranje, ter nc < izdelkov iz programa OGP. PflZ ^ je treba, da je tudi na našem stavnem prostoru veliko posl° $6. sestankov, ki šele čez čas, ko se jemska vrata že zapro, obrodijo dove. Iz dogovorov nastanejo nudbe in nekaj teh se kasnei6 LjU realizira. Seveda naš bogati ^ dejavnosti ne populariziramo t%,i kot bi lahko. V načrtovani monta hiši bi lahko prikazali celoten P« zvodni program, razstavljene s prikazali pri delu, prikazali n . tehnologije itd. Vendar bo potf0 ^ za prihodnjo sejemsko priredit6 'j bo v aprilu prihodnje leto, Pre' obljub k dejanjem. ^ XVI. zvezno tekmovanje gradbenih delavcev bo v Mariboru Izvedba tekmovanja TEGRA ’84 zaupana Gradisu ■■■■■■■■■■■■■ Udeležile se ga bodo najboljše ekipe proizvodnih poklicev s posameznih epubli- Na akademiji bodo ■■■ aKaaemiji ooao nasto-P'1 delavci, ki sodelujejo v času od ' do 21 septembra na 6. kultur- TEGRA jamam ii vi Maribor nem srečanju gradbenih delavcev Slovenije. To je letos novost, saj so do sedaj sodelovali v kulturnem programu predvsem profesionalni umetniki. Proizvodni del tekmovanja bo na gradbišču računalniško vodenega skladišča rezervnih delov pri Tovarni avtomobilov Maribor, tekmovalci s področja SLO in DS pa se bodo pomerili na stadionu športnega parka Tabor. V petek v dopoldanskem času bo tematska razprava na temo »ZAPOSLOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE V GRADBENIŠTVU«, popoldan istega dne pa sestanek ekip in žrebanje delovnih mest. Tekmovanje na gradbišču se bo pričelo v soboto zjutraj ob 8. uri. Zidarji, tesarji, železokrivci, odrarji, žerjavisti, keramičarji, pleskarji, električarji, monterji toplovodnega gretja in monterji vodovodnih instalacij, bodo imeli dve uri na razpolago za dokončanje svoje naloge. Tekmovanje v splošnem ljudskem odporu in požarni varnosti pa se bo pričelo ob-12. uri. Verjetno bodo vsi nastopajoči tekmovalci nestrpno čakali šestnajsto uro, ko se bi naj v restavraciji Center pričel zaključni del srečanja. Takrat je namreč predvidena razglasitev rezultatov in podelitev priznanj. Najboljše ekipe posameznih republik in pokrajin bodo prejele priznanja in ookale. ekina ki oa bo osvojila skupno največ točk prejme še prehodni pokal. V veliko pomoč tekmovalcem bo občinstvo, ki ga ta dan ne bi smelo manjkati. Organizacijski odbor zato vabi vse delovne ljudi in občane, da si ogledajo to zanimivo tekmovanje. O poteku in rezultatih bomo poročali v naslednji številki Gradisovega vestnika. Franjo Štromajer Kljub temu, da je Gradis organizator, nimamo niti ene ekipe, ki bi nas zastopala v Mariboru. Na izbirnem republiškem tekmovanju, ki je bilo 2. junija v Ljubljani so bili najbližje uspehu železokrivci in zidarji, ki so zasedli 2. mesto ^stroji na preizkušnjah Uspešna demonstracija v Sarajevu ■■■■■■■ Veliko zanimanje za stroj za reciklažo asfalta gr °™anjkanje investicijskih del v Ni benj^tvu vse pogosteje vpliva *a 1 na druge dejavnosti, ki so povelj® Z nj'm- Če je bila še pred nekaj op Pr°daja gradbenih strojev in v velikcm porastu, pa za dve leti lahko zatrdimo, da v$e 0 Pada. Za obnovo strojev je jih ^a"j sredstev, predvsem pa se projZa to tudi vse manj namenja. i*h'zvaialci tovrstne opreme iščejo jjjtjj v sili, ki ne bo le od danes na fan} temveč bi jim zagotovil tudi ijsljivejši »kos kruha«. NiVt0vrstnimi proizvajalci sta na*a kovinska obrata, eden z gra nskim in drugi z asfaltnim pro-bor u m' 1° Kovinski obrati Mari-faitn-1 so Pred nekaj leti v svoj as-Nš pro8ram vključili prvi domači ost ler 80 $e naprej raziskovali trg in stroj strojem priključili novega — sNe Za rec*klažo asfalta. Več o Neem stroju smo že zapisali tudi v ho-N glasilu, zatorej tokrat ne S,Nh P'Sa*' ° tehničnih karakteri- Tokrat gre zn dobro zamišljeno akcijo, da bi vsem potencialnim kupcem stroj prikazali med delom, ne samo kot razstavni eksponat na velesejmu. Dolgoletna praksa, ki so jo v Kovinskih obratih Maribor uspešno uvajali že z asfaltnimi bazami, sežigalnimi pečmi in tudi fini-šerjem, se je tudi ob tem stroju pokazala kot zelo primerna. Tako so strokovnjaki tozda ta stroj najprej predstavili v Beogradu, kjer organizacija same demonstracije ni bila najboljša. Zato pa je bila predstavitev v Sarajevu, kjer se je zbralo preko 50 predstavnikov. Le-ti so zastopali samoupravne interesne skupnosti za ceste tako na republiškem, kot tudi mestnem in občinskem nivoju. Tudi številni predstavniki komunalnih podjetij in tudi nekaj gradbenih organizacij za nizke gradnje se je zanimalo za delo stroja. Najprej je bila prikazana video kaseta o naši delovni organizaciji, nato pa še o industrijskih obratih. Po uvodnih predstavitvah je inž. Josip Horvat podal osnovne karakteristike o samem stroju, nakar so si vsi predstavniki z zanimanjem ogledali demonstracijo. Prav neverjetno je bilo zanimanje za ta stroj, ki stari asfalt v 15 minutah predela v »novega«, s katerim lahko takoj »zakrpajo« cestne luknje. Bilo je podanih tudi nekaj strokovnih predlogov za izboljšave, ki so si jih naši strokovnjaki zabeležili in jih bodo upoštevali že pri izdelavi naslednjih strojev. Prvi domači stroj za reciklažo asfalta Smo torej uspešno predstavili nekaterim potencialnim uporabnikom, saj smo tik pred zaključkom redakcije izvedeli, da je ta uspešna predstavitev z demonstracijo že obrodila sadove, saj je bilo podpisanih že nekaj pogodb za prodajo tega stroja. Ob zaključku je potrebno pohvaliti tudi predstavništvo Commerca iz Sarajeva in SIZ za puteve BIH, ki sta veliko prispevala, da je organizacija predstavitve potekala nemote- mk no. Stroj za reciklažo asfalta Morda vas bo zanimalo Kakšna bo Ljubljana leta 2000 Za osnutek dolgoročnega plana javna razprava podaljšana do 15. oktobra Avtobusni promet V krakih, ki jih ne pokriva primestna železnica, bodo organizirane samostojne avtobusne linije, to je na povezavah Ljubljane s Horjulom in Polhovim Gradcem, Dolskim, Igom lev Preserjem. Manjši in odročnejši kraji, ki so bolj oddaljeni od koridorjev primestne železnice ali avtobusne linije, bodo oskrbovani s K-bus linijami. To je v svetu že uveljavljen sistem javnega prometa, ki je primeren za redkeje naseljena področja in se opravlja z minibusi kapacitete 16 do 25 sedežev. Promet z minibusi se opravlja v zaželeni smeri potnikov, ki vstopajo bodisi pred domačim pragom ali na vnaprej dogovorjenih stalnih postajališčih. Kot tak je K-bus sistem primeren tudi za invalide, starejše občane in otroke, omogoča pa kratek čakalni čas (5 do 8 minut). K-bus sistem bo vpeljan na vseh območjih, ki ne bodo pokrita z rednimi linijskimi sistemi javnega prometa, v določeni meri pa tudi v ostalih območjih kot dodatno možno prevozno sredstvo. Ti minibusi bodo istočasno opravljali tudi priključevanje na železniški primestni promet. Kolesarski promet Sistem regionalne prometne ureditve bo dopolnjeval kolesarski promet. Predvidenih je približno 370 kilometrov varnih in ambien-talno ustreznih mestnih in regionalnih kolesarskih poti, od tega 160 kilometrov zunaj ureditvenega območja Ljubljane. Regionalne povezave so predvidene v smereh proti Kranju in Škofji Loki ob bregovih Save in Sore, povezava z Vodicami ob obstoječi cesti Gameljne—Vodi- ce, povezavo Ljubljane z Mengšem in Trzinom bo predstavljala posebna steza ob cesti za motorni promet. Na to zvezo bodo s posebno stezo priključene Domžale, ki pa bodo povezane z Ljubljano še s posebno stezo ob bregu Kamniške Bistrice. Ob Ljubljanici se bomo v Ljubljano vozili iz Podpeči, iz Iga pa po kolesarski stezi ob obstoječi cesti, medtem ko naj bi kolesarska pot proti Polhovem Gradcu tekla ob Gradaščici. Omenjene regionalne povezave bosta povezovali dve prečni zvezi, in sicer severno od Ljubljane od Medvod prek Vodic in Mengša od Domžal, s tem, da bo od Vodic do Domžal zgrajena posebna kolesarska pot, južno od Ljubljane pa bo prečna zveza povezovala Škofljico, Ig, Podpeč in Vrhniko kot kolesarska pot, ločena od motornega prometa. Potrjen predlog zakona o graditvi objektov Upoštevati bo treba reference o poprejšnji uspešnosti izvajalcev Izvršni svet SR Slovenije je februarja letos določil besedilo osnutka zakona o graditvi objektov, Id v celoti ureja investicijsko graditev, od predhodnih del, izdelave tehnične dokumentacije, mnenja o družbeni in ekonomski upravičenosti investicijskega vlaganja, zagotavljanja sredstev, oddaje in izvajanja del, tehničnega pregleda, dokončnega prevzema objekta, pogojev za registracijo in poslovanje udeležencev investicijske graditve, graditve objektov občanov in civilno pravnih oseb do inšpekcijskega nadzora ter odgovornosti investitorja in vseh drugih udeležencev pri graditvi. Osnutek je v večmesečni razpravi in obravnavi doživel nekatere spremembe tako, da ga je kot predlog Izvršni svet skupščine SR Slovenije potrdil na svoji seji 6. septembra. Predlog zakona tako ne vsebuje več določb o zagotavljanju finančnih sredstev. To bo urejal poseben predpis, ki ga bodo še pred sprejetjem zakona o graditvi predložili Predlog zakona o graditvi objektov ne vsebuje več določb o zagotavljanju finančnih sredstev, družbeno in ekonomsko upravičenost naložb bo urejal družbeni dogovor. Na fotografiji je gradbišče ploščadi Borisa Kraigherja v Ljubljani skupščini SR Slovenije. Do sprejetja tega predpisa pa bodo še naprej veljale določbe zakona o graditvi objektov. Potrjen predlog zakona o graditvi objektov prav tako ne določa več organ, ki daje mnenje o družbeni in ekonomski upravičenosti investicijskih vlaganj, ampak bo upravičenost naložb urejal družbeni dogovor. Predlog zakona tudi ne opredeljuje odgovornosti investitorjev pri izdelavi investicijskega programa. Po predlogu novega zakona naj bi investitor pri ugotavljanju najboljšega ponudnika za izvajanje del upošteval reference, priporočila oziroma dokaze o predhodni uspešnosti ponudnikov, to je izvajalcev. Gospodarska zbornica Slovenije pa bi naj zbirala in vodila evidenco o strokovnih kadrih in priporočilih izvajalcev. V skladu z razpravami o osnutku zakona o graditvi objektov je v predlogu dana možnost, da tehnično dokumentacijo za potrebe občanov izdelujejo delovni ljudje, ki s samostojnim delom kot poklicem opravljajo dejavnost projektiranja. V predlogu zakona se predvideva kot pogoj za registracijo obrtne zadruge, ki gradi za potrebe občanov, da le-ta ima v svojih vrstah vsaj enega inženirja in enega tehnika ustrezne stroke z opravljenim strokovnim izpitom in najmanj petimi leti delovnih izkušenj. q p Prihodnjič: V Ljubljani spet cestna železnica kje vse se bomo po mestu lahko vozili s kolesi MESTNI JAVNI PROMET Mestni prometni sistem naj bi v bodoče temeljil na mestnem javne prometu, medtem ko bodo ostal®8 temativne oblike predstavljali: K lesarski promet, pešpoti in oseb motorni promet. Nosilec potniškega prometa torej javni promet, saj lahko le zagotovi ustrezno dostopnost mobilnost vsem kategorijam pre valstva. Pokriva lahko celot mestno območje, njegova racion , nost pa prinaša več prednosti pr^ ostalimi oblikami prometa, bodo — ob mestnem — še ve vključevale v prometni sistem celoto. . v. Glede na dejstvo, da obstoječ1 ^ tobusni javni promet očitno ne mogel več opravljati svoje nal°$ . ne da bi kvaliteta potniških ston^ še naprej padala, je kot najpfIjn nejše javno prometno sren* predvidena cestna železnica ( vaj) na lastnem vozišču. Ko melj ni nosilec mestnega jaV ys£ prometa ima cestna železnica prednosti, kot na primer ve . zmogljivost in prilagodljivost g°s^e. prometa, zanesljivost voženj,va' vanje z energijo, nevezanost na ženo energijo, glavna težava p° jjjj. novnem »uvajanju tramvaja v U Ijani pa bo razmeroma visoka1 sticija v začetnem obdobju. ,j Kje bodo proge cestne želez01 Princip izgradnje je radialen- ^ pomeni, da bodo proge potek3 smeri proti mestnemu sredi® ,a, sicer iz smeri Ježice, Šentvida, j, ške, Polja ter po Novi Jarški vp ( niči ter Savski in Šmartinski kolikor bo na Jarškem produ rea . rana predvidena pozidava. ^KU jt)i dolžina prog cestne železnice n ^ znašala 31,5 km, z njimi pa $ mestno središče povezano z ’ ^ glavnimi smermi razen z P° eJeg( cesto, kjer naj bi vlogo prim80^ nosilca prevzela primestna žele z visoko frekvenco voženj. $ Drugi nosilec mestnega JaV ,n« prometa, ki bo dopolnjeval železnico, bo še vedno avtobus, ^ organiziran v dveh oblikah. J° $1 priključne avtobusne linije ins stojne avtobusne linije. . . 0I Prva oblika naj bi pripelj3*^ j, čane do končne postaje cesto ^ leznice iz Kleč, Savelj, ČrnU_", meljn, Vikrc, Tacna, Šma? pi Brda, Stanežič in GunceU^ p|i končne postaje cestne železo1 -3 j; Dolgem mostu naj bi vozila '.Jp Vrhovcev, priključni avtobusi 1 g|j» dobrave, Zaloga, Sostra, Z8-* in Vevč pa na postajo v P0')1^ bodo našteta naselja P°veZ^ijii‘ mestnim središčem samo s pP b6 nimi linijami na cestno želez10 f obvezno prestopanje, pri če°L,s/ potrebno posebno pozornost p titi hitremu in udobnemu , prestopanja. (Nadalje*'*0 Dobro počutje v Mariboru! Gradisovci na izletu po ČSSR 46 delavcev n$ povračilnem obisku zadovoljnih Kot že vrsto let, smo tudi letos organizirali v mesecu avgustp (med 16. ln 27. avgustom) izlet v ČSSR. Sloje Za počitniško izmenjavo skupine naših delavcev z delavci iz liarod-nega podnika Bytostav iz Ostrave. Na potovanje je šlo 46 delavcev iz na-ših tozdov. , Y prvi dan potovanja smo vklju-J" tudi poldnevni ogled mesta ttfnaj. Ogledali smo si dvorec ^chdnbrunn, grobnico kraljev, Šte-anovo cerkev, vozili smo se po du-j^jskem Ringu in se sprehodili po Avstrijsko-Češkoslovaško mejo Sm° prestopili 16. avgusta okrog 15. jre- Tod sta nas že čakala tovariša t-ubomir Vybiral in Jaroslav Pokor-predstavnika našega gostitelja N P. BVTOSTAV. £e tu smo se začasno poslovili od ene. 'zmed naših tovarišic, ki jo je na m.eJ° prišla iskat njena sestra in jo °upeljala domov. Po dogovoru, se nam je znova pridružila v Pragi. I Organizacija in 'program našega . °vanja sta bila vnaprej dogovor-Jena. Ves program sta nam razložila Predstavnika N. P. BVTOSTAV že v avtobusu. Prvi del našega letovanja je bil ezan na njihovo rekreacijsko sre- dišče Malenovice, kjer nas je vodil in bil ves čas z nami tovariš Vybiral. Tu smo imeli organiziran spoznavni večer, piknik in zaključni poslovilni večer. Od tam smo tudi hodili skupinsko ali posamič na izlete v hribe in v bližnje vasice ter mesta: Ostravo, Fridland, Rožnov in Fridek Mi-stek. Videli smo tudi skakalnico, na kateri je začel skakati Jiri Raška, ki danes trenira državno reprezentanco ČSSR. Ogledali smo si tudi mesto Ha vi rov, kjer smo lahko nakupili nekatere spominke. 22. avgusta smo. si med potjo v Prago ogledali še spomenik žrtvam — češkoslovaškim in sovjetskim borcev, ki so padli pri obrambi Ostrave V II. svetovni vojni, ter drugi rekreacijski center DITRI-HOV bližu mesta Jesenik. Po Pragi so nas vse dni vodili tovariši Pokorni, Miiller in Hrlička. En dan smo imeli na razpolago tudi turističnega vodiča, ki nam je razkazal najlepše in najatraktivnejše dele Prage in znal srbohrvatski jezik. Iz Prage smo odšli še na dva enodnevna izleta. Prvi je bil v Konopište, kjer smo si ogledali lovski dvorec Franca Ferdinanda, drugi pa v Karlove Vare, Marjanske Lažni in Plzen. Splošno mnenje naših delavcev v tej skupini je bilo, da je to,potovanje po delu Moravske in Češke zelo uspelo in da je bilo prijetno, zahvaljujoč organizatorjem in izvajalcem. Svoje navdušenje in lepe spomine na te dni smo našim gostiteljem tudi izrazili na zaključnem, poslovilnem večeru. Ob koncu bivanja v Pragi smo udeleženci potovanja izoblikovali nekaj predlogov, da bi tovrstne počitniške dneve vsebinsko še obogatili: 1. Bivanje v rekreacijskem centru Malenovice naj bi bilo skrajšano vsaj za en dan, na račun bivanja v Pragi. 2. V Karlove Vare bi mora] biti odhod v zgodnjih jutranjih urah. 3. V Pragi bi morali imeti turističnega vodiča vsaj dva dni. Tovariš Branislav Kyncl, ki nas je letos vodil po Pragi in dela za turistično agencijo ČEDOK, nam je že zagotovil, da bi se to dalo urediti. 4. Tudi v bodoče naj bi skupina imela svojega vodjo, ki bo skrbel za nemoten potek potovanja, bivanja in sporazumevanja z gostitelji, kot ga je imela letos. Ramiz Džafič 3jjdls jn Bytostav Podpisali predpogodbo o izmenjavi _ v letu 1985_________________________ _________Prejeli smo tudi zahvalo Iz ČSSR za prijetno letovanje_ K skupini dopustnikov iz Šle ^ 80 letovali v našem počitni-s ,ern domu v Ankaranu, smo že pi-Ve'stn £reišni‘ številki Gradisovega dru>rU®a s*cuPina je bila pri nas v js|uKi Polovici avgusta — nekako v J^času so bili v ČSSR tudi Gradi-p 1 delavci. Drugi skupini smo pri-d. v,l' podoben program kot prvi, le smo jim omogočili tudi ogled morskega akvarija. V času njihovega bivanja pri nas, je bila z obeh strani podpisana tudi predpogodba o podobni obliki izmenjave tudi za prihodnje leto. Izmenjani naj bi bili po dve skupini: ena pozimi in ena poleti z naše strani, z njihove pa obe poleti. O točnih datumih odhodov se bo treba še dogovoriti, vsaka izmena pa naj bi štela po 45 ljudi in trajala po Literarni kotiček Sramota Gušimo se u valovimo laži i prevare... , Plivaino ka slamkama šlo plove pred nama -r-nemočni izostaju, tonu A neki i dalje tatu druge i varaju sebe ubijedeni — da su komunisti Socijalizma i vodiči u Komunizam. 12 dni. Ti podatki se nanašajo na sindikalno izmenjavo delavcev; ' izmenjava učencev je dogovorjena posebej. Na naslov delovne organizacije smo pred dnevi prejeli tudi pismo, v katerem se vodja izleta učencev, Petr Klimek, v svojem in v imenu učencev ter delavcev 1. skupine izletnikov, zahvaljuje za prijetno bivanje v Jugoslaviji. Med drugim je v pismu zapisano tudi tole: »Kot pedagog ali dopustnik sem bil pri vas že štirikrat. Ne glede na to, da sem se vedno vračal domov z najlepšimi vtisi, letošnjega bivanja v Jugoslaviji ne bom pozabil. Vse od prvega srečanja na ozemlju Jugoslavije smo bili obdani s pozornostjo, skrbjo in pristnim prijateljstvom vaših delavcev, tako na Pohorju, v Ankaranu, Poreču in v Ljubljani.« Ob koncu je tudi stavek: »Veselimo se nadaljnjih medsebojnih srečanj in vas tovariško pozdravljamo!« G. B. Milenko Nikič Vračanje Ne vodi me š tresočo roko po prepadih znanih onkraj sanj nedoiivetih ne poljubljal me s pogledi dovolj je že preteklost večno begajoča pusti že emocije mladosti razumem tebe in razumem sebe dokončno se ne bova poslovila vračava se vedno na začetek — ■ resignacija odpade. Tatjana Savinšek Ostat če sječanja Mjesto susreta prvog ostat če u sječanju dok srce kuca... Priroda i tvoja Ijepota opijala je čelije života i utonula je velika želja izostala je sreča. Ilijaz Nesimovič ^*******.************it>>£ $ ♦ ¥ * * ¥ ¥ ¥ Dopisujte v naše glasilo a ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ****************»^***** Na počitniški praksi Tarak Hammani, Tunizijec »Zahvaljujem se za vse, kar sem videl pri vas!« Tarak Hamman' j „• 26-letni študent, doma iz Sfaxa v Tuniziji. Ves avgust je bil na počitniški praksi oziroma delu v Gradisu. Še pol leta študija ima pred seboj, nato pa ga čaka diploma. Postal bo gradbeni inženir. Tarak je bil letos edini tuj študent, ki je prek mednarodnega združenja IAESTE ter s posredovanjem Koordinacijskega odbora za mednarodno izmenjavo strokovnih praks pri Univerzitetni konferenci ZSMS Ljubljana, opravljal počitniško prakso v Gradisu. To je bila, kot je povedal, zanj velika izkušnja. Prvikrat v življenju je prestopil domačo mejo, se podal v svet, se ves čas sporazumeval v tujih jezikih (v francoščini ali angleščini), zdaj pa se bo, po mesecu dni dela in nekaj dnevih oddiha nekje ob Jadranski obali, poln vtisov vrnil domov. Takole je tekel naš pogovor z njim: — Kako se je zgodilo, da si se znašel tu pri nas? »Študiram gradbeništvo. Na fakulteti v Tuniziji sem opazil oglas, s katerim je bilo razpisanih 5 mest za počitniško prakso oziroma delo v drugih državah. Prijavil sem se in zdaj sem tu.« — Kako si sprejel odločitev, da boš šel v Jugoslavijo? »Na teh 5 razpisanih mest nas je kandidiralo 8 študentov. Povedati je treba tudi to, da smo se lahko prijavili samo najboljši. Ker sem tudi sam že opravil vse izpite, sem se prijavil in bil izbran. K sreči smo se potem uspeli med seboj dogovoriti, kam bo kdo šel. Moja velika želja, da bi prav jaz odšel v Jugoslavijo, se mi je izpolnila.« — Kaj si pred odhodom vedel o Jugoslaviji, o Gradisu? »Pri nas poznamo Jugoslavijo kot prijateljsko Titovo državo, vemo da ste lepa in turistična dežela z do- Tarak Hammani brimi strokovnjaki, da se hitro razvijate in tudi to, da imate nekaj gospodarskih težav. O Gradisu pa nisem vedel nič.« — Zdaj zaključuješ — si zadovoljen s prakso? So se ti izpolnila pričakovanja? »Da! Gradis je velika gradbena in proizvodna organizacija. Gradite raznotere zahtevne objekte, kakršnih si doslej še nisem imel priložnosti ogledati od blizu, v času gradnje. V mesecu dni, kolikor sem bil pri vas, sem se seznanjal z vašo organiziranostjo, organizacijo, tehnologijo, objekti in podobno. Trudili ste se pokazati mi kar največ. Morda je to priložnost, da se še enkrat zahvalim inž. Hrenu, tov. Klofutarju in ostalim ter Izobraževalnemu centru za vso pomoč. Odhajam z lepimi spomini in dobrimi vtisi.« — Imaš v zvezi s to prakso še kakšne obveznosti? »Pripraviti moram poročilo o tem, kje sem bil, kaj sem delal, kaj zanimivega videl in podobno. To bom opravil po vrnitvi, v domovino na podlagi zapiskov, ki sem si jih delal. Se prej.pa nameravam za nekaj dni z avtostopom na morje.« — Koliko časa traja pri vas študij? »Pri nas poznamo stopenjski študij . V gradbeništvu to pomeni za ene 4 leta, za gradbenega inženirja pa šest. Sam sem končal 5. leto, zdaj pa me čaka še pol leta študija in nato priprava diplomske naloge.« — In kako da si se odločil prav za ta poklic? »V naši družini je gradbeništvo že kar družinska tradicija. Ded je bil zidar, gradbenika sta tudi oče in stric — oče je lastnik podjetja z okrog 500 stalno zaposlenih ljudi — eden izmed treh starejših bratov pa je tudi že gradbeni inženir. Več kot 100-letna tradicija se mora nadaljevati.« — Koliko si zaslužil? Kje si bival, kako se hranil? »Dogovorili šmo se za 20.000 dinarjev. Bival sem v domu na Poljanski, hranil pa sem se na različnih mestih.« — Kakšen pa je tvoj splošni vtis o ljudeh, s katerimi si se srečeval? »Vaši ljudje so skromni in prijazni. Presenetilo me je, da imate veliko mladih ljudi. Vsi tudi obvladajo katerega izmed tujih jezikov, tako da mi sporazumevanje ni povzročalo večjih težav. Naučil sem se tudi nekaj vaših besed: dober dan, prosim, na zdravje ipd. Za konec lahko zapišete še eno: Hvala!« G.B. Na sliki so z leve proti desni šoferji iz tozda GE Celje —t Franc, tozda LlO ■j' Albin, tozda GE Ljubljane — Stane in kovinski obrati Ljubljana — Tonče • Srečno vožnjo, Gradisovi šoferji! proti Celju, Ljubljani, Škofji L°j° ali kam drugam. Morda je k°. izmed njih povedal kak nov šofest* vic, ki jih je kar precej? i Danes se srečujejo tukaj, drug'^ spet drugje. Medtem se vsak da zgodi marsikaj, tako da je tem 1 pogovore ob postanku vselej dpvoU' Da bi bili le vedno tako nasmej3 ni. Pa srečno vožnjo! ^ ^ Še kdo ne pozna šoferjev službenih osebnih avtomobilov v Gradisu? Imamo jih skupaj 12. Štiri od njih smo, pred dnevi, ujeli v objektiv fotoaparata, ko so se njihovi potniki, direktorji tozdov, potili na konferenci direktorjev v Gradisovem počitniškem domu na Pohorju. Kdo bi vedel, kaj pomeni nasmeh na njihovih licih. Eno je gotovo, zresnijo se takoj, ko morajo sesti za volan in skozi gost promet odpeljati Višje socialne pomoči V kratkem naj bi zajamčeni osebni dohodek znašal 15.000 din ^ Ob izrednem povečanju življenjskih stroškov in inflaciji, ki je letošnje 1**® že presegla 60 odstotkov, postaja sociala vse pomembnejši korektiv za ^ pravo vse večjih socialnih razlik. Zato je komisija za usklajevanje progra^ pri Skupnosti socialnega varstva predlagala sisom povečanje nekaterih cialnih pomoči. Tako naj bi za nazaj, to je že s septembrom, povečali otroške dodatke in sicer od zdajšnjih 600 na 900 dinarjev, od 1.100 na 1.600 dinarjev in od 1.900 na 2.400 dinarjev. S 1. oktobrom naj bi se povečale pokojnine še za 11 odstotkov in denarne pomoči kot edini vir preživljanja z zdajšnjih 7.000 na 8.000 dinarjev. Komisija je razpravljala in podprla tudi predlog sindikatov za povečanje zajamčenega osebnega dohodka. Vemo, da je le-ta do maja letos znašal 9.350 dinarjev, potem 12.200 dinarjev, zdajšnji predlog pa predvideva dvig zajamčenih osebnih dohodkov na 15.000 dinarjev. Če bo sprejet predlog o spremembi višine zajamčenega osebnega dohodka, potem se bo spremenila tudi višina denarne pomoči za brezposelne. Zdravstvene skupnosti v Sloveniji naj bi pospešile tudi redne v8*00^ cije nadomestil osebnega dobo zaradi bolezni in poškodb, da ne zavlačevanjem še bolj poslabšaj' ^ cialnih razmer bolnikov in njih0 družin. ^ Verjetno se tudi ne bo sprem6 osnova za izračun osebnega . ^ hodka porodnic. Osnova naj b' 0 j še naprej njihov poprečni oS\j§, dohodek iz prejšnjega leta,raZ ljajo pa o avtomatizmu, ki bi °%i gočal sprotno povečanje nadom6^, za porodnice za vsak mesec in3 toliko, kot se je poveča p°Pf6 osebni dohodek v Sloveniji- ^ z zajamčenim osej^ $e V zVezi z zajamčenim ose dohodkom naj povemo še to, fj bo število Gradisovih delavce naj bi po sprejemu zneska l5' din prejemali zajamčeni OD, P čalo na prek 500. C. PaV' li" f Med upokojenimi Inž. Boltežar Hvastija, dolgoletni direktor Vsak človek se občasno zamisli nad svojo prehojeno življenjsko potjo — nekateri jo poimenujejo kar usodo. Značilno je tudi to, da ob obujanju spominov ali odločanju o življenju v prihodnosti opredeljujemo datume, dogodke in okoliščine kdaj in zakaj se nam je, oziroma bo, koreniro spremenilo naše življenje. Prelomnic, drugače jim pravimo tudi mejniki, je več vrst. Ena izmed njih je tudi upokojitev. S l. junijem se je upokojil dolgoletni direktor tozda Nizke gradnje Maribor inž. Boltežar Hvastija. »Zaradi osebne skromnosti mi. Hvastije, so mejniki in značilnosti njegove življenjske in strokovne poti vedno ostajali v ozadju. Zato je prav, da jih ob tej priložnosti na kratko osvetlimo« ■ ~~ je pred časom dejal Franc Kositer, predsednik KPO Gradisa. Osvetlili jih bomo tudi mi. Inž. Hvastija je maturiral leta i94š — sredi vojne vihre. Po vpisu na FAG G v Ljubljani je bil že novembra istega leta odpeljan v Dachau... Po koncu vojne, so mu zaposlitev pri Državnem rečnem brodar-stvu v Beogradu in dolžnosti v JLA po osvoboditvi odložili nje- govo veliko željo po študiju. Vendar le za nekaj časa; ponovno se je vpisal na tehnično fakulteto in jo v letu 1956 tudi dokončal. Nato se je zaposlil v podjetju za inženirsko tehnične gradnje Teh-nogradnji Maribor, kjer je do prenehanja tega podjetja v letu 1970 opravljal vrsto pomembnih dolžnosti in nalog pri projektiranju in izvedbi mostov in energetskih objektov v Sloveniji, Jugoslaviji in v tujini. Bil je tudi direktor projektivnega biroja in tehnični direktor Tehnogradenj. S svojim delom in znanjem je čvrsto stopil v prve vrste tistih gradbenih strokovnjakov Slovenije, ki so nosili najtežja bremena povojne obnove in poleg številnih objektov zgradili tudi čvrste temelje sodobnega slovenskega gradbeništva kot gospodarske panoge in stroke. 5 prenehanjem Tehnogradenj oziroma priključitvi h Gradisu leta 1970 je bil imenovan za direktorja P E Nizke gradnje in kasneje tozda NG Maribor. Te dolžnosti je opravljal vse do upokojitve. Za svoje delo je prejel dve državi odlikovanji, Gradisovo nagrado in več priznanj preko Društva inženirjev in tehnikov Slovenije. V času svojega dela v Gradisu je stal čvrsto na čelu tiste Gradisove dejavnosti, ki je odlično dopolnjevala Gradisovo podobo nosilca razvoja slovenskega gradbeništva tudi na tehnično in tehnološko izredno zahtevnem področju. Danes lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da se inž. Hvastija ne glede na formalno upokojitev še aktivno delovno vključuje v Gradisove napore pri pripravah in gradnji inženirskih objektov. Njegovo bogato znanje in izkušnje predvsem pri gradnji energet- skih objektov so v dragoceno ponioč našim mlajšim strokovnjakom, ki stojijo pred težko nalogo, da v pogojih težke gospodarske situacije in že nekaj let trajajoče krize v gradbeništvu zadržijo, potrdijo in učvrstijo Gradisov renome — kot edinega izvajalca vseh energetskih objektov v Sloveniji po vojni. Spoštovani tov. Hvastija! Dovolite, da se v imenu Gradisa še enkrat zahvalimo za vaš ogromen dosedanji prispevek k razvoju in rasti DO ter vam iskreno zaželimo dobro zdavje in nadaljnje sodelovanje. Eden izmed »krogov«, v katerih se je inž. Hvastija uradno poslavljal od Gradisovcev, je bil tudi krog Gradisovih direktorjev. Predali so mu spominsko darilo, priložnostni govor pa je imel tovariš Kositer. Foto: F. Š. y '"Znan obraz Rudolf Horjak Pri svojem novinarskem delu vsakodnevno srečujem po gradbiščih veliko Gradisovih delavcev. Z mnogimi se srečam po večkrat in to na različnih gradbiščih. Tak > je bilo tudi z geometrom Rudolfom Horjakom iz tozda GE Nizke gradnje Maribor. Prvič sem ga opazil in z njim •nalo pokramljal pred več kot štirimi leti na gradbišču HE Solkan pri Novi Gorici, najino tokratno srečanje pa je bilo pred kratkim, tokrat na gradbišču HE Mavčiče, Pozorno je zrl v svoj teodolit, ki ga vestno prenaša od gradbišča do gradbišča že več kot 30 let. » V Gradis sem prišel 2 7. aprila 1947. leta,« mi je omenil naš geometer Rudolf Horjak. »Kot zidar sem prišel na gradbišče Mariborski otok. Nafo se mi je kmalu Ponudila možnost šolanja in do- datnega izobraževanja. Vpisal sem se na srednjo gradbeno šolo in jo uspešno končal 1951. leta. V času šolanja sem šel tudi na mladinsko delovno akcijo Šamac—Sarajevo in bil dvakratni udarnik. Po končani srednji tehnični šoli sem kot mlad tehnik prišel na gradbišče hidroelektrarne Vuzenica. Pri gradnji je nastalo jezero, ki je potopilo precej kilometrov cest in del železniške proge Vuzenica—Dravograd. Treba je bilo zgraditi nove ceste in progo. Ker na gradbišču niso imeli geometra, ki bi z meritvami sodeloval pri gradnji, sem sam prijel za teodolit In nivelir, ki me od takrat stalno spremljata.« Rudolf Horjak je v Vuzenici ostal dve leti, nato je odšel na gradbišče našega prvega mostu v Vuhredu, zatem na gradbišča HE Ožbalt, avtocesto Ljubljana—Zagreb in cesto Ravne na K o roškem —Dravograd. » Delo geometra je najbolj naporno na gradbiščih cest in avtocest. Dnevno je bilo treba prepešačiti po več kot 20 kilometrov. To velja predvsem za gradbišča hitre ceste Maribor—Arja vas in avtocesto Ljubljana—Razdrto. Spominjam se, da sem dobil prvo prevozno sredstvo — takrat je bilo to kolo — že čisto proti koncu gradnje ceste Ravne — Dravograd. Leta 1968. sem odšel v Sirijo, kjer smg v kraju Hneda gradili Železniški most prek reke Eufrat. Most je bil dolg 650 metrov. V Siriji sem poleg geometrskih del opravljal tudi nadzor nad deli arabskega partnerja, ki je gradil priključke. V Siriji smo vsi delali v izredno težkih pogojih; temperatura je včasih presegla 50stopinj. Nosilci so se tako segreli, da jih nismo mogli prijeti z golimi rokami, temveč smo morali, uporabljali rokavice. Tudi žejo smo trpeli. Sam sem si vsako jutro skuhat čaj in ga nosil s seboj po gradbišču. Po vrnitvi iz Sirije se je naša delovna enota Tehnogradnje ponovno priključila Gradisu. Odšel sem na delo v Čadavico in Kru-šico v Bosni in Hercegovini.« S svojim teodolitom je bil Rudolf tudi na vseh dravskih hidroelektrarnah, na gradbiščih mostov v Prelogah, Trbovljah in v Hrastniku. Bil je takorekoč povsod, kjer je dela izvajal naš tozd GE Nizke gradnje Maribor. » Kot zanimivost za mlajše rodove naj povem, da se še spominjam tovornjaka na parni pogon, ki je vozil po mariborskih gradbiščih. Voznik je paro za pogon tovornjaka dobil tako, da je vodo v kotlu segreval s pomočjo drv. Na avtocesti Ljubljana - -Zagreb pa smo imeli parni valjar, ki smo ga kurili s premogom.« » V 57. letih pri Gradisu sem doživel že marsikaj —in preživel. Ves čas mi je nekaj narekovalo da moram v Gradisu tudi ostati in da ne smem v težjih trenutkih kar oditi, kot so to storili mnogi. Pravi Gradisova' smo bili vedno sposobni premagati še tako težka in krizna obdobja. Prihodnje leto se bom upokojil, saj bom napolnil 60 let. Pred odhodom, bi mlajšim svetoval, naj pridno delajo in naj zaupajo v Gradis vsaj toliko, kot so v Gradis zaupale starejše generacije.« Rudolfu Horjaku želimo obilo zdravja in sreče v življenju, ter da bi v miru še dolgo užival zasluženo pokojnino. C. P. ___________________________________J /"Tema za koordinacijski odbor aktivov invalidov v Gradisu Problematika odmere nadomestil OD delovnim invalidom Gordijski vozel za skupščino SPIZ 18. septembra — kaj bo s pobudo RS ZSS ---------------------------—;-------------------------------------------------- Gordijski vozel za skupščino SPIZ 18. septembra — Kaj bo s pobudo RS ZSS Novi republiški zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, ki se uporablja od 1. januarja 1984 dalje, v 74. členu določa nov način odmere nadomestil zaradi manjšega osebnega dohodka invalidov na drugem ustreznem delu. Torej so vsa nadomestila, priznana in odmerjena po uveljavitvi tega zakona (po 1. 1. 1984) priznana in odmerjena po novem sistemu. Po 263. členu novega statuta Skupnosti pokojninskega'in invalid- skega zavarovanja SR Slovenije (SPIZ) se od 1. 1. 1984 dalje na novo odmeri jo tudi vsa nadomestila, priznana in odmerjena do 31. 12. 1983, torej po določbah republiškega zakona in novega statuta SPIZ v SRS. Novo odmero po izrecni določbi opravi skupnost po uradni dolžnosti. Hkrati oziroma istočasno z novo odmero pa zdaj, po zaključnih računih, vsem uživalcem nadomestil izstavljajo odločbe o dokončni odmeri teh nadomestil za leto 1983 še po starem sistemu. Stari sistem (103. člen prejšnjega statuta) naj bi še torej uporabljal samo še za do- končno odmero nadomestila za leto 1983 oziroma za ureditev razmerij po prejšnjih predpisih. , Dvakrat vroče poletje Ob novi odmeri nadomesti! (po 263. členu novega statuta) za čas od 1.1. 1984 dalje (po uveljavitvi novega zakona) so prvi izračuni pokazali, da so pri nekaterih, predvsem starejših delovnih invalidih — upoštevaje drugi odstavek 47. člena republiškega zakona — zneski akontacij nižji od zneskov po prejšnjem statutu in tudi nižji od akontacij, ki so jih v letu 1983 prejemali delovni invalidi. Nove odločbe seveda povzročajo razburjenje, saj zahtevajo vračilo (pre)več (?!) izplačanih zneskov — akontacij nadomestil — ob poračunu. Poračun pa sodi že v obdobje po 1. 1. 1984, ko se zahteva ravnanje po novem zakonu in sistemu. Hkrati s prejemom teh odločb smo priče protestom — reagirajo delovne organizacije, invalidi posamezniki, pa tudi družbenopolitične skupnosti. Omenimo na primer predsedstvo Republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije, ki je skupščini SPIZ poslalo pobudo za spremembo načina odmere nadomestil po 103. členu prejšnjega statuta in ponovno odmero nadomestil zaleti 1982 in 1983 za vse zaposlene delovne invalide. Sodni spori Sezimo še nekoliko nazaj. Stari sistem (103. člen statuta SPIZ) se je uporabljal od 1. 1. 1982 do 3 h 12. 1983 in je za tisti čas vnesel glede na prejšnji sistem več novosti. Na način, določen v 103. členu oziroma analogno, so bila odmerjena vsa nadomestila, uveljavljena v obdobju 1982-83, po 216. členu pa tudi opravljena takratna nova odmera nadomestil, uveljavljenih in odmerjenih po statutu iz leta 1978 do 31. 12. 1981. Že takrat je prišlo pri približno petini uživalcev nadomestil do preplačil akontacij; med letom prejete akontacije so bile višje od dokončno odmerjenega nadomestila za leto 1982. Seveda je bil zahtevan in v večini primerov tudi opravljen poračun. V nekaterih primerih pa je prišlo do sporov — sodni mlini pa vemo, meljejo počasi... V takratnih zadevah — oziroma sporih, ki tudi do marca letos še niso bili vsi rešeni — je potem sodišče združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji zavzelo pri zahtevah za sodno varstvo do marca 1984 stališče oziroma razlago SPIZ po 103. členu bivšega statuta v celoti, po marcu 1984 pa nekoliko drugačno. To »ne- z —\ Pridite na kostanjev piknik na Pohorje Še je čas za sprehode <• do Gradisovega doma i Več ali manj smo z dopusti za letošnje leto zaključili. To pa še ne pomeni, da je tudi z enodnevnimi izleti v naravo konec. Vremenoslovci napovedujejo lepo jesen in zakaj jo ne bi izkoristili za peš hojo na fohorje? Tako sem razmišljal tudi sam, ko sem se oni dan, sicer z , vzpenjačo povzpel na Pohorje. Na prvem rekreativnem pohodu, ki smo ga pred dvema letoma organizirali v tozdu GE Maribor, nam je sicer ponagajal dež, prijetno pa je bilo kljub vsemu. J Od spodnje postaje pohorske vzpenjače, do koder pripelje mestni avtobus, je do gradisovekoče le slabo poldrugo uro hoda in že smo na ,višini 1001 meter, kjer, kot pravijo planinci, niti greha ni več. Ste že kdaj pekli in jedli kostanje na tej višini? Ne? Pa poskusite letos. Ta dan, ko sem bil na Pohorju upravnika Frančka sicer ni bilo. Imel je prost dan, sva pa se o tem menila že pred časom in je bil nad idejo navdušen. Tudi dekleta, ki so ta dan skrbele za dobro počutje gostov v gradisovem domu, ne bi imele nič proti, celo vesele bi bile to-|Iiko gostov. Rekreacija se nam torej ponuja sama od s<_be, samo izkoristiti jo moramo. Počitniški dom na Pohorju čaka in vabi. Prenočitvenih zmogljivosti sicer ni veliko, dovolj pa za tiste, ki bi jih morda »utrudil« štajerski mošt, ki se kostanjem najbolj poda. Pa morda nasvidenje v počitniškem domu Gradis na Pohorju... Besedilo: F. Štromajer Slika: C. Pavlin v------------------- —____________________________________________/ koliko drugačno« stališče je potrdilo tudi sodišče združenega dela SR Slovenije. V zvezi s spremenjen0 prakso sodišča združenega dela pa naj bi prišlo do nekaterih novih sprememb oziroma končnih zne-skov odmere nadomestil. To pr°' blematiko je obravnavalo predsed-stvo RS ZSS in skupščini SPIZ Pf' sredovalo pobudo, ki smo jo *e omenili: hovo odmero nadomestilza leti 1982 in 1983 za vse zaposlen6 delovne invalide po uradni dolzn°" sti. Korektivi nujni, vendar kakšni- V »Informaciji o problematik* odmere nadomestil zaradi manjšeg osebnega dohodka invalidov °3 drugem ustreznem delu«, ki je stavni del gradiva za 12. sejo skup5 čine SPIZ (sklicane za 18. septc^T ber), je razen uvoda, razlage nad*-nov odmere akontacij nadomestil Pjj starem in novem sistemu, ter tu., pravnega pojasnila o nastali situacij ob omenjeni pobudi, zaključek predlogi možnih ukrepov, ki ga zadnjem delu tega članka p°vze mamo v celoti. Še prej pa povejmo, da bi P°. novna odmera nadomestil za ,e uv/viia uiimtia iiduuniCMii v* 1982 in 1983 za okrog 19.000 uživalcev nadomestil v SR Slove0*) nedvomno povzročila strokovn* ^ službam skupnosti in delovnih org** nizacij ogromno dodatnega po°°. nega zbiranja podatkov, torej ad°*. nisti„livnega dela, pri tem Pa . menda šlo zgolj za preračun n3/ stem, ki danes ne velja več (!)• *j v sledi iz ponujene pravne razlag6 gradivu, bi namreč morebitnih raz* za nazaj posamezniki ne mogli terj ti, skupnost pa tudi ne izplačevati naprej (od dneva rešitve), saj 5 medtem v veljavi novi predp*5 Nekdanje odmere naj bi tako v ° katerih primerih ostale ugotovlj6*1 j sporne — s tem pač, da bi more' spor nikomur ne prinesel niče$af^ Razplet okrog »stare odmere* ■ ni dokončno urejen, ko z nov* odmerami že grozijo novi zapleV jj, Nove odmere po novih predp** so v nekaterih primerih — kot s že omenili, predvsem pri stare)5 delovnih invalidih — nižje, 10 p pomeni »vročo kri« in nove tej ? pri vračanju oziroma poračun*0 akontacijami. . g. Na tem mestu ne bomo prepoj vali načina odmere novih akop*anj in ugotovitev oziroma tudi ug*° 7 zakaj tako, pač pa, da je na 21-scJ f. avgusta letos Odbor za sistem ip ^ ganizacijo skupnosti že obravna omenjeno problematiko, za 5 * skupščine pa je bila potem p ljena »Informacija...« iz katere tudi vsi podatki. Zaključek s predlogi možnih ukrepov • Glede dokončne odmere namestil zaradi manjšega osebnega °hodka na drugem delu po prejš-"jem sistemu (103. člen prejšnjega ,^a) 'n nastalih preplačil po 1. 1. r i,d° nove odmere po 47. členu Publiškega zakona je Odbor ugo-"V|l. da se je s 1. 1. 1984 uveljavil , v sistem odmere nadomestil ter. . Se je zaradi zbiranja velikega šte-noa. P°datkov pričelo z odmero : 1Vla akontacij šele v mesecu aprilu Dr j,a-iu 1984. Zato so predlogi, ste '/sem zarad' prehoda na nov si-0.71’ 8*ede odprave poračunavanja ?n i' ’ *dalje preveč izplačanih p eskov akontacij, določenih po jj.^^jem sistemu, utemljeni. „ Psč'ni skupnosti Odbor predla-sprejme naslednji sklep: 0 P Zneski izplačanih nadomestil ,0^* akontacij, določenih po od i c enu prejšnjega statuta, za"čas ' .*• 1984, se ne poračunavajo ž 0?- 1 akontacij, odmerjenih po 47. : r°ma 263. členu statuta skupnost1 leto 1984. treh G*ede Predloga, da bi bilo popraj mUpf'eYa!i spremenjeno s so m stahsce sodtsča zdruze-p®adcla glede uporabe 103. člena vSc>Saiega statuta, in zaradi tega d0 m zaposlenim delovnim invali-1 P°novno odmeriti nadomestila t0P<° 1982. in 1983. je odbor ugo-Po 'i ’ (*a šlo za poseg v določbo, ki Pa h' *' ne velja več. Obenem ta i .P°novna odmera nadomestila r0vetl 1982 in 1983 v večini prime-l8?n-ei 'me*a zaradi določb 185. in ^ n'a^,c.na statuta skupnosti učinka pr? plede predlogov za razrešitev zar ,?marike odmere nadomestila na , 1 m^njšega osebnega dohodka je(.|a8em delu po novih predpisih, jo ,.h°r ugotovil, da gre za materi-zak ''° ureja neposredno republiški f)lea n v47. členu. Zaradi tega odbor in p(^da bi bilo potrebno predloge Čar7 da se upošteva odstotek povelj3 °sc*3nega dohodka iz naslova lovnU ,6a dela, ki ga prejema de-Qdn!1 lnval'd v letu za katerega se čjtVj rja nadomestilo tudi pri dolo-* °sn°ve za odmero tega-nado-ho^1, (pri ugotovitvi osebnega do-tastaiiz koledarskega leta pred ___ °kom invalidnosti), d0u da se pri valorizaciji osebnega i)gst dka iz koledarskega leta pred '•'ere °m lnvahdnosti na leto od-letu nadomestila, v posameznem hfijj^lorizacije tega osebnega do-hijg j3 z odstotkom povečanja osebij*0 , °dk°v v organizaciji združe-dela, upošteva tudi odstotek morebitnega povečanja osebnega dohodka zaradi spremembe v vrednotenju in to v vsakem posameznem primeru, — da se kot osnova za odmero nadomestila za delovne invalide, ki so uveljavili pravice po prejšnjih predpisih, vzame osebni dohodek, ki bi ga imel delovni invalid v letu 1983, če bi še opravljal dela in naloge, ki jih je opravljal pred nastankom invalidnosti. — in druge predloge temeljito proučiti pred morebitnim dokončnim sprejemom ustrezne rešitve. Odbor torej predlaga vsem pristojnim dejavnikom, da obravnavajo problematiko sistemske ureditve nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu in zavzemajo stališča do predlaganih rešitev oziroma kolektivov odmere nadomestila po 47. členu republiškega zakona. Kot smo že omenili, bo o tej problematiki na prvi seji razpravljal tudi koordinacijski odbor aktivov invalidov v Gradisu, o seji in ugoto-' vitvah oziroma predlogih pa bomo v našem časopisu še pisali. G. B. f' Teniško prvenstvo Gradisa —' Razpis Tekmovanje bo 20. septembra v Mariboru Konferenca osnovnih organizacij sindikata in komisija za šport in rekreacijo v Gradisu razpisujeta jesensko teniško prvenstvo Gradisa za posameznike —moške, ženske in v primeru, da bo dovolj prijav, tudi za dvojice. Tekmovanje bo na igriščih GRADIS-BRANIK v Mariboru. Pričelo se bo 20. septembra ob 12. uri. Žrebanje bo pol ure pred pričetkom tekmovanja, ob igriščih. Stroške bivanja, prehrane in prevoza nosijo tekmovalci-udeleienci sami oziroma njihove OOZS, stroške tehnične izvedbe in organizacije tekmovanja pa Konferenca OOZS GIP Gradis. Prijave sporočite najkasneje do 20. septembra na naslov: Alojz Polajnar, Gradis — “DSSS, Ljubljana, Smartinska 134 a, tel. (061) 441-422. Vabljeni vsi, ki jih teniška igra veseli oziroma tenis igrajo. Prijavite se ali pridite bodrit sodelavce pri igri! Dopisujte v naše glasilo 6. KULTURNO SREČANJE GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE MARIBOR 1984 V Mariboru se je v ponedeljek 17. septembra, začelo 6. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije. Popoldan so v salonu Rotovž odprli razstavo likovnih del, zvečer pa so nastopili literati s svojimi prispevki. Na literarnem večerju sO Gradis zastopali: Tatjana Savinšelt z Jesenic, Viktor Marinovič iz GE Maribor, Ilijaz Nesimovič in Vitomir Duričič iz Kovinskih obratov Ljubljana ter Jurij Jamnik in Milenko Nikič iz delovne skupnosti Skupne službe. Na razstavi sodelujejo likovniki Vladimir Valant iz DSSS ter Milan Majerič in Vladimir Durinič iz GE Maribor. Fotografije razstavljata Andrija Pajtak iz DSSS. Na zaključni prireditvi, ki bo v petek, 21. septembra, bodo nastopili še pevski zbori ter dramske, recita-cijske, folklorne in glasbene skupi- ne. Gradis bosta s kratkim skečem zastopala Jelka Škrlj in Milenko Nikič, ki je tudi edini Gradisovec, ki je nastopil na vseh dosedanjih srečanjih. Več o srečanju v prihodnji številki Gradisovega vestnika. C. Pavlin ^RADISOV VESTNIK je glasilo delovnih ljudi gradbeno-industrijskega podjetja GIP Gradis Ljubljana. Iz-ga Odbor za informiranje. Predsednik odbora Stane Beguš, namestnik predsednika Franjo Štromajer, '••ni Majda Maček, Zinka Mihelič in Karotina Vodopivec. Ureja ga uredniški odbor: Milenko Nikič, Bora "‘»menkovič, Zinka Mihelič, Franc Kumer, Karolina Vodopivec in Franjo Štromajer. Tehnični urednik: Matija f^Bc. Glavni in odgovorni urednik: Cveto Pavlin. Izhaja mesečno v 9500 izvodih. Tiska tiskarna Ljudska pra-75» v Ljubljani. Naslov uredništva: Uredništvo Gradisovega vestnika, Smartinska 134 a Ljubljana, telefon ^1'422, int. 233. Nagradna križanka v današnji številki Za pravilno rešeno in pravočasno prejeto križanko bomo med reševalci izžrebali pet nagrad: 1. nagrada 500 din 2. nagrada 400 din 3. nagrada 300 din 4. nagrada 200 din 5. nagrada 100 din Rešitve pošljite na naslov: GIP Gradis Ljubljana, Šmar- tinska 134a, Uredništvo Gradisovega vestnika — nagradna križanka. Pri žrebu bomo upoštevali rešitve, ki jih bomo prejeli do 1. oktobra. Komu nagrade za pravilno rešitev Upoštevali smo vse rešitve, ki smo jih prejeli do zaključka redakcije, to je do 17. septembra. Vsi, ki ste prebrali naše opravičilo glede zamude in sklepali, da smo pozabili popraviti datum, ste ravnali pravilno, ker ste nam kljub temu poslali rešitve. Le-teh smo tokrat prejeli nekoliko manj, za naš spodrsljaj pa se opravičujemo. Žreb je bil naklonjen naslednjim reševalcem^ 1. nagrado 500 dinarjev prejme Kristina Tekavec, tozd SPO Ljubljana, Smartinska 32 2. nagrado 400 dinarjev prejme Oton Roškar, tozd GE Maribor, Gosposvetska 29 3. nagrado 300 dinarjev prejme Majda Zdolšek, tozd GE Maribor, Gosposvetska 29 4. nagrado 200dinarjev prejme Ani VončiA iz Celja, Ulica 14. divizije 8 W 5. nagrado 100dinarjev prejme Stanko Huško, tozd SPO Ljubljana, Smartinska 32 Čestitamo! UREDNIŠTVO -____________________________J ;IIE3 Mpanost L UK N JA NEPRO OMETU- AM.IGRA-LBC R/AN j- . .1 _ . 'V' umetna OSLOMA ZA TLA AFRIŠKA TRAUNAV roKHAJWA SRBSKO MoSKt BAHA DUH ŠASTRI RIBIŠKA MREŽA NAGRADNA KRIŽANKA TEK A pri JEDI NEMA IGRALKA FILMU VE Ul RA ANGL. LUKA ITAL POLITIK SMUČI ! ubita \ ambri i IGRALKA LOTZE NALKA TLEH PW SLAK PK/ -KR/ KA-NVE MORNAR ZA KRMI -LOM. GR.POUE-LJM!K V TROJANSKI VOJN/ nepravilna raba BEseP OSEBNI za -IMA K PUSTA NIŠČE prebiva LEC SEVERA GORA SRBIH LITERAT UJEVIČ PRITOK ORANJA V JUŽNI AFRIKI IGRAL KA McGRAVK Af/A1CA JERAJ ORANJE SENO A cntnp; NEKDNJI PREBIVAL A PENIN-POLOTOKA STANE DOLANC IN PRIIMEK ŽENSKA OSEBA KEKCU PRINC IZ MAHAB-HARATE VOJAŠKI SODNIK SESJaviL JEJsLin KATRAM ang.pop SKUPINA IME ČRKE ČLOVEK Z velikim NOSOM HRVAŠKI POL- OTOK Prebi- valec IRSKE DOMAČE ŽENSKO tne KREGA- NJE MLAJŠI DEL OBRAZA STROKOV-ZA TOTEMIZEM. ŠPORTNIK NA KOTAL- KAH Mvsiirt' ANSICI , SVEČENIK pevka štefo* ‘*S. P EL IME A IIKAIhr, ZAMORKA PRISTAS REIZMA DUHOVNIŠKO „ OBLAČILO SADEŽ OLJKE PRIPADI VENE- TOV >N» Ligi VEK. KIMALO ZAHTEVA JAJCE MOTNE ČRTE ZLI V DOMAČE Žensko IME GOLHAN NEKDANJI GIMNA- ZIJEC Subotica SLAVKO MiAKAR IME KOREO- GRAFA OTRINA ČEŠPLJA PERNATA ŽIVAL RUSKI PISEC PAVEL GRŠKA ČRKA TUKAJ SLOVEN- SKI LITERAT PESNIK PAVČEK REKA V JUŽNI AMERIKI ZN EP A, NERED DESNI PRITOK UNE