w Naročnina Dnevna Izdajo za državo SHS meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo meseCno 35 Din nede)|akn Izdala celoletno vJugo-slavltl 120 Din, za Inozemstvo 140 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petll-vrsle mali oglasi po 1'30 ln 2D,veC|l oglasi nad 43 mm vlSIne po Din 2-SO, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po IO Din O Pn vač)cm o naročilu popusl Izide ob 4 ziulra) razen pondeljka ln dneva po prazniku Revolucija u Romuniji? v Bekes-Csaba, 7. maja. (Tel. »Slov.«) (Od našega posebnega poročevalca.) Naš posebni poročevalec, ki je bil poslan na kongres narodnokmetske stranke v Albo Julijo, je moral, ker je bila od včeraj popoldne brzojavna in telefonska zveza z inozemstvom prekinjena, potovati preko madjarske meje in poroča iz Bekes-Csabe o dogodkih v Erdelju: Romunski kmetje korakajo proti Bukareštu. To je rezultat včerajšnjega zborovanja narodnokmetske stranke. Zborovanje se ni več držalo predvidenega programa in mase naroda po končanem zborovanju vedno viharneje zahtevajo pozitivnega rezultata, ker se nočejo več zadovoljiti i obljubami in ker so ljudski in delavski govorniki v revolucionarnih govorih zahtevali, da narod preko glav svojih voditeljev koraka proti Bukareštu in tam obračuna z Bratianom. Najradikalnejša je množica 20.000 delavcev iz premogovnikov Petroceni in Valea Julia, ki so v petek nehali delati in odšli v Albo Julijo ter so potem na postaji Vintul de Jos rekvirirali železniški vlak, ki ga vodi strojevodja iz njihovih vrst. Tudi voditelji podeželskih organizacij so od Mania, ki se je г vodstvom stranke neprestano posvetoval do petih popoldne, zahtevali, da organizira sklenjen pohod na Bukarešt, kjer naj se regentskemu svetu objavi trdna volja naroda, da naj se Bratianu spodi. Maniu je izjavil, da noče storiti nobenih revolucionarnih korakov, in voditelji organizacij so zastonj poskušali, pomiriti mase. Ko je končno Maniu odklonil vsako nadaljnje vplivanje, so poslanci Popovici, Drobescu in Boku prevzeli organizacijo pohoda na Bokarešt. Sestavili so tri kolone. Na čelu je oclšlo pod vodstvom poslanca Popovica 3000 mož na rekviriranih avtomobilih in avtobusih. Druga kolona je odšla pod vodstvom poslanca Bokuja preko Tovisa in Segesvara, da se v Brašovu sestane s tretjo kolono, ki hoče preko Vintul de Još-a, Sibinja in Fogaraša. Rudarski delavci so izjavili, da hočejo po drugih potih priti v Bukarešt, in so zasedli na kolodvoru vlak, ki pa je prišel samo đo Tovcsa, kjer ga je obkolil polk orožništva in preprečil nadaljnjo vožnjo. Neki drugi skupini so že v Albi Juliji preprečili rekvizicijo vlaka, kjer je orožništvo odpelo lokomotivo, na kar so delavci izjavili, da bodo na vsako nasilno dejanje orožništva odgovorili z dinamitnim napadom, ker so iz rudnikov tieli s seboj dinamit, in da bodo pognati v irak ne samo vlak, temveč tudi vso postajo. Državni podtajnik Tartarescu, ki iz Ajuta vodi ukrepe vlade, je dal orožništvu povelje, da ne sme nastopati s silo. Orožništvo se je nato res omejilo na to, da je stražilo vlak, ne da bi nadalje nastopalo proti delavcem. Drug del delavcev je na prostoru pred kolodvorom napravil nekako vojno taborišče, kjer ga straži orožništvo. Onih 3000 mož. ki se vozijo z avtokolono, pa zasleduje konjenica. Kmetje, ki korakajo peg, so še včeraj dosegli Tiivis odnosno Vintul do Jes, kjer taborijo in čakajo na izid pogajanj, ki so so začela med voditelji strank in Tartarescom, ker hočejo voditelji stranke pregovoriti Tartaresca, da izposluje pri vladi, da dobijo kmetje železniške vlake v svrho potovanja v Bukarešt. Vlada pa hoče dati vlake na razpolago samo v svrho, da se kmetje vrnejo domov. V splošnem kaže vlada mnogo popustljivosti in je izdala oblastvom ter vojaštvu povelje, da ne rabi nikake sile. Včeraj popoldne ob petih je bil ustavljen železniški promet, davi ob treh pa je bil zopet otvorjen. Vlaki na progi med Budimpešto in Bukareštom so prišli v Albo Julio s 3 do B urno zamudo. Tudi telefonska zveza г Romunijo jc v neredu in inozemski poročevalci oddajajo svoja poročila potom štafet do najbližjih madjarskih obmejnih postaj. Preko voditeljev - v Bukarešti Maniu je davi odpotoval v Bukarešt, da predloži regentskemu svetu sklenjene resolucije kongresa. Pred odhodom je izjavil novinarjem, da je prepričan, da bo vlada sedaj morala odstopiti. Pohoda na Bukarešt ne odobrava, da pa je bil preslab napram ogorčenju naroda. Prosil je novinarje, da naglasijo v svojih poročilih, da med zborovanjem in med vso akcijo narodnokmetske stranke nikdar ni bilo govora o princu Karlu. Stranka nima z njim nobenih zvez in ne misli na to, da bi ga pozvala nazaj. Odločnost kmetov, da preko glav svojih voditeljev uveljavijo svojo voljo, je najvažnejše dejstvo dogodkov, katerih konca še ni mogoče videti in ki bi ravno tako mogli končati z mirno demonstracijo, kakor s krvavo revolucijo. Maniu m njegov generalni štab so morda najbolj presenečeni radi razvoja položaja. Očividno so hoteli prirediti samo mirno in učinkovito protestno manifestacijo naroda, da bi vplivali па mnenje doma in v inozemstvu in da bi pokazali svetu visoko stopnjo svoje popularnosti. Narod pa je v nasprotju z dobro vidno neodločnostjo-svojih voditeljev pokazal enotno voljo po dejanju. Interesantno je, da Maniu in ostali erdeljski voditelji odklanjajo pohod, dočim so voditelji kmetov iz stare Romunije, Besarabije, Bukovine in Banat zanj. Ogromno zborovanje Zunanji potek zborovanja je napravil velik vtis. Masa naroda je nastopala v sklenjenih vrstah v vojaškem redu z godbami in zastavami in kmalu napolnila ves trg v Albi Juliji, ki meri 22.000 kvadratnih metrov. S seboj so nosili na tisoče napisov: »Živel Maniu, živel Mihalahe, živel Vajda Vojvod, doli z Bratia-novo vlado, zahtevamo zakonito svobodo itd.« Pogled na množice jc bil zelo slikovit, ker so kmetje prišli v narodnih nošah. Mnogi so prišli po 300 km daleč. Iz Besarabije jih je prišlo 3000, večinoma peš, 7000 jih je prišlo iz Bukovine in celo karpatski pastirji so prišli s svojimi dolgimi ovčjimi kožuhi. Vsi so za več dni preskrbljeni z živili. Zborovanje se je začelo ob osmih zjutraj z božjo službo v grško-ortodoksni in unijatni cerkvi. Nato je Maniu priredil revijo ljudskih mas, ob 10 pa je v narodnem gledališču otvoril kongres delegatov stranke, katerega se je udele- žilo 667 izrednih, 78 stalnih delegatov, večina poslancev in senatorjev stranke ter številni inozemski in romunski časnikarji- Maniu je otvoril kongres z govorom, v katerem je izjavil: »Ko smo pred 10 leti proklamirali narodno zedinje-nje v Albi Julii, smo mislili, da je naša narodna stranka končala svojo nalogo in da se lahko razpusti, da se združi s starimi romunskimi strankami in tem prepusti vodstvo. Mi smo se zmotili. Boj za naš obstanek še ni končan in sc mora nadaljevati tudi v naši lastni domovini. Mi kot velika večina naroda se moramo boriti proti mali manjšini v stari Romuniji, ki zatira ves narod. Zato se je narodna stranka združila z najboljšimi državljani stare romunske kraljevine in ustanovila narodno kmetsko stranko. Mi hočemo pravo demokracijo kot temelj dostojne vlade in poštenih odnošajev med civiliziranimi narodi. Današnje zborovanje kaže, da v romunskem narodu še vedno živijo moralične sile ter opravičujejo upanje, da bo tudi v Romuniji enkrat prišla vlada pravice.« Govorniki za revoiucijo Nato je imel izredno radikalen govor podpredsednik stranke Mihalahe, katerega je množica mnogokrat prekinila z viharnim odobravanjem, ki je trajalo časih po cel četrt ure. Dejal je: »Narod je odločen, izbojevati boj za svojo svobodo do zmage, in ker je za svoje narodno zedinjenje krvavel, krvaveti tudi za svojo svobodo. Reči moramo armadi, da je sestavljena iz kmetskih sinov in da mora služiti ne oblastnikom, temveč romunskemu narodu. Tudi regent-ski svet sc mora prepričati, da ne vrši svoje oblasti po božji milosti, temveč da so njegovi člani služitelji naroda in da so zato dolžni biti regulativ v življenju naroda, da zagotovijo miren razvoj. Če tega ne morejo ali nočejo, se morajo umakniti, če narod s sedanjo obliko vlade ni zadovoljen, lahko spremeni tudi obliko, ker oblika vlade je samo sredstvo za namen, narod pa ostane večen. Če nas bodo od zgoraj silili v revolucijo, bomo znali tudi uresničiti sredstva revolucije.« Ravnotako radikalno so govorili tudi zastopniki Besarabije, Bukovine in Banata. Bivši ministrski predsednik Vajda Vojvod je izjavil, da je shod v Albi Julii splošna mobilizacija prebivalstva nove Romunije, in če so mase kmetov od blizu in daleč sledile pozivu svojih voditeljev, bodo sledile tudi pozivu za nadaljna dejanja. Videti hočemo, ali je na nasprotni strani uvidevnost, če pa bomo ugotovili, da so izčrpana vsa zakonita sredstva, se bo začel nezakoniti boj. Nato je bila sprejeta resolucija, ki ugotavlja, da se zedinjenja romunskih dežel, ki je bilo proglašeno v Kišinevu, černovicah in Albi Julii, nihče ne sme dotakniti in da ga varuje narodno kmetska stranka. Stranka ne protestira samo proti inozemskim sovražnikom, ki zahtevajo revizijo romunskih mej, temveč tudi proti notranjim sovražnikom, ki podpirajo to akcijo zunanjih sovražnikov. Resolucija pozdravlja velike zaveznike Romunije, s katerimi je dobila vojno in Društvo narodov kot zaščitnika pravic narodov. Resolucija potem ugotavlja, da je sedanja vlada prišla nasilno na krmilo, da svojo moč zlorablja, da je sovražnica naroda, proti kateri so upravičena vsa sredstva. Sedanja vlada nima pravice govoriti v imenu romunskega naroda, nalagati davke in sklepati inozemska posojila. Regentski svet se poživlja, da to vlado takoj odpusti in da imenuje novo vlado narodnokmetske stranke pod vodstvom Mania. Dosedanji koraki pri ustavnih faktorjih so ostali brezuspešni. Sedaj apelira narodno-kmetska stranka zadnjikrat na regentski svet, cla jo vodijo monarhistična čustva in da bi v času, ko se majejo vse monarhije, hotela preprečiti, da bi narod identificiral monarhijo z ljudstvu sovražnim režimom. Končno se Maniu in ostalim voditeljem stranke priznava popolno priznanje in zaupanje. Pojdimo v Bukarešti Ko je bila rcsolucija navdušeno sprejeta, so voditelji stranke odšli na glavni trg, kjer so s šestih tribun govorili voditelji ljudskim množicam, ki so njihove govore odobravale z brezprimerno navdušenostjo. Tu pa se je že jasno začelo kazati revolucionarno razpoloženje mas, ki se je od momenta do momenta izražalo bolj jasno. Na tisoče in tisoče glasov je klicalo: »Pojdimo v Bukarešt!« Voditelji stranke so se bali, da jim ne uide vodstvo mase iz rok. Množice so zahtevale, da naj voditelji začno akcijo, ki so sc pod takim pritiskom spustili v to, da so dovolili množici prvo koncesijo. Po zahtevi množice se je shod proglasil za »veliko zborovanje Romunije«, ker še nikdar v Romuniji ni noben kongres stranke na tak način zastopal vsega naroda, kakor to zborovanje v Albi Julii. Zborovanje je bilo zaključeno z zelo učinkovito prisego. Nek duhovnik je dvignil proti množicam velik križ in na tisoče in tisoče rok sc je dvignilo in na tisoče ljudi jc počasi in svečano priseglo: »Prisegamo pri Bogu Vsemogočnem, da ne opustimo boja, da prežene-mo slabo vlado, ki je bila imenovana po strahopetnem, od kralja Ferdinanda na smrtni postelji izsiljenem odloku, in ki jo regentski svet vzdržuje dalje, celo po smrti Jonela Bratiana, ki je bila kakor božja kazen.« Iz Bukarešte se poroča, da so bili shodi tudi v Bukareštu, Jasyju, Krajovi, Černovicah in Kišenevu. Po dosedanjih poročilih je prišlo samo v Bukareštu do spopadov med orožni-štvom in demonstranti, ko jc okoli 50.000 demonstrantov hotelo priti pred palačo regent-skega sveta, kar je orožništvo preprečilo. Policija je rabila orožje, pri čemer sta bili ubiti dve osebi, dvajset pa je bilo ranjenih. Sklepi teh shodov so bili ravno isti kakor v Albi Julii. Roditelji izgubili vajeti vAlba Julia, 7. maja. (Tel. »Slov..;) Iz poročil, ki so d o šla o korakanju ljudskih množic v Bukarešt, sledi, da porablja vlada posebno taktiko, da bi preprečila ta pohod. Vlada hoče z raznimi zaprekami v zadnjem momentu množice utruditi in s tako taktiko doseči, da bi se množice same po sebi razšle. Vlada se nadeja, da bi. na ta način prišle v Bukarešt samo majhne kolone. Med poslanci narodno kmetske stranke, ki so ostali tpri kolonah kmetov, ki korakajo v Bukarešt, iu med zastopnikom vlade, državnim podtajnikom Tartarescom se vršijo neprestana pogajanja. Tartarescu, ki je v neprestani telefonski zvezi z vlado v Bukareštu, poskuša preprečiti pohod kmetov, iu sicer ne z nasilnimi sredstvi, temveč z obljubami. Tako je danes zjutraj obljubil, da bo pripravil '260 vagonov, s katerimi bj se množice peljale v Bukarešt, prosil pa je, da so mu dovoli primeren čas, da more pripraviti dovolj vagonov. Ta taktika yla- Maniu jn Bratianu. de, da pridobi čas, je povzročila, da kmetje na svojem pohodu danes niso prišli niti koraka dalje. Položaj je isti, kakor je bil včeraj zvečer. V Tovisu se nahaja okoli 40.000 kmetov, ki hočejo Bukarešto doseči peš, kar pa z ozirom na daljavo 500 km ni verjetno. Druga kolona, 20.000 delavcev, se nahaja ob železniški progi od Albe Julie do Vintul de Jos. Od teh je več tisoč delavcev zasedlo železniške vagone, orožništvo pa je preprečilo pripeti k tem vagonom lokomotive. Voditelji narodno kmetske stranke so veliko bolj vzdržni kakor mase same. Svojo vzdržnost utemeljujejo z zunanjepolitičnimi vzroki in pravijo, da Romunija sedaj ne sme organizirati nobene notranje revolucije, ker bi sicer zunanji sovražniki, posebno Madjarska in Rusija, imeli od tega korist. Da pomirijo mase, so voditelji tudi razširili vesti, da so Madjari ne mejo postavili vojaštvo, da bi zasedli Erdeljsko. Vaš posebni poročevalec je tekom treh dni, deloma po železnici, deloma pa v avtomobilu prepotoval velik del Erdeljske iu govoril z mnogimi Romuni vseh slojev in vseh delov države. Ugotovil je, da vlada ne samo v Edelju, temveč tudi v Besarabiji, Bukovini in v stari Romuniji med širokimi sloji prebivalstva velika nezadovoljnost. Kmetje, posebno iz stare Romunije, so zelo radikalni in silijo svoje voditelje k temu, da bi porabili radikalna sredstva proti Bratianu. Voditelji narodno kmetske stranke s predsednikom Maniom na čelu so mnenja, da so vse revolucionarne metode nevarne, ne samo za prebivalstvo, temveč tudi za državo, ter vedno in vedno poživljajo k miru. Maniu se nadeja, da se nui bo posrečilo s pomočjo regentskega sveta v kratkem prevzeti vlado. Izjavil je, da zahteva vlada narodnokmetske stranice v zunanjepolitičnem oziru ohranitev obstoječih zvez, ki so bile sklenjene na podlagi mirovnih pogodb. Tudi njegova stranka ni pripravljena dati nobenih teritorialnih koncesij in vztraja pri mejah, ki so bile določene po mirovnih pogodbah. Glavni cilj vlade narodno kmetske stranke bi bila vzpostavitev politične svobode in zakonitosti v vsej državi. Razen tega bi ta vlada znižala davke in odpravila korupcijo ter despotizem. Imenovanje vlade Jorge ali Avaresca bi ne bila zadovoljiva rešitev sedanje krize v državi. Vojaštvo raaoroženo Podpredsednik narodno-kmetske stran« ke Mihalahe je danes dospel v Bukarešt. S tamkajšnjimi voditelji narodno - kmetske stranke je imel konferenco, nakar je dejal časnikarjem, da je politični položaj tudi pc demonstracijah v Albi Julii ostal isti, kakor prej in da se boj proti vladi nadaljuje. Tekom noči se pričakuje v Bukareštu tudi prihod Mania, ki se je odpeljal iz Albe Julie v avtomobilu. V Bukareštvu vlada popolni mir in red. Pričakuje se, da bo Maniu predložil regentskemu svetu resolucije konference v Albi Julii. Vsi časnikarji so se vrnili v Bukarešt. Danes popoldne sta bila ministrski predsednik Bratianu in notranji minister Duca sprejeta v avdienci pri regentskenl svetu. Državni tajnik za notranje stvari Tartarescu je še vedno v Erdelju, da skrbi tam za mir in red. Kakor se še vedno oficiozno zatrjuje, so sc baje mase kmetov in delavcev mirno in v redu razšle. — Kakor poroča posebni poročevalec »Dailv Maila«, je v Albi Julii že prišlo do težkih dogodkov, pri katerih sta bila policija in vojaštvo razorožena. Največji del od 250.000 udeležencev kongresa se že nahaja na potu v Bukarešt. — Po zadnjih ve- tt 9аз pa poj dem na gorenjsko" _Avto za 12—14 oseb Družbe, izletniki, napravite lep izlet, sporočite po dopisnic!, da pridem po Vas že na postajo v Podnart ali Radovljico Avtopodjetie Bole & Cvenkelj, Brezje Vojnja s udobnim avtobusom /j Hresij na vse kraje kot Bled, Bohinj, Kranjska gora i. t. d. i. t. d. Zaenkrat obstoja redna vožnla Brezie—Jesenice vsako nedeljo in praznik Odh. Brezje—Jesenice zjutraj ob 4 45 in 8 30. Odh. Jesenice—Brezje 5 30 in 9 10 V primeri s prijetno vožnjo cene nizke V primeri e prijetno vožnjo cene nizke љ ¥ s«\ S- л' v A* V RAZGLAS! Županstvo občine Dobrova naznanja, da se bo dne 13. maja vršila zmanjševalna dražba šolskega poslopja v Brezju, pri kateri se bo oddalo najnižjim ponudnikom: 1. Zidarsko delo. 2. Tesarsko delo. 3. Mizarsko delo. 4. Pečarsko delo. 5. Kleparsko delo. Načrti in pogoji so razvidni v obč. pisarni na Dobrovi od dne 6. maja nadalje. Županstvo občine Dobrova. DR. SCHAEFERDA EPILEPSAN proti EpilEfisiji, hrčem, padavici. Ze 15 let najbolje uveden. Dnevno prihajajo priznanja. Pobližja pojasnila daje in pošilja lekarna sv. Štefana, Mr. M. Flšter, Osijek III. Farna lofeomobila 36 PS »Esterer« 1911 12 atmosfer t predkurjavo. 20 m dolgim dimnikom, sc radi opustitve obrata poceni proda. Naslov v celjski podružnici »Slovenca«. I „Speclrum" d. d. J f Inž. Kocista, Dubsky in Krstić f tvornica ogledal in brušenega stekla iLjubllana VII I Medvedova ulica 3«. telefon 343 Zaotreb, Heocjrad, Osijek. Središnjica: ZABREB Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5—b mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe. izbočene plošče, vsteklevanje v med. Fina. navadna ogledala. Zdravilišče Rogaška Slatina Najlepše in najmoderneie urejeno zdravilišče v kraljevini SHS. Svetovno znani zdravilni vrelci „TEMPEL" „STYRIA" „DONAT" Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter. Pred- In posezona: 1. V. do 15. VI. in od 1. do 30. IX. Glavna sezona: 15. VI. do 31. VIII. Nafbolf&i čas za zdravllenle |e pred- ln po glavni sezoni. Cene zmerne. - Izven glavne sezone znatni popusti. - Igra vojaška godba. Največji komfort. - Radio. - Zdravniki-specialisti. - Rontgen. - Prometne zveze zelo ugodne. - Na železnici posebni popusti. Razpošiljanje mineralne vode. Zahtevajte prospekte. Ravnateljstvo zdravllfSča. % \ 19 <£>„ 4) v% 4 r/ *o . 4r> <0 m ^ 4 56 km ni majhna starost za časopis. S to življenjsko dobo se ponaša „SLOVENEC", ki je v tem času prodrl v najširše plasti našega ljudstva: je „SLOVENEC" najprimernejši list za inseriranje in vsakovrstna naznanila v Malih oglasih. Zahtevajte pojasnila iu prospekte ,,SL0VENEC", Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna Klenovnik blizu Ivanca v Hrvatskem Zagorju sprejema samo ozdravljive bolnike s pljučnimi boleznimi proti dnevni oskrbi 120 Din brez vsakih drugih taks. - Najmodernejše bigijenske in medicinske naprave, krasen park. zabave, kino Zahtevajte informacije in prospekte od Osredntetltt urada za zavarovanle delavcev v Zagrebu, MlhanovICeva ulica $». 3. - Teielon 56-55 ln 56-56. Opozarjamo na male oglase v „Slovencu" in imeli boste obleko in perilo iz najboljšega, novomodnega blaga po zelo nizki ceni, ako si isto nabavite pri tvrdki L. N. Šoštarič - Maribor, Aleksandrova cesta 13. Hranilnica kmečkih obCin v hiši Zadružne zveze v Ljubljani Dunajska cesta št. 38. Edini pupilarno varen zavod kmečkih občin, kier nalagajo tudi sodišča m občine denar nedolHnili, skrbljcncev, preklicancev, ustanov, ubožnih in drugih javnih zakladov, varičioi zapuSčin i, t. d. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje, vezane vloge po dogo oru. — Za varnost vlog jamči 21 večjih kmečkih občin - ustanoviteljic z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Vložne knjižice vseh drugih denarnih zavodov sprejema hranilnica kot gotov denar in s* obrestovanje ne prekine. — Vse davke vlog plača zavod sam. — Špekulacija z vlogami izključena, ker je hranilnično poslovanje v smislu pravil pod nadzorstvom vladnega komisarja. PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D.D., LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo P I* 4> TV1 Гђ fT domači i11 inozemski za domačo Ж 1 ч£1Ш>|Ј kurjavo in industrijske svrhe. Kovaški premog v8ehv»t Koks livarniški, plavžarski in plinski. Brikele. Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva iS/I. Kupim stalno vsako množino kostanjevega taninskega lesa, smrekove Skorje, cele in zdrobljene, smrekove hmelove droge, rabljene sode od strojnega in jedilnega olja, v dobrem stanju, po najvišjih cenah. Akreditivno plačilo. jfRANC 0SET. Sv. Peter v Sflvlntskl dol. & E. Skabernfc Ljubljana Največja izbira češkega in angleškega sukna. Zadružna gospodarska banka d. a. Brzoav. naslov: Gospobanka Ljubljana, Miklošičeva cesta IO Telefon st.2057,2470 n 2979 Kapital ln rezerve skupno nad Din 16,000.000 - vloge nad Din 300.000.000-- Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2V2% vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije. Za Jugoslovansko tiskarno a Lhibtiaais КдеЦ CM. Izdajatelji dr. ft. KaiovM. JUrednik: Franc Tenedlan Svet v slikat} K volitvam v Nemčiji. .V Nemčiji je volivni boj v polnem razmahu in stranke se poslužujejo za volitve vseh modernih tehničnih sredstev. Slika nam kaže avto z govorilnimi napravami, ki omogočajo, cla je slišati govornika na prostem v najoddaljenejše kotičke. Voditelj alzačkih avtonomistov, dr. Ricklin, (X), ki je bil pri zadnjih volitvah izvoljen v parlament, pred sodiščem radi avtonomistične propagande. Nobilov irakoplov »Italb« nad Severnim morjem. Drž. kancler dr. Marx voditelj katol. centruma. Ernst Thalmann • voditelj nemških komunistov. Zun. minister Stresemann voditelj nemške ljudske stranke »Ali si res z Ivanom tajno zaročena?«: »Res, že 14 dni!< >Pa zakaj tajno?« -On o tem se ničesar ne ve!« Minister, svetnica dr. (i. Biitimer nosilka liste demokratske stranke Ledenik Louis-Мауег na Spilzbergih, kjer hoče urediti Nobile prvo polarno postajo, od le romantike svetovnega velemesta: prihod kraljioe majnika v staromodni kočiji pred katere bj poletel potem na Severni tečaj. Browning Hali v Londonu; prvi maj slavi tudi v Ixmdonu staro ter mlado že od nekdaj, H. Zerkaulcn: Zelene sanse Jutranje solnce je božalo gore. Drevesa so itopila na prste in molela zelene veje proti nebu. Brigita je odprla okno svoje bele dekli-Ske sobe. Tedaj jc položilo jutranje solnce obe roki okrog njenega vratu. Brigita se je smehljala. Oče je že prišel iz vrta in imel v roki nekaj cvetov španskega bezga — polne cvete, ki so duhteli po medu. Takoj po zajtrku sta se odpeljala. Brigita v belomodri obleki, v roki cvetove španskega bezga. Solnce je šlo z njo in »i jo ogledovalo vedno znova od strani. Oče je žarel. Brigito so predstavili neštetim gospem in gospodom, koiih imen še nikdar ni slišala. In vsi so bili prijazni z njo. Nekdo ji je takoj odvzel plašč in ročno torbico. In nato so šli vsi skozi visok zelen gozd, ki jc bil senčnat in hladen kakor cerkev. Solnce je slikalo skozi liste pestre lise. Zrak je bil poln pesmi in srce je bilo široko in slast jc bila velika ob tem lepem dnevu, ki se je začel, kot da ni hotel iti h kraju. Pred Brigito je iel nioi. Videla je njegove lase, njegovo postavo, slišala je, kako jc govoril s svojo spremljevalko, a ni razumela njegovih besed. In ne da bi se tega zavedla, je občutila željo, da bi šla mesto te žene ob strani moža. Da bi smela pogledati mu v oči in si pustila od njega reči karkoli bi mu prišlo na misel. Pri tem se je dotaknila z usti cvetov bezga in poljubila je polne cvete, ki so duhteli po medu. Nato sta šla v resnici skupaj, mož in Brigita. Ko je govoril, je mislila le na to, kako se je vse to moglo dogoditi. Pri lem sta sc pogledala in si drug drugemu nasmehnila v oči. Gozd je sedaj bil postal velika slavnostna dvorana. Drevesa so stala kakor stebri, ki so nosili modri nebesni obod. Zlato solnce je viselo globoko navzdol proti zemlji kot ogromen svečnik in prižgalo je bilo milijone lučic. Širok travnik je bil tu razprostrt kakor zelena preproga od brokata, in sedli so ob njej in jedli in sc šalili. Mladi ljudje pa so plesali na gozdnem travniku najlepši ples. In ure so minule, kot da bi same stopicale v valčkovem taktu. Oče je žarel. Laskavo so sc izražali o Brigiti, ki jc danes prvič bila prišla v svet. Napol otrok še, napol že dekle^ pomlad je duhtela okrog nje. In on se je oziral za svojim dekletom in dobro se mu jc zdelo. Čakala jih je ludi še lepa bovla. Stare dame pa so medtem nabirale poljske cvetice in se zabavale kot srebrni murnčki. Mož je prosil Brigito za cvct španskega bezga. Občutila je sladko, kako ji jc srcc zardelo pri tem in dala mu je cvet. Škrjanček je napravil kozolcc od veselja, in metuljček jc splaval lahkomiselno daleč ven v modri zrak. Tako zgodaj žc si je danes ogrnilo solnce svoj rdeči večerni plašč okrog ramen. In vitki mož jc prosil njenega očeta, cla bi še nekoliko os.tala. A šopki cvetic so povešali že svoje glave in oče je dejal lc: »Brigita pojde z mano domov!« On si je dovolil šc enkrat prisrčno prositi, da bi vsaj Brigita smela, in jutri da jc ta in ta slavnost. Prav malo bolj poudarjeno je dejal oče še enkrat: »Brigita pojde z mano domov.« Veselo so si dali roke v slovo. Doma jc dala Brigita zadnji španski bezeg v visoko vazo in previdno ga je nesla na stol poleg svoje postelje. Drugega jc bila razdala danes... Zunaj jc pel veter čudno tiho pesem. Brigita jo je slišala prvič v svojem življenju. In v njeni sobi je živela vso noč ta daljna melodija ... (Prevel dr. Č.) P et V. Margueritte: Lesena reka Zvečer je bila pri Poumovih velika gostija. Medtem ko je Poum sam jedel v svoji sobi, so sc gostje basali z malimi kolački. In s kakim' kolački! Bili so polni smetane in masla. Ah, nekaj izvrstnega! S trpkostjo se je pritožil služkinji. »Saj jih bo ostalo in jutri jih boš jedci,» mu jc dejala. Jutri! Kakšne lesene možgane in kakšno kamenito srcc ima ta Bcrta! Kako sc upa govoriti o jutri? Jutri bodo kolački tidi in suhi ko jabolčni zvitek. Smetana sc ho pokvarila in mesto da bi jedel Poum kakor bogovi, br žvečil lc najslabše slaščicc. Poum nc more spati. Vedno vidi kolačke. Koliko jih jc ostalo? Tri, štiri, sedem jih jc na krožniku, okrašenem s papirnatimi čipkami. * krcdenci jcdilnicc. Tam so lepo v krogu razvrščeni. Kaj se neki pogovarjajo? Lc pomisli, da so šc popolnoma svežil Prai za prav ima pravico do njih, do dveh ali treh Bteh iz Bukarešta je regentski svet pripravljen razpustiti vlado Bratiana. O nadaljnem razvoju položaja v K rdel ju še manjkajo podrobnejša porodila, ker je bila meja proti Madjarski in Jugoslaviji zaprta in so bili na madjarski meji že danes potniki telesno preiskani. Današnji brzoviak Budimpešta—Bukarešt so množice v Tfivisu ustavile in zahtevale, da se z ujim peljejo v Bukarešt. Princ Karol na narod v London, 7. maja. (Tel. »Slov.«) Kakor jc dognala angleška komisija, je romunski princ Karol v neki londonski tiskarni naročil 20.000 proklamacij z naslovom »Na moj narod« in s svojo sliko in napisom: Ne pozabite sina svojega kralja! Te letake je hotel v treh angleških letalih v nedeljo metati na romunska mesta. Policija pa je letalom prepovedala odhod. Nato je princ Karol poslal nekega svojega angleškega prijatelja na Madjarsko, ki naj bi proti obljubi revizije trianonske pogodbe zahteval od Madjarske kritje hrbta. V pro-klaniacijj naglasa princ Karol, da sedanja ru-munska vlada zapravlja dedščino njegovega sina in da je zalo upravičen odstraniti ta sistem laži, intrig in tiranstva. Za osvoboditev Romunije predvideva Karol: svobodne volitve, dobro plačano uradništvo, neodvisno policijo, depolitizirano armado, prosto trgovino za poljedelstvo, industrijo in promet, pritegnitev inozemskega kapitala, stabilizacijo valute v zlati veljavi, svobodo vere in tiska, izvršitev agrarne reforme, odstranitev vseh monopolov, gospodarsko in socialnopolitično sodelovanje z manjšinami, likvidacijo povojnih problemov itd. Končno poudarja manifest, da je Karol pripravljen na poziv svojega naroda zasesti romunski prestol. Princ Karol je danes ponovno izjavil, da namerava porabiti Anglijo kot skakalno desko za svojo vrnitev v Romunijo. Če bi se mu v pripravnem trenutku ne posrečilo zapustiti Anglije v letalu, se bo peljal z železnico in pemikom. V Angliji se čuti obdanega od političnih vohunov, vendar pa se s takimi prijaznostmi ne bo dal odvrniti od svojega načrta. Lista »Star« in »Evening Standard«; naglašata, da bi Anglija napram Romuniji bila obvezana k povračilu škode, če bi angleška vlada dovolila, da se na angleških tleh zmisli in izvrši načrt, da bi se strmoglavila vlada, s katero je Anglija v prijateljskih odnošajih. »Evening Standard« čisto odkrito izjavlja, da je skrajno dvomljivo, ali ima Romunija kak interes na tem da se Karol vrne. — Princ Karol je izjavil posebnemu poročevalcu »Sunday Ex-pressa«, da je vsak čas pripravljen vrniti se v Romunijo in da bo tja dospel najhitrejšim potom, kakor hitro se izvede program narodne kmetske stranke. Sprememha češke vlade? v Praga. 7. maja. (Tel. »Slov.«) Predsednik kluba čeških narodnih socialistov dr. Franke je izjavil včeraj v govoru o notranjepolitičnih zadevah, da obstoja namen imenovati novega ministrskega predsednika. To pa se ho zgodilo šele potem, ko se izjavi Švehla. Pri tem se bo tudi rekonstruiral kabinet na ta način, da se zamenjajo nekateri ministri, ki se niso izkazali. Žensko strelne vaje. v Milan, 7. maja. (Tel. >Slov.<) Nastop fašističnih ženskih telovadnih organizacij se je kljub papeževemu ugovoru vršil v Rimu po programu s strelnimi vajami. Darila je razdelil Mussolini sam v stadionu. Fašistične te-lovadkinje so nastopile tako, da so njihove vrste tvorile besede »Živel ducelc Mussolini jih je nagovoril, da so nudile Rimu neprimerljiv pogled nežnosti, moči in discipline. »Ivalia« v Kingsbayu. v Oslo, 7. maja. (Tel. Slov.) V nedeljo dopoldne ob 11.45 je »Italia« dospela v Kingsbay. Progo od Vadsoja do Spitzbergov je preletela v 15 urah 14 minutah. Nadaljni potresi v Grčiji. v Atene, 7. maja. (Tel. Slov.) V nedeljo so bili v Korintu štirje novi potresni sunki, ki pa niso bili posebno hudi. Slovenci v SI aH i m Vipavski pesnik na zalolni klopi. V drugi Instanci se je vršila na zahtevo državnega pravd-nika razprava proti g. Franu Zgurju, ki je bil v prvi instanci oproščen obtožbe protidržavne propagando. F. Zgur je bil obdolžen, da je razdeljeval med sovašžane abecednik >Prvi koraki« in da se je vršit v njegovi hiši tajen sestanek. Obtoženec je razložil, da ni on delil »Prvih korakov , temveč njegova hčerka in da so prišli k njemu na kozarec vina znanci iz Trsta; torej ni šle. za nikak tajen sestanek. 0. F. Zgur i« bil tudi v drugi instanci oproščen. rPrasnik dela*. Fašisti so odpravili praznovanje 1. maja in prenesli »praznik dela* na dan 21. aprila, t. j. dan, ko se proslavlja ustanovitev Rima. Kakor je strogo prepovedano praznovanje 1. majnika, tako je strogo zabranjeno delo dne 21. aprila. Letos je bilo med delavstvom toliko več godrnjanja, ker je padel 21. april na .soboto in niso mogli delavci dva dni zaporedoma nič delati. Tudi na deželi je v nekaterih krajih milica nagajala kmetom nn polju in jih podila •/. dela. To se je dogajalo predvesm na Krasu. Tako so n. pr. v Kamnu fašisti podili kmete s polje in zgnali na zborovanje ter jim pridigali o faftislovskem sindi-kalizma. Fm. minister odšel o London r Belgrad, 7. maja. (Tel. »Slov.«) Finanč-minister g. Bogdan M a r k o v i č je odpotoval v London. Na kolodvor so ga spremili tovariši iz vlade, višji uradniki iz finančnega ministrstva in trgovinski minister g. Spaho. Popoldne je bil podpisan ukaz, s katerim se imenuje za zastopnika odsotnega finančnega ministra g. Mehmed Spaho. r Belgrad, 7. maja. (Tel. Slov.«) Finančni minister dr. Bogdan Markovič je danes popoldne odpotoval v Pariz, odkoder gre pozneje v London, da podpiše sporazum in pogodbo o našem velikem inozemskem posojilu. Njegovo potovanje je najboljši dokaz popolne stabilnosti sedanjega političnega položaja in demantira vse tisle govorice, ki so v zadnjem času krožile in ki jih je razširjalo opozicio-nalno časopisje. V vladni koaliciji je v vseh vprašanjih popoln sporazum, kakor to najbolj dokazuje Davidovičev govor, ki smo ga priobčili v nedeljskem »Slovencu«. Ta Davidovičev govor je v javnosti izzval živahne komentarje. Dasiravno je znano, da g. Davidovič povsem odobrava delovanje sedanje vlade, vendar se je njegovo odločno stališče sprejelo z zadovoljstvom. To je prvič, da je šef DS s tako odločnostjo in jasnostjo nastopil za program sedanje vlade in pa, kar je še bolj zanimivo, proti delovanju opozicije, posebno KDK. Zlasti se naglasa njegovo ostro stališče proti gg. Radiču in Pribičeviču, katerih delovanje je nazval izdajalsko. Seveda je razumljivo, da je g. Pribičevič takoj nastopil proti taki oceni njegovega delovanja. Danes je v ostri izjavi odgovoril g. Davidoviču s tem, da mu očita slične stvari iz preteklosti, ne da bi poskušal nastopiti v obrambo svojega delovanja. Ob teh razpravah prinaša današnja »Pravda«, ki je blizu I)S. sledečo zanimivo presojo sedanjega položaja: »Vladni krogi zelo napadajo nastopanje prvakov KDK in naglašajo, da postaja to delovanje v mnogih ozirih zelo nekritično in skoro popolnoma nelegalno in zločinsko z ozirom na državne interese. V vladnih krogih se je izjavljalo, da se ne sme qkcija KDK razumeti drugače, kakor čisto strankarska borba, ki je posebno v poslednjem času dobila zelo ostre oblike. Ta borba, ki jo vodi KDK, nikakor ne odgovarja današnjemu položaju. Ona je brez argumentov in ni upravi-čenu. Gg. Radič in Pribičevič naglašata, da se ta vlada ne briga za prečanske kraje. To pa je absolutna in stvarna neresnica. Ta vlada je parlamentarna in demokratična, bolj, kakor so bile vse druge dosedanje, gotovo pa je bolj od vseh tistih, v katerih sta imela glavno besedo Radič in Pribičevič. Ta vlada dela vse, kar more, da se težke razmere v krajih, potrebnih podpore, uredijo. Gg. Pri-lričeviču in Radiču je mnogo na strankarskih interesih. Radi tega sedaj poostrujeta razmerje z vlado. Za vse resne politične kroge je seveda delovanje gg. Radiča in Pribičeviča, ki ga mora vsakdo obsoditi, nerazumljivo. Onadva delata to samo radi tega, da bi prišla v vlado. Tako delovanje pa ne vodi k vladi. Pri nas so, hvala Bogu, zdrave in normalne politične razmere. In zato gg. Pribičevič in Radič ne moreta priti v vlado, ker želita nezdravih in nenormalnih razmer. Na vlado se lahko pride z ustvarjenjem parlamentarnih kombinacij. Voditelji KDK pa bi hoteli priti na vlado po nenormalni poti. To ne gre in zato ne bo uspeha. Končno pa naj g. Pribičevič dobro premisli. On izziva. Kadarkoli on to dela, dela na škodo državnih interesov. Zakaj dela to? Za to ni nobenih razlogov, ki bi opravičevali takšno njegovo agresivno politiko. Njegova opozicija se lahko razume. Kar pa dela, pa ni razumljivo. Obšski med ministri r Belgrad, 7. maja. (Tel. »Slov.«) Pravosodni minister g. Vujičić je danes obiskal predsednika vlade. Na vprašanje časnikarjev je odgovoril: »Kaj jaz vem. Kar vem, tega mi ne verjamete.« — »Kako, da nc verjamemo,« so rekli časnikarji. »Če verjamete, potem: Vlada je stabilna in ni nobenih nezadovoljnežev.« — »Kaj pa Trifunovičev govor,« so dejali časnikarji. — >Njcgov govor je kakor vsi ostali govori,« je odgovoril Vujičič. r Belgrad, 7. maja. (Tel. »Slov.«) Minister g. Sumenković in belgrajski župan gosp. K u m a n u d i sta danes obiskala notranjega ministra dr. Korošca in se z njim dolgo časa razgovarjala o tekočih zadevah. Zopet razbojniki, r Giljane, 7. maja. (Tel. »Slov.«) V pretekli noči je prišlo do spopada med razbojniki in orožniki v vasi Smilj v okraju giljanskem. Tej borbi proti razbojnikom se je pridružilo taraošnje prebivalstvo. V borbi so bili ubiti trije razbojniki, katerih identiteta se ni mogla ugotoviti. Misli pa se, da so prišli ti razbojniki iz Albanije, odkoder je v poslednjem času prišlo v našo državo precej razbojnikov. Sima Markovič. r Belgrad, 7. maja. (Tel. »Slov.«) G. dr. Sima Markovič, komunistični prvak v naši državi, jc bil danes s svojimi tovariši prepeljan iz Maribora v Belgrad. Obsojeni so na štiri tedne zapora radi prekršitve odredb o potovanju v inozemstvo. Katastrski donos, r Belgrad, 7. maja. (Tel. »Slov.«) Finančni odbor je danes nadaljeval razpravo o uredbi o čistem katastrskem donosu, in sicer o oddelku, ki govori o Bosni in Hercegovini. Vsi členi so se sprejeli brez sprememb. Zveza za boljše zveze z inozemstvom r Belgrad, 7. maja. (Tel. »Slov.«) Včeraj, se je v svečani dvorani zunanjega ministrstva vršil ustanovni občni zbor Zveze časnikarjev za zunanjo politiko. Zveza ima cilj, omogočiti časnikarjem zveze z merodajnimi činitelji zunanje politike in ustanovami s slič-ninti nalogami v inozemstvu, in informiranje o zunanjepolitičnem položaju ter zaščiti njihovih profesionalnih interesov, da bi se na la način čimbolj učvrstil in razvil vpliv časopisja za zaščito naših državnih interesov. Ustanovnemu občnemu zboru so prisostvovali zastopniki vseh velikih časopisov, številni aktivni in bivši ministri in naši poslaniki v inozemstvu. Med drugim so bili navzoči notranji minister g. Korošec, g. Ljuba Davidovič, skupščinski predsednik g. Perič, bivši zunanji minister in predsednik Društva narodov g. N i n č i č, g. gumen-kovič, bivši minister cir. Vasa Jo v a novi č, pomočnik zunanjega ministra g. Steva Pavlovič. ravnatelj tiskovnega oddelka v zunanjem ministrstvu g. Hadži Gjorgje-vič itd. Ustanovni občni zbor je otvorii g. Viktor S c h vv eri g e r, urednik Slmvenca V kratkem govoru je pozdravil navzoče ter pojasnil namen te zveze. Za začasnega predsednika je predlagal bivšega zunanjega ministra g. dr. Ninčiča. Pomočnik zunanjega ministrstva g. Steva Pavlovič ie v imenu zunanje- ga ministrstva pozdravil zborovanje ter izjavil, da zunanji minister g, Marinkovič čestita ustanoviteljem te zveze in se jim zahvaljuje, da je z njihovo pomočjo prišlo do nje. Odbor zveze je naslednji: Predsednik g. dr. N i n -čič, tajnik g. Radoslav De nič, urednik »Novosti«, blagajnik g. Viktor Schweiger, urednik »Slovenca«. Upravni odbor: g. dr. D e ž m a n , glavni urednik »Obzora«, g. Lj. Hadži Gjorgjevič, ravnatelj tiskovnega oddelka v zunanjem ministrstvu, g. dr. M. Radovanovič, urednik »Politike«, g. Tomo S c h 1 e g e 1, urednik »Novosti«, g. Manojlo gokič, direktor »Pravde«, g. Rade Markovič, urednik »Vremena«. Nadzorstveni odbor: g. dr. K r a m e r, narodni poslanec, g. Dobra Lazarevič, glavni urednik »Trgovinskega glasnika«, g. Josip H r o v a t, glavni urednik »Jutarnjega lista«. Novi državljani r Belgrad, 7. maja. (Tel. »Slov.«) Notranji minister je podelil državljanstvo sledečim: Si-delj Stanislav, učenec pomorske akademije; Rejcc Srečko, dijak; Silkan Josip, ekonom; Armbruster Roza, modistinja; Andrej Kozak, železničar; Anton Skočir, posestnik; Friderik Kiefer, trgovec; Josip Lepša, kovač; dr. Josip Petricioli, odvetnik; Siketa Salamon, strojnik električne centrale; Anton Kolner, trgovec; dr. Milan Ristman, odvetniški koncipijent; ing. Maks Polocek; Kazimir Mandić; Angelina Armbruster, šivilja; Anton Novak, mehanik; Avgust Petrak, orožniški narednik; dr. Josip Komer, bivši sodnik; Anton Golia, učitelj; Anton Fornazarič, zidar; Ivan Ziganga, duhovnik; Ana Frankovič, učiteljica; Franc Par, hotelir: dr. Vladimir Kukman, konzularni uradnik; Matilda Bauer, učiteljica; Iv. Troha, gostilničar; Matija Radoslovič, finančni stražnik; Simon Maršan, posestnik; Peter Gaspari, ravnatelj gozdarske industrije; ing. Alojzij Bavdaž; Andrej Kenič, upravitelj; dr. Anton Perušič, odvetnik; Joohan Kramer, nadzornik; Franc Matjašič, gradbenik; Julij Koler, nadzornik sladkorne tovarne; dr. Franc Klein-hakel, zdravnik; Aleksander Welzer, cinko-graf; ing. Ivan Dubovi; Primož Lipan, rudniški upravnik; Alfonz Miot, bančni uradnik; Ivan Vidmar, kmetovalec; Ivan Vrč, posestnik; Rudolf Wolf, železniški kurjač; Viljem Hircer, asistent; Milan Filipovič, zas. uradnik; Venčeslav Holub, godbenik; Pero Stojanovič, glasbeni profesor; Ivan Brajnik, železničar; Franc Bole, učitelj; Vladimir Gržina, trgovec; ing. Milan Pertot; Franc Venturini, učitelj; Anton^ Maretič, kmetovalec; Ivan Rupena, trgovec; Stanko Flego, konzularni uradnik; Anion Rupnik, zasebni uradnik; ing. Josip Dedek; ing. Fran Dedek; Štefan I-ubski, dnev-ničar finančne kontrole; Ivan Kosterov, nameščenec pri ljubljanskem vodovodu; Franc Novak; Jožef Pajker, podpolkovnik. Monošter preiskan. v Haag, 7. maja. (Tel. Slov.) Odbor trojice za preiskavo monoštrske afere je svoje delo dokončal in se danes razide. Za Svet Društva narodov jc sestavil eno poročilo, v drugem poročilu pa našteva ukrepe, ki jih predlaga odbor trojico, da sc v bodoče preprečijo slični dogodki. Pomagajte Bolgarom! Darove sprejema upravnlštvo »Slovenca-:, i Za naše manjšine Lahko trdimo, da za Slovence ni takega življenjskega vprašanja kot je manjšinsko. Skoro polovica naroda živi še pod tujo oblastjo; ne samo, da ne more vpreči svojih sil v prid lastnemu prospevanju, da se ne more svobodno kretati, svobodno govoriti. Slovesi ski narodni manjšini je namenjena, če bi verjeli prerokovanju tačasnih samodržcev, narodna smrt. Vesti iz Italije in Koroške vsaj tako govore. Na drugi strani pa zopet ravno mi Slovenci poudarjamo pred Evropo svojo visoko kulturno svojstvenoet, svojo samobitno ohranitev vkljub stoletnemu italijanskemu iu nemškemu milijonskemu pritisku in se pc pravici sklicujemo na dobrine, ki jih je ta mali narod dal Evropi, ne v kakem zapuščenem, ampak v vsakem oziru nad vse izpostavljenem kotu Evrope. S teh dveh stališč se pripravljamo na jutrišnje več kot zgodovinsko zborovanje naše -»Slovenske Straže«, ki naj zanese smisel in ljubezen do našega manjšinskega vprašanja v sleherno slovensko ljudsko srce. Ni je prilike, ob kateri bi se Slovencu dvigal idealizem za narodno delo tako visoko kot je obračun narodno-manjšinskega dela. Kajtj vsa polja, naj je že to stvar dobrodelnosti, politike, državljanske in verske vzgoje, gospodarstva ter kulture in civilizacije so vsaj delno obdelana, a naše manjšinsko vprašanje je takorekoč nerazorana njiva! Istočasno pa vidimo, — in tudi tu je rm mestu odkrita beseda — da drugi narodi, ki imajo manjšine, stavljajo poslednjo karto na to vprašanje. Stavljajo se interpelacije, izdajajo knjige, časopisi in dnevniki, ustanavljajo se znanstveni inštituti, prirejajo izleti, predava se na ljudskih zborovanj iji, zbira prispevke z zasebno in državno podporo ter se končno, vsaj v zadnjem času, snujejo posebne službe pri poslaništvih, da se proučuje vprašanje narodnih manjšin! Tako delo mora imeti tudi zažclje-ne uspehe. Bili smo priča dogodku, ko se je radi enega samega govora v dunajskem parlamentu pisalo po vsej Evropi o zatiranju Nemcev na južnem Tirolskem, ko so veliki listi odposlali v to ozemlje svoje urednike, priobčevali uvodne članke, ko se je razvnela med zunanjimi ministri ostra debata, ko so narodi vse svoje diplomatske odnošaje stavili pod pogoj, da se uredi manjšinsko vprašanje !! In mi Slovenci? Nočemo si očitati, da bi pojenjavala med nami narodna zavest; da bi ne trpeli s Korošci in Primorci, da bi se ne spraševali z njimi vred, kako dolgo bo treba še nositi težki križ. Nočemo iznesli očitkov, kaj smo že kdaj zakrivili v zunanji politiki. Hočemo le, ko zboruje »Slovenska Straža«, ena naših najidealnejših organizacij, podkrepiti program, nakazati sistematična pota, po katerih se 1к> reševalo naše manj šinsko vprašanje. In tu velja: Slovensko manjšinsko vprašanje je zadeva nas samih in ne samo javnih delavcev na Koroškem in Primorskem; je stvar naših medsebojnih odnošajev in naše zunanje politike; je zapoved naše brezpogojne složnosti in delo za isti cilj, je vprašanje obstoja ali neobstoja slovenskega naroda. Brez zdravic, brey. zdihovanja, brez teoretičnega rodoljubja! Odtod smernice in zapoved, kako moramo delati. Usoda Slovencev v tujini mora biti popotna palica slehernega Slovenca; z njo mora govoriti srce in razum: ta misel mora prešiniti tako otroka v ljudski šoli kot be-težnega srtarčka na bolniški postelji; mora biti vademecum narodnosti, gospodarstva ir politike! Zato nadalje: Crka — tisk naj pomaga. Vprašanje je -proučiti znanstveno, ga je spraviti v tisk. Slovenska univerza v Ljub Ijani je za to vprašanje naravna stolica; slo venska učna knjiga na šolski klopj je najuspešnejši pripomoček. Slovenski leposlovec ima v tem kelihu trpljenja neusahljiv vir pripovedovanja in pouka, slovensko srce naj-jačji pogon do narodnega udejstvovanja. Našemu politiku se ob tej misli nudj resnična bratska roka k spravi, k edinosti, slovenski mladini za kažipot, kadar se sprašuje: Kje so naše meje...? Ko zboruje jutri »Slovenska Straža«, nam prihaja na dan vroča želja: Da bi ta organizacija zanesla veselje in idealizem za naše manjšine med najširše plasti; da bi to dele vršila sistematično in realno; da bi v tem smislu izoblikovala slovensko miselnost, zbirala kroge najidealnejših delavcev, bila pomoč naši domači in zunanji politiki ter gospodarstva, izdelovala načrte uspešnega dela in vzgojila predvsem v slovenski mladini neupogljivo voljo, da se združi čimpreje slovenski narod v skupnem delu pod svobodnin' solncem! Politična belejnica Vlada je kriva, tako je pisalo prejšnji teden zopet »Jutro«, ker je neki Hamalija Afgan, oklofutal posl. Kosano-viča. Napadalec Afgan je namreč zet dr. Spahe in esdesarski tisk je brž obrekoval, da je vladnemu človeku vse dovoljeno. Sedaj je dr. Spaho izjavil: Najodločneje obsojam tako obračuna vanje in strogo se zavarujem proti temu, da bi sc moje ime spravljalo v kakršnokoli zvezo s takim postopanjem. G. Afgan, četudi je moj zet, ni niti moj pristaš niti nbče nisva istega političnega prepričan)« nedeljah in praznikih popoldne k podeželskim trgovcem-točilceni z raznimi naročili v eni ali drugi zadevi, ki pri tej priliki zahtevajo tudi kak prigrizek in pijače samo za to, da bi speljali dotičnega trgovca na lini ter bi ga potem na nepošten način ovadili na merodajnem mestu I Prosim, da se mi vsak tak slučaj nemudoma javi. — Janko Kostanj-šek, načelnik trg. gremija za okolico Maribor. П Pri javni borzi tlela v Mariboru dobi dela 5 viničarjev, 6 majarjev, 10 hlapcev, 1 pasar, 1 livar, 1 opekarski delavec, 1 krojač, 3 oglarji in več vajencev raznih obrti. Celje Prvomajska proslava kršč. socialističnega delavstva v Celju. Ob 8 zjutraj se je delavstvo zbralo v župni cerkvi k sv. maši, ki jo jc daroval g. M. Ljubša. Na koru je med sv. mašo dovršeno izvajal zbor Kat. prosv. društva novejše cerkvene pesmi. Delavstvo nas je naprosilo, da izrečemo požrtvovalnemu zboru in njega pevovodji g. A. Mihel-čiču na tem mestu javno zahvalo. Po sv. maši je delavstvo napolnilo vrtno dvorano pri »Belem volu«. Na zborovanju, ki ga je vodil tov. Kranjc, so govorili narodni poslanec g. dr. J. tlodžar, tov. Gajšek in tov. C. Debeljak. Popoldne je napravilo delavstvo kljub deževju izlet v okolico. M. Joss & Lowens!ein d. d. Praga Dobiva se v vsaki boljši modni trgovini za gospode 'Dopisi Cerklje ob Krki Za častnega občana je naš občinski odbor so- 5lasno izvolil ljubljanskega škofa dr. Antona Bon. egliča. Za duhovnega svetnika je na dan birnianja, 5. t. m. bil imenovan naš g. župnik Jakob 2ust. Pevska prireditev 20. t. m. obeta biti lepa. Priglašenih je že več zborov. Za železnico Brežice-Novomesto se vrše v zadnjem času zopet ankete. Ljudje res žele dobiti železnico, ker vedo dobro, da brez železnice dolina nima bodočnosti. If.O Rogaška Slatina Sezona se je začela in gostje dohajajo. Naročil na sobe je menda letos že toliko, kakor druga leta komaj koncem junija. Obeta se torej lepa sezona, če bo le pripustilo vreme. Kopališča so že vsa odprta, godba začne s koncerti šestnajstega. Kino pa se otvori že v nedeljo. Kapela Sv. Ane bo te dni preslikana in bo prihodnjo nedeljo dne 13. t. m. nanovo posvečena. Slikarijo je izvršil domači slikar g. Franc Erjavc po načrtih oblastnega arhitekta Cernigoja. Florjanovo bo obhajalo domače gasilno in reševalno društvo letos izjemoma šele drugo nedeljo v maju in bo ta dan obenem blagoslovilo svojo novo motorno brizgalno, katero gasilci že nestrpno pričakujejo. Isti dan bo tudi 47. redni občni znor društva. Brežice ob Savi Cepljenje koz. Za mesto Brežice in občino Zakot se vrši cepljenje koz v torek, dne 8. maja ob 2. uri popoldne v osnovni šoli. Koze se bodo cepile otrokom od 3 mesecev dalje. Himen. V nedeljo, 6. maja se je poročila v Brežicah Josip Antolovič, železniški uradnik iz Zagreba 7. Marijo Kos, posestnikovo hčerjo iz Št. Lenarta. Cfubltan&lco aledališče DRAMA. Začetek ob 8 iveier. Torek. 8. maja: HERMAN CELJSKI. Red U. Sreda, 9. maja: SESTRICNA IZ VARŠAVE. Ljudska predstava pri izredno zniž. cenah. Izven. Četrtek, 10. maja: Zaprto. Petek, 11. maja: NEDELJSKI ODDIH. Red D. Sobota, dne 12. maja: KRIZA. Vprizori delavski oder »Svobode«. Izven. OPERA. Začetek ob pol 8 zvečer. Torek, dne 8. maja: MIGNON. Red C. Sreda, dne 9. maja: DEKLE ZLATEGA ZAPAHA. Premijera. Premijcrski abonma. Četrtek, dne 10. maja: Koncert na korist žrtvam bolgarskega potreea. V Unionski dvorani. Mariborsko gledališče Torek, dne 8. maja ob 20. nri: KREUTZERJEVA SONATA. Ab. C. Kuponi. Zadnjikrat. Sreda, dne 9. inajn ob 20. uri: JESENSKI MANEVER. Ab. D. Kuponi. Četrtek, dne 10. maja ob 20. uri: LEPA PUSTOLOVŠČINA. Ab. C. Kuponi. Prireditve . in društvene vesli Osrednje društvo nižjih postnih uslužbencev naznanja, da je bilo radi slabega vremena prisiljeno tombolo preložili na nedeljo, dne 13. maja t. 1. Društvo »Trgovska akademija« v Ljubljani iina v četrtek dne 10. t. m. ob pol 6 popioldne v dvorani Zbornice TOI svoj redni občni zbor. Celodnevno tekmovalno streljanje pristopno članom društva ostrostrelcev in Slov. lovskega društva se vrši dne 17. t. m. ob jx>1 8 na ljubljanskem glavnem strelišču jxxi Rožnikom. Streljanje ua letečega goloba, bežečega zajca, na lovske in ostro-strelske tarče ter malokalibersko streljanje. Tekmovalci lahko obedujejo ua strelišču. Po streljanju družabni večer v streliščni restavraciji. Pevski Zbor Glasbene Matice. Danes torek, ob 8 zvečer vaja za mešan zbor. — Odbor. Nad 30 let je potrjeno in dokazano, da je ODOL najboljše sredstvo za nego zob in ust. 1 steklenica Din 22'—, velika stekl. Din 35'—, dvojna stekl. Din 65'-—. 0D0L se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in zadevnih trgovinah. Šmartno pri Litiji. Srebrno poroko je obhajal v krogu 12 otrok g. Ernest Grčar, župan in odločen naš pristaš. V teku 261etnega bivanja v Šmartnem je bil vedno zvest našim načelom, jx>sebno pa je pokazal to svojo odločnost, ko je prevzel mesto župana. Kot prijatelju, odborniku in požrtvovalnemu sodelavcu v naših organizacijah mu je na predvečer jubileja priredilo f>evsko društvo pod-oknico, zastopniki društev pa so mu v znak hvaležnosti izrazili čestitke. Ob tej priliki sta jubilanta med sv. mašo skupno s celo družino prejela sv. obhajilo. Lepše bi družina pač ne mogla obhajati pomembnega dne. ZAHVALA. Ker sem prejel za srebrno poroko toliko ča-stitk, da mi ni mogoče posamič se zahvaliti, se tem potoni vsem najprisrčnejše zahvaljujem. — Ernest Drčar, župan Šmartno pri Litiji. Spori NedeMa meddržavnih in medmestnih nogometnih tekem JUGOSLAVIJA ZMAGA PROTI ROMUNIJI IN ZGUBI PROTI AVSTRIJI. - LJUBLJANA PORAZI GRADEC. Ljubljana:Gradec 5:2 (2:2). Kar v zadnjih dveh tekmah ni uspelo Zagrebu, se je Ljubljani posrečilo — dosegla je gladko zmago nad svojim renomiranim nasprotnikom — iBospodarsfvo graško nogometno reprezentanco. To je tekoih 14 Ljubljane. Nedeljska zmaga je vsekakor krasen uspeh ljubljanskega nogometa, ki sicer v medmestnih tekmah dosedaj ni imel posebnih uspehov. Moštvo Lj. sicer ni bilo jx>vsem posrečeno sestavljeno, nekatere točke bi se dale brezdvomno sjx>polniti z boljšimi igrači. Zastopniki Lj. so pa vsekakor igrali s srcem in so vsi po najboljših močeh prisj>evali k zmagi. Pohvalno je treba omeniti tudi našo publiko, ki je igrače bodrila in spodbujala. Tekina se je vršila ua prostoru Ilirije, ki je bil vsled dolgotrajnega dežja precej razmočen in polzek ter je stavil na igralce precejšnje zahteve v pogledu izdržljivosti. Priznati moramo, da se je v tem pogledu naša enajstorica izborno obnesla, česar o nasprotniku ne moremo trditi. Gosti so postavili enaistorico, ki nikakor ni bila v vseh vrstah enaka. Najboljši del je bil na- padalni kvintet, posebno srednji napadalec in pa desno krilo. Tako kombinacijsko kakor tudi tehnično so bili na višku. Posebno idealna je bila medsebojna igra zveze in krila. V taktičnem oziru pa njihova igra ni bila neoporečna. Dodajanje je bilo kratko od noge do noge. Za tako igro je treba, da so igralci vedno pravilno plasirani. Mnogo nevarnejša in plodonosnejša je bila igra našega napada. Tu se ni oddajalo na nogo, temveč v prazen prostor. Tak način igre je sicer napornejši, zato pa mnogo nevarnejši, ker se s tem hitro pridobiva na terenu. Akcije našega kvinteta so stvorile radi tega vedno zelo kočljive situacijc za goste in neprimerno več pozicij za strel. Izvrsten je bil v domačem moštvu vratar Jan-čigaj, ki je imponiral s svojo hladnokrvnostjo in sigurnostjo. Lepo je obranil nekaj težkih strelov takoj v začetku igre. Pleš je izvrstno sekundiral, posebno v dnigi polovici, ko je imel svojega stalnega partnerja, je naravnost igraje ustavljal sjioradiene napade gostov. Pečnik je popolnoma odpovedal. Bil je vsled svoje nesigurnosti skoro nevarnejši lastnemu golu kakor pa gosli. Prvi gol gre na njegov rovaš. Krilska vrsta je imela teško stališče napram odličnim tehničarjem in solistom Gradca. Bila je v početku tudi preveč defenzivna in ni podpirala na-j>ada. V drugi polovici so bili vsi mnogo boljši, posebno Zemljak je večkrat kot šesti napadalec pritegnil nasprotnika nase in s tem omogočil napadalcem dober placement. Napad je imel gonilno silo v Omanu, ki je spremo delil naravnost idealne žoge. Sprva je forsiral levo stran, vendar ni našel pri Doberletu potrebnega razumevanja, še manj pa pozneje pri Karižu, v katerem se je takoj opazilo novinca v timu. Oman je nato večinoma uporabljal desno stran, kjer je našel v Šiški in Jugu dovolj razumevanja. Verovšek ni v napadu nič pokvaril, zabil je krasen gol. V drugi polovici je igral na svojem starem mestu v obrambi in nudil solidno igro, ki smo jo cd njega vajeni. Sodil je g. Vodišek objektivno. Igri je priso-stvoval kot zastopnik komandanta Dravske divizijske oblasti g. kapetan Vizjak, nadalje avstrijski konzul in predsedstvo LNP ter šlaier. Fussballverbauda. Tekma je bila precej dobro obiskana. Pohvalno je omeniti vspodbujanje igračev od strani publike, kar daje moštvu moralno oporo. Tekme za prvenstvo v provinci. Na Rakeku sta igrala Javornik:SIivnica (8:1), v Novem mestu pa Elan-Disk (3:0.). MARIBOR. ORADEC:MARIBOR 3:1 (2:1.) Zaslužena zmaga gostov. BEI GRAD: JUGOSLAVIJA:ROMUNI|A 3:1 (3:0.) Tekma za zlati pokal kralja je končala v stalni premoči Jugoslavije z našo zmago. DUNAJ: AVSTRIJA:JUGOSLAVIJA 3:0 (1:0.) i Naše moštvo je igralo izvrstno, vendar je bila Občni zbor Sadjarskega in vrtnarskega društva za L 192f V nedeljo dne 6. maja se je zbralo v Celju 300 naših sadjarjev k svojemu rednemu občnemu zboru. Ob pol 10 je otvoril predsednik kmet. svetnik g V. Rohrman zborovanje, pozdravil došle zboio-valce in goste. Iz tajni kovega poročila posnemamo, da je imelo društvo v minulem letu 6470 članov (danes jih je že čez 7200). V 112 podružnicah (danes že 128) je bilo včlanjenih 4669 člauov, direktnih članov je bilo torej 1801. Podružnice so imele lani 250 sej, 108 predavanj, 34 tečajev in 12 sadnih ogledov. Teh prireditev se je udeležilo okoli 6000 članov. Društvo je priredilo sadni sejem, kjer je bilo razstavljenih t do 500 zabojev vzorcev našega najlepšega namiznega sadja. S to prireditvijo se je sadna trgovina jako pospeševala, kar nam izpričujejo mnogi udeleženci. ki niti izdaleka niso mogli ustreči vsem naročnikom. — Društveno glasilo se je tiskalo in razpošiljalo v 6500 izvodih (letos v 7500 izvodih). Dalje je društvo izdalo važen pripomoček pri umnem sadjarstvu, namreč :га. Ako društvo ne bo dobivalo od merodajne strani redue podporo, bo najkasneje v 2 letih rezerva izčrpana in bo prišlo kljub še tako varčnemu gospodarstvu v težkoče, zlasti ako bo hotelo svoje delovanje razširiti iu jioglobiti. Upoštevati je namreč, da se z izredno majhno članarino (25 I)in letno, od katerih pa odpade 5 Din na podružnice), komaj krijejo stroški za društveno glasilo >Sadjar in vrtnar«. V odbor so bili z vsklikom voljeni z malimi izpremembami dosedanji odborniki. (Odstopila sta gg. A. Lap in V. Brce, na novo so bili izvoljeni gg. .lekan Pavel Žagar, A. Kafol in J. Bergmann.) Izmed mnogoštevilnih predlogov naj omenimo samo najvažnejše. Predlog gluvnega odbora o izpremembi pravil, predlog ljubljanske podružnice ' o osnutku zakona o kulturi sadnega drevja, o ravnanju s sadjem in ureditvi sadne kupčijo. Predlog ormoške podružnice o odpravi raznih neprilik na železnicah, ki silno ovirajo izvoz sadja. Posebno se je tudi povdarjalo, kako potrebna bi bila stroga kontrola pri izvozu, da se ne bi z nezrelim in slabim sadjem kvaril sloves našega sadja nn svetovnem sadnem trgu. Prihodnji občni zbor bo nn Bledu. Da se je ta občili zbor tako sijajno obnesel, gre posebna zahvala neumornemu našemu' sotrudniku sadjarskemu apostolu, oblast, poslancu M. Levstiku, odličnim gostom, celjskemu mestnemu zastopu in celjski jiodružtiici Sadjar, in vrtnar, društva. IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE z dne 30. aprila 1928. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlika napram izkazu z dne 22. aprila 1928.) Aktiva: Kov. podlaga 370.3 (+06), posojila: menična 1254.5, lombardiia 265.4, skupaj 1519.9 (—6.1), račun začasne zamenjave 2938 (+0.1), saldo raznih računov 475.9 (—51.0); pasiva: obtok 5324.7 (+60.3), račun začasne zaine-jave 293.8 (+0.1), drž. terjatve 81.0 (—130.4), obveznosti: žiro 574.3, razni računi 300.7, skupaj 875.0 (+13.6); ostale postavke neizpremenjene. Naše kreditno zadružništvo. V našem tozadevnem nedeljskem članku je bil pomotoma naveden promet Prve hrvaške štedioniee z 6 milijard, promet znaša 1,89 milijard. Din. Pripominjamo, da je imela Zadružna gosiodarska banka lani prometa 11.5 milijarde, Ljubljanska kreditna banka 39 in Kreditni zavod 28 milijard Din prometa. Mlekarski kongres v Zagreli«. Kakor smo že jioročali, se je vršil 6. t. m. mlekarski kongres v Zagrebu. Kongres jo bil dobro obiskan ter se je jo svojih zastopnikih udeležila kongresa tudi Slovenija. Glavni namen tegn kongresa je bil, da se osnuje za celo državo mlekarsko društvo, v katerem bodo zastopani tako producentl mleka, kakor \sa mlekarska podjetja, zastopniki samouprav in države. Ustanovni občni zbor mlekarskega društva se bo vršil v jeseni ob priliki jesenskega zagrebškega velesejma. Nadalje so se sprejele razne resolucije za kmetijsko ministrstvo, z« pomoč pri razvoju mlekarstva, na prometno ministrstvo radi prevoza mleka in mlečnih izdelkov, na ministrstvo financ radi olajšave carinjenja pri izvozu in na zvezo mest naše države, da napravijo nov tržni red, pri katerem pa naj upoštevajo nasvete mlekarskih korporacij. ШОГ2ВГЋ Dne 7. maja 1928. DENAR. Med devizami je popustil danes edino Dunaj, dočim so se tečaji Trsta in Londona učvrstili. Promet je bil srednji. Privatno blago kakor običajno v devizah Trst in Ncwyork. Notirnno kakor v tabeli. Poleg tega Bruselj blago 793.45. Devizni tečaji na ljubljanski borzi 7. maja 1928. 1 večja klasa Dunajčanov očividna iu zmaga zaslužena. 15 tisoč eledalcev. 5:5 BUDIMPEŠTA: 40.000 glcdaleev AVSTRIJA: MADŽARSKA <2:4.) povpraš. pon. srednji sr. 4 .V Amsterdam _ 2292.25 __ — Berlin 1358.— 1361.— 1359.50 — Budimpešta — 992.80 — — Curih 1093.50 1096.50 1095'— 1095.— Dunaj 798.25 SO 1.25 799.75 800.05 London 276.96 277.76 276.36 277.31 Newyork 56.71 56.91 56.81 56.82 Pariz 222.64 224.04 223.64 — Pragu 168.05 168.85 168-45 168.44 Trst 298.25 3(0.25 299 25 299.125 Zagrob. Berlin 1358 -1301, Curih 1098.50-1006.50, Dunaj 798.25— 801.25, London 276.96 277.76, Newyork 56.7065—50.9065, Pariz 222.54-224.54, Praga 168.05—168.85, Trst 298.288- 800.288. Belgrad. London 276.90-277.76, Pariz 222.6-1 —224.64, Newyork 56.71—56.91, Curih 1093.50 -1096.50, Milan 298.25 300.23, Praga 168.05—168.85 Berlin 1357.75-1360.75, Dunai 796.25-801.25, Ru-dimpešta 991.3—904.8, Bruselj 791.95 - 794.95, Bukarešt 35."0 - 36. {'mia. Belgrad !> 132». Berlin 124.11, Budimpešta 90.62, Bukarešt 3.216. Dunaj 73.02, Loudon 25.32375, Newyork 518.85, Pariz 20.40, Praga 16.376 Trst 27.34, Sofija 3.745, Varšava 58.10. Madrid S6.10. Dunaj. Devize: Belgrad 12.81325, Kodanj 190.65, London 34.69825, Milan 37.4425, Newyork 710.66, Pariz 27.9775, Varšava 79.67. Vulute: dolarji 708.25, francoski frank 27.97, lira 37.46, dinar 12.44, češkoslovaška krona 21.0475. Praga. Devize: Lira 177.25, Belgrad 59.40, Pn riz 132.76, London 164.75, Newyork 33.75. VREDNOSTNI PAPIRJI. Za državne papirje je danes tendenca čvrsta, tudi za vojno škodo, ki se je v Zagrebu okrepila na 440—141, v Belgradu |>a na 438—440 (opaža se torej zopet razlika ined zagrebškimi iu belgrajski-ini tečaji). Bančni papirji neizpremenjeni. Med industrijskimi papirji so čvrstejše Trbovlje, pni tudi Vevče. Šečerana je slabejša v zvezi z dunajskim tečajem. Na Dunaju traja čvrsta tendenca dalje in se je Trboveljska učvrstila od 66 na 66.95; Kranj, ind. pa je popustila od +1.75 na 43.50. Ljubljana. 7% invest .posoj. 90.50 den.. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 den., Praštediona 810 den.. Kred. zavod 157—175, Vevče 105 den.. Kranj. ind. 330 den., Ruše 265—280. Stavbna 56 den., šešir 105 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 91. agrari 57.50— 58, vojna odškodnina 440--441, dec. 466—475. Hipo 58.50, Jugo 88, Praštediona 810—812.50. Ljublj. kreditna 130, Sečerana 520 bi., Drava 375 bi., Slavonija 13.50—14, Trbovlje 526— 543, Vevče 106 -115. Belgrad. Srbska 136, Zeni. HO, Beogr. zadruga 6000, Narodna banka 6600—6680, Izvozna 1135, Brod. društvo 520, vojna odškodnina 438—440 (4100), maj 442-144.50 ( 2000), junij 446—449, Tobačne srečke 100—105, Rdeči križ 60, 7% invest. jiosoj. 91, agrari 56.50—57. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 82.56, Živn« 102.60, Aljdne 44.50, Leykam 9.90. Trbovlje 66.95, Kranjska industr. 43.50, Ruše 35.75, Gutmamr 27.90. Mundus 188. Slavex 15, Slavonija 1.85. 2IT0. Zaradi višjih notacij v Chicagi kažejo reno ludi pri nas čvrstejšo tendenco, vendar se presojn položaj mirneje. V rokah producentov se nahaja Se blago, vendar je povečini že pri drugi roki. Naš konzum ne kupuje dosti, ker je v glavnem svoje potrebe kril že pri hausse, tako da v Sloveniji v maju ni pričakovati jjosebnih poslov. O ameriški liosi prinašajo svetovni listi prav zanimive podat-ke. Na en dan je bilo v Chicagi prometu 8—10 milijonov ton, torej petkratni naš |>ridelek. V zvezi s tem dvigom cen pšenice je tudi ostalo dviganje tečaja na ameriških borzah, ko beleži nevvvorška borza dnevno rekordni jiromet nad 4 milijone delnic, tako da j« morala liiti v soboto zapria, da so mešetarji in banke mogli dokončati zaostalo delo. Danes so novosadske dotacije za koruzo ostale neizpremenjene. le za pšenico so popustile za 2.6 pare pri kg. Tudi Budimpešta javlja medlo tendenco, vendar so tečaji za jišenico danes višji kakor v soboto kakor tudi za koruzo. V Ljubljani so notacije ostale neizpremenjene kakor sledi: Dež. pridelki (vse samo pionudbe; slov. post., plač. 30 dni, rlob prompt): Pšenicn 78—79 kg 2% baška 410—412.50, slav. 397.SO«-400, koruza baška času primerno suha kval. gar. 345—347.50, za maj 350—352.50, činkvaqtin času primerno suh, zdrav rešetan 350—335, oves baški, zdrav rešetan 305—310. ajda doni., zdrava, rešetana 296, moka Og vag. bi. plač. pj prejemu fko Ljubljana 555—565; zaklj. —. Tendenca neizpremenjena. Novi Sati. Pšenica bač. 360—862.50, bač. potiska 362.50—365, ban. 356—357.50, ječmen poletni 315—320, oves bač. in si. 262.50—267.50, koruza bač. 295—300, maj 300—305. ban 292.50—295, sr. •290-300, fižol .12:' ::!<>. moka o g 487.50--197.50, št. 2 467.50—477.50, St. 5 440—447.50, št. 6 425— 435, št. 7 850—360, št. 8 340—345, otrobi 230—250. P.udimpoita (terminskn borza), 7 maja. Tendenca medla. Pšenica maj 33.74, 33.78, zaklj. 38.76 —33.78, okt. 81.50, 32.58, zaklj. 31.54-81.56, marec 32.(VI, 32.68, zaklj. 82.58—82.60, rž maj 33.7-!. 33.78, zaklj. 38.76 83.78, okt. 31.50. 31.58. zaklj. »1.54— 31.56, marec 38.64, 33.68. znklj. 88.58—38.60. koruza maj 27.90—28. zaklj. 28—28.04, julij 28.91—29 zaklj. 28.98- 29. LES. V lesni kupčiji ni znatnih izpreniemb. V ospredju je sedaj veliko zanimanje za brzojavne drogove, ki bi jih mogli izvažati v ogromnih količinah vsako leto v Nemčijo. Belgijo, Francijo in Italijo deloma skozi Jesenice, deioina skozi Sušak. Koroška si jo znala dobiti z velikim popustom, ki so ji ga dale avstrijske zvezne železnice, novn tržišča, ki so odprta tudi nam. Danes prinaša izvoz brzojavnih drogov več kakor tramov: brzojavni drogovi se nakupujejo po 300 Din in Se čez do 315, t rami pa dosežejo fko meja okoli 280 V interesu Slovenije je, da se zniža prevozna tarifa za brzojavne drogove, kar naj upoštevajo naši delegati pri tarifnem odboru. Kakor smo že poročali, bo tarifni odbor razpravljal o otvoritvi našega prometa v bazenu Thaon de Revel, ker je Suša k vsak dan bolj poln. Saj smo pred vojne izvozili skozi Reko ca. 80.000 vagonov lesa, danes jih pa gre letno samo skozi Sušak 40.000 vagonov Nujno je treba misliti na razbremenitev Sušaka, čemur naj služi Thaon de Revel. Toda to pristanišče ui za les, nitipak za kolonijulno blago, zanj nimamo izvoznih predmetov n. pr. cementa, zalo je trebn izgraditi naša pristanišča Martinščico in Baka'r. Ljubljana. Les: Tram i po noti kujica fko v. nakl. poet. 3 vag. po 250. Zaklj. 3 vag. Tendenca svrsta. Eksekutivna prodaja: ca. 36 m3 hrastovih neobrobljcnih jilohov od 50, 60, 70, 80, 90, 100 mm od 2.50 m naprej od 26 cm naprej ter nekaj od 27, 34 in 40 mm od 20 cm širine naprej, blago zdravo I., 11. Zdrave manjše grče se tolerirajo, lepo pravihio manipuliram), obeljeno, cena fko v. nakl. post. Zagorje 500. Dobave. Gradbeni oddelek ravn. dri. žel. V Ljubljani sprejema do 11. t. m. ponudbe glede dobave 30 komadov litoželeznih kapic. — Ravn. drž. rudnika v Brezi sprejema do 15. t. m. ponudbo glede dobave 4 vagonov jiortland-cementa. — Drž. rudnik v Zabukovcl pri Celju sprejema do 24. t. m. |)onudbe glede dobave 1 stružnice. — Vršilo so bodo naslednje ofert. licitacije: 21. t. m. pri ujira-vl smodnišnicc v Kamniku glede dobave 15.000 kg žvepla, 300.000 kg amonijevega solitrn in 200.000 kg kalijevega solitra. — 22. t. m. pri vojnem ministrstvu, oddelek za mornarico v Zetnunn glede dobave raznih kovin, električnega materijalar ma-terijala za mašenje iu Samota. 25 t m. se bo vršila pri strojnem oddelku ravn. drž. železnic v Ljubljani ofertalnn licitacija glede dobave nizko-Ilačnega parnega valja; 26. t. m. p« eledo dobave 2 kolesnih zvezd za gonilne oei. / / aj/e novega KOLEDAR. Torek, 8. maja. Prikazen Mihaela arh., Heladij. — Jutri: Gregorij Nac. Novosadska vremenska napoved za torek: Oblačno, deževno, mirni vetrovi. Temperatura ne bo znatno padla. Dunajska vremenska napoved za 8. maj: Menjaje oblačno, nezanesljivo vreme. ZGODOVINSKI DNEVI. 8. maja: 1909 je umrl poljski časnikar Alfred Ščepanski. — 1907 dvestoletnica obstoja šenklavške cerkve v Ljubljani. — 1898 je bila v Italiji revolucija radi lakote. Med revolucionarji in vojaštvom je prišlo do bojev. _ 1668 se je rodil francoski pisatelj Re-n6 Lesage. — 1796 se je rodil francoski zgo-dovinopisec Frangois Mignet. — 1803 se je rodil kemik Justus von Liebig. — 1828 se je rodil švicarski filantrop, ustanovitelj Rdečega križa in ustvaritelj ženevske konvencije Hen-ry Dunant. — 1873 je umrl angleški filozof John Stuart Mili. — 1908 je umrl v Parizu francoski pisatelj in dramatik Ljudevit Ha-levy, sin komponista Helevyja. — 1794 je bil v Parizu ob revoluciji obglavljen oče moderne kemije, nacionalni ekonom Antonin Lau-rent Lavoisder. — 1902 na otoku Martinique je grozen potres imičil meslo San Pierre. 40 ttaoč ponesrečenih. Prednica škoffelošklh urSulink umrla V nedeljo, 6. t. m., je umrla v uršulin-skem samostanu v Skofji Loki m. Marija Kristina Pezdirz, prednica in prva svetovalka jugoslovanske uršulinske provincije. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je z njo odšla v večnost ena izmed najbolj izobraženih Slovenk. Govorila je dovršeno slovensko, nemško, italijansko, francosko in angleško. Leta 1893. je kol prva ljubljanska uršu-linka naredila izpit za meščanske šole z odliko. Nato je bila tri leta ravnateljica meščanske šole in 15 let ravnateljica in prefekta učiteljišča. Ravnateljstvo je obdržala tudi potem, ko je bila izvoljena za prednico leta 1909. Kar so ljubljanske uršulinske šole dosegle, zato se morajo predvsem zahvaliti m. Kristini. V šoli je bila doma. Z lahkoto je priob-čevala, z lahkoto so dojemale učenke; njene ure so bile polne veselosti in navdušenja. S svojim koleričnosangviničnim temperamentom je vedno snovala nove načrte in bila vsa vesela, če so se pojavljale ovire, da jih je mogla premagati. Da se je ustanovilo uršulinsko učiteljišče, da je dobilo potrebne lokale in kabinete, je izvečine sad njene vneme in naprednosti. Isto velja o gospodinjski šoli, ki jo je pokojnica otvorila in ji pridobila pravico javnosti. Ko so zadnja leta doživljale zasebne šole nervozne pretrese, se je m. Kristina z uprav gigantskim naporom trudila, da reši, kar se da rešiti; ni se strašila nobene poti, nobenega ponižanja, da bi le očuvala zenico svojega očesa. Zraven pa je bistro gledajoč v pri-hodnjost skrbela za vsestransko izobraženje potrebnega učiteljskega naraščaja. Blagopokojnica pa je bila tudi zvesta hči sv. Uršule. Njene redovne sestre v Ljubljani so jo zato izvolile I. 1909. za prednico. Ko je najmanj I Kaj je na tem, kaj koga briga in komu dela krivico, če jih poje nocoj ali jutri? Poum ne more spati. Vse je že poleglo in zelo pozno je. Kakšna skušnjaval Kdo ga bo videl ali slišal? Nihče. Lepo nalahko bo odprl vrata in zlezel v jedilnico! Toda kaj bodo rekli, ko zaznajo tatvino? Ah kaj, ničesar ne bodo opazili! Ostanki slaščic tako več ne pridejo na mizo ...« Dva, recimo trije kolački s smetano, ali so določeni za Pouma, ali pripadajo njemu ali ne? »Da! Tedaj naprej!« »Tat!« »Kaj je? Kdo je govoril? Ali je kdo v zidu ali pod posteljo? Bila je sapica, toda Poum jc popolnoma razločno slišal. On da bi bil tat? Neumnost! Le naprej!« Kljuka zaškriplje, vrata škripljejo, stopnice pokajo, vrata obednice se ustavljajo in cvilijo. Kredenca . . . ključ na vratcih .. . Poum tiplje: najde enega, dva, šest jih je in se lepo stiskajo kot mladi zajčki! Hitro, hitro! Poum pogoltne tri majhne kolače. Se enega. Tu se je začel zločin! Toda kdo se ustavi, ko že drvi po strmini pregrehe? . .. Sc enega! Petega! Nesrečni Poum, tvoja vest te gleda . . . Ne, nikar šestega, ki je tako majčken, r.adnji, sirotek. Poum, imej usmiljenje z njim! Mali zločinec je pojedel tudi tega! Nastane hrup. Poum je ves iz sebe in hoče zbežati, ali vratca kredence so se neslišno zaprla in priprla Poumu srajco. Misli, da ga je zgrabila neka roka in začne kričati. Vsa hiša se zbudi. Stopnice se razsvetle in v obednici zagori luč. Kaka sramota! Prihiteli •o k njemu mama, Berta, oče s palico in hlapec Firmin z lovsko puško! In pred vsemi je slal Poum, katerega je ujela maščevalna lesena roka. , (Iz francoščine prevel G.) Plašče, obleke, bluze kupite ugodno pri P. Msgdic, L ubljana tu izpolnila dve triletji, jc bila za enako dobo predstojnica samostana v Mekinjah in v Skofji Loki. V zvestobi do redovnih obljub, v katerih je preživela 44 let, in v ljubezni do samostanske discipline je vsem sosestram svetila z najlepšim zgledom. Da sc je pravkar ustanovila posebna jugoslovanska uršulinska pro-vincija, je v prvi vrsti njena zasluga. Se lan-j>ko poletje se ni ustrašila napornega potovanja v Belgijo na redovno zborovanje, čeprav je že dobro čutila, da nosi kal smrtne bolezni v sebi. Če pa ni doživela, da bi se bila ostva-rila njena srčna želja, dodelitev posebnega misijonskega ozemlja slovenskim uršulinkam, bo pa svoje plemenito stremljenje nadaljevala v večnosti. Z materjo Kristino je ugasnilo življenje zveste redovnice, izredno delavne žene, velike Slovenke. » « * •k Občinske volitve v Brežicah. V nedeljo, dne 6. maja, so se vršile v Brežicah občinske volitve. Udeležilo se jih je 83 odstotkov volivcev. Lista SLS je dobila 55 glasov iu 4 odbornike, Gospodarski lista 60 glasov in 4 odbornike, Naprednogospodarska lista 86 glasov in 7 odbornikov in Obrtnogospo-darska lista 29 glasov in 2 odbornika. Pri zadnjih volitvah leta 1922. iu po kompromisu pred 4 leti je SLS imela le dva odbornika, dočim je sedaj dobila 4 odbornike. Dosedanja večina SDS ima sedaj le 9 odbornikov napram 12 odbornikom v bivšem odboru. Za gospodarski napredek občine bodo morale vse stranke dogovoriti pošten in odkrit sporazum. * Odlikovani so z redom sv. Save IV. stopnje: inšpektor trgovinskega ministrstva dr. Ciril Žužek, ravnatelj drž. trg. šole v Ljubljani in profesorja srednje tehnične, šole v Ljubljani Pavel Kril ter Stane Preinelč, z redom sv. Save V. stopnje pa strokovni učitelj srednje tehnične šole v Ljubljani Josip Beran. k Slovenska Siraža opozarja ustanuvni-ke, člane in prijatelje, da bo jutri v sredo, dne 9. maja ob 4 popoldne velika skupščina v prostorih kat, slov. ukad. starešinstva na Miklošičevi cesti 7 v Ljubljani. * Tovariši svetovne vojne! Glavno letošnje zborovanje ZSV in bratski sestanek vseh vojnih tovarišev bo letos zopet na Brezjah dne 5. avgusta. Vabimo pa može, naj se po možnosti udeleže ludi pokrajinskega sestanka, ki bo na praznik Vnebolioda, dne 17. maja v Petrovčah pri Celju. Polovična vožnja za ta sestanek je vsem udeležencem pod običajnimi pogoji dovoljena. Gorenjci pa pohitite v velikem številu v nedeljo, dne 13. maja, k slavnosti odkritje spomenika padlim vojakom v Krizah pri Tržiču. — Glavni odbor ZSV. •k Policijska ura ob plačilnih dnevih Trboveljske premogokopne družbe. Veliki župan ljubljanske oblasti je izdal odredbo, da se morajo vse gostilne, točilnice in kavarne v občinah Trbovlje, Dol, Sv. Krištof, Zagorje, Aržiše. Kotredež in v Škofji riSi (občina Sv. Jurij pod Kumom) ob plačilnih dnevih TPD zapirati ob 20 in sicer v letnem in zimskem času. Za prireditve dovolijo podaljšanje policijske ure pristojni okrajni glavarji le izjemoma z dodatkom, da se yo policijski uri ne točijo alkoholne pijače. k Dobrodelna matineja v korist bolgarskemu narodu, ki je bil tako prizadet po potresu, se vrši v nedeljo, 13. t. m. dopoldne v Zagrebu v Narodnem gledišču. Nastopijo bolgarski umetniki Carigradska. Krajev in Gospodinov. k Promet na deželni cesti Kamnik— Črna proii Gornjemgradu je zopet za kakih 5 dni prekinjen, ker so se podsuli novi plazovi na cestišče v Črni. kr Splavarjeva nesreča. Ob johe lesenega Savskega mostu v Krškem je narasla Sava vrgla v nedeljo, 6. t. m., velik splav. Oba spla-varja so le s težavo rešili iz umazanih valov deroče Save. k Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi za svoje člane in njih rodbine na binkoštno nedeljo, dne 27. maja, poučen izlet v staro in slavno kopališče D o -brna-Celje. Ugodnosti: brezplačno stanovanje in kopelji, polovična vožnja veljavna od 26. do 30. maja. Program: na binkoštno soboto pozdravni večer, v nedeljo dopoldan zdravniška zborovanja i., poučno ogledovanje kopališča, popoldan izlet v okolico. Prijave s številom rodbiekih članov najkasneje do 15. maja 1928 na društvenega tajnika : dr. L e o Š a v n i k , Ljubljana, Tavčarjeva ulica 6, telefon 2814. (4561) * Nesreča na Vurbergu pri Mariboru. Vurberški posestnik in naš vrli somišljenik Aton Pihler se je peljal v loge na oranje. Na strmi poti mu je odpovedala zavora in konji so zdirjali v divjem golopu navzdol. Nesreča je hotela, da sc je voz preobrnil in Pihler je uadel z voza. Pri padcu uiu jc počila lobanja in obležal je nezavesten na mestu nesreče. Prvo pomoč mu je nudil vurberški ruski sa-natorij, odkoder so ga prepeljali v ptujsko bolnico. k Radi suma v smrt. Iz Vel. Be&koreka poročajo, da so pred tednom v vasi Klarija našli v stanovanju mrtva Svetozarja Kraljiča iu njegovo ženo. Ugotovilo se je, da eta postala žrtvi roparskega umora. Policija je osumila Milivoja Jovanoviča, ker pa proti njemu ni bilo nikakih dokazov, ga je spustila na prosto, vendar ga je še dalje zasliševala. V nedeljo se je Jovauovič obesil. Pustil je pismo, v katerem pravi, da ni prav nič v zvezi s tem umorom, da pa ujegovi živci ne pre-neso neprestanega zasliševanja, zato gre raje v smrt. k Bratomor ali nenadna smrt? Pred 14 dnevi je v Subotici umrl 70 letni Jovan Sza-kacsy. Zdravnik je ugotovil, da ga je zadela srčna kap. Pred par dnevi pa je subotiška policija prejela pismo, ki sporoča, da Sza-kacsy ni umrl naravne smrti, marveč da so ga umorili njegovi mlajši bratje, da bi podedovali njegovo premoženje. Policija je sedaj aretirala tri osumljence in ugotovila, da ima Szakcsyjevo truplo na glavi rano. Zaslišanih je bilo okoli 20 prič. Aretirani odločno zanikajo umor, vendar jih je policija izročila državnemu pravdništvu. k Strašen samoumor. V Subotici si je 90 letna vdova Mita Aradski zažgala obleko in tekala kol goreča baklja nekaj časa po ulici gor in dol. Neki faut jo je končno polil z vodo, vendar je bila že po celem telesu opečena. Hoteli so jo spraviti v bolnico, pa je že med potjo umrla. k Pri hripi, bronhitis, vnetju mandljev, pljučnem kataru, zaslezenju v nosu in grlu, obolenju ušes in oči skrbite za to, da se želodec in črevo večkrat temeljito izčisti z naravno »Franz-Josefc grenčico. Sloviti strokovnjaki v zdravilstvu potrjujejo, da zelo dobro de F r a n z - J o s e f voda trpečemu človeštvu ob mrzličnih nalezljivih boleznih. Dobiva se v vseli lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. k Birmanske ure. verižice, uhane ceno kupite pri Fr. P. Zajec, Ljubljana, Staritrg 2. Prodaja poznanih IKKOU-aSetenin Poroča se nam, da je stara in ugledna tvrdka C. J .Hamann v Ljubljani, Mestni trg 8 od tvornic »Ikkolj* sprejela tvorniško zalogo poznanih »Ikkolj«-pletemn. Iz te zaloge bo vsakomur redno prodajala najnovejše izdelke po originalnih tovarniških cenah. Imenovane tvornice pa so se ob tej priliki tudi odločile, da dajo večjo množino svojih pletenin za poskušnjo po izreduo znižanih tvorniških cenah na prodaj, da bi imelo občinstvo tako v večjem obsegu priliko prepričati se o izredni kvaliteti izdelkov »Ikkolj«. Množina pletenin, ki se bo tako prodala, je pa omejena, vsled česar se bo prodaja po izredno izredno znižanih tvorniških cenah vršila le v času od 12. do 24. maja t. I. Opozarjamo p. n. občinstvo na možnost tega priložnostnega nakupa s priporočilom, da se obilo posluži tc izredne prilike cenenega nakupa prvovrstnega blaga. (4555.) Priznano na|bol|ša oblačila pri najnižjih cenah nudi renomlrana tvrdka J. MAČEK LJubljana. Aleksandrova cesta St. 12 CfuMjana NOČNA SLUŽBA LEKARN. Nočno službo imajo: Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški. 0 Koncert na korist ponesrečencev potresa na Bolgarskem. V četrtek, dne 10. t. m., se vrši v Unionski dvorani pod okriljem krajevnega odbora Rdečega križa dobrodelni koncert na korist žrtev potresa na Bolgarskem. Spored koncerta, na katerem sodelujejo operni solisti, operni orkester in zbor Glasbene Matice, je sledeči: 1. Smetana: Tabor, simfonična slika iz cikla vMoja domovina«. 2. Kogoj: Letski motiv, poje Svetozar Banovec. 3. Grečaninov: Stepa, in Čajkovski: Zakaj, poje gdč. Vera Majdičeva. 4. Dva bol-, garska plesa za veliki orkester. 5. Galus: Ave Maria in Laiis et perennis gloria, Skerjanc: Kmetiška pesem, Gotovac: Jadovanka za teletom. Poje zbor Glasbene Matice. 6. Pavčič: a) Večerna, b) Mlada pesem (prvo javno iz-vajenje), poje Julij Betetto. 7. Adamiči Vijola (sopran solo ga. Pavla Lovšetova), Slavenski: Molitva dobrim očima, Lajovic: Zeleni Jurij. Samospeve spremlja na klavirju g. H. Svetel. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. O Na sestanku katehetov v sredo, dne 9. maja, se bodo določili dnevi za prejem sv. zakramentov. Hkrati bo tudi razgovor o udeležbi na drugem katehetskem kongresu v Mo-nakovem. Sestanek bo ob petih v posvetovalnici KTD. © Anketa o gradbeni akciji občin in oblasti ter zadrug se vrši 10. t. m. v mestni posvetovalnici. O Društvo »Zveza nastavljencev denarnih zavodov in velepodjetij v Ljubljani« naznanja, da je umrl član tovariš Josip Kolb. Pogreb bo dne 8. t. m., ob 17 iz Selenburgove ulice štev. 7. — Odbor Mnogo gorja si prihranite in preprečite hujše bolezni, če takoj pri prvem pojavu glavobola vzamete Bolečine prenehajo in morebitni prehlad ne pride do iz-bruha. - Pristne samo v originalnem zavoju 0 Nuiakova vojašnica. Mestna občin; namerava kupiti nekdanjo Nušakovo vojašnico ia jo preurediti v stanovanja. Nakup poslopja jc naletel na nekoliko ovir, ker zahteva dosedanja lastnica Ljubljanska kreditna banka za poslopje višjo ceno, kot jo mestna občina nudi. Na dnevni red današnje občinske seje je stavljeno tudi poročiio o nakupu Nušakove vojašnice. O Telesna poškodba. V soboto zvečer je pilo v gostilni pri Lozarju več gostov, prekmurskih delavcev, ki so glasno prepevali. Najbrže radi petja so nastala v družbi nesoglasja, kajti ko so odhajali iz gostilne, so se zuna; sprli in nekdo je sunil z nožem delavca Antona Sokana globoko v ledja. Policija, ki je domnevala, da gre za težko telesno poškodbo, je aretirala enajst Prekmurcev, ki jih je zaslišala in v ponedeljek izpustila. Rana se je k sreči izkazala za nenevarno in za lažjega značaja. O Obleke kemično čisti, barva, plisira iu lika tovarna Jos. Reich. МагЊог >ix>e ernm V POMOČ BRATOM BOLGAROM. ki so po potresu utrpeli lako ogromno škodo ter so izpostavljeni največji bedi, priredila >Ljudska univerza« in >Zensko društvo« v Mariboru v veliki unionski dvorani v četrtek 10. maja ob 8 zvečer velik dobrodelen koncert. Sodelujejo znani bolgarski umetniki: gospa M. Carigradska, primadona sofijske opere (sopran), gospod A. Krajev, komorni pevec in član sofijske opere (bariton) ler gospod G. Gospodinov, bivši član sofijske opere, zdaj član ljubljanske (tenor). Peli bodo l)olgarske narodne pesmi in operske arije: solospeve in duete. Dolžnost vsakega meščana in meščanke mariborske kukor tudi okoliških krajev je, da v največjem številu poselijo ta koncert, ki jim bo nudil velik umetniški užitek, obenem pa se bodo s tein oddolžili bolgarskemu narodu, ki ga je doletela taka strašna nesreča! Vstopnic« po 50, 30, 20 in 15 Din se dobe tudi v predprodaji pri ge. Zl. Brišnik in g. H б f e r j u. ♦ » » □ Lepa slovesnost v zavodu šolskih sester v Mariboru. Dne 7. maja so obhajale petdesetletnico redovnega življenja ss. Stanislava Voh, Ignacija šišek, Amalija Jančič in Evangelista Vogl tiho in skromno, kakršno je tudi njihovo življenje. Vse štiri sestre so stale ob prvih začetkih kongregacije in je na njihovo ime ozko navezan razvoj kongregacije. Posebno s. Stanislava Voh, sedaj prva vrhovna asistentinja kongregacije, je bila ves čas mogočen steber iste. 18 let je bila vrhovna prednica, 12 let ravnateljica ženskega učiteljišča in je odločilno pripomogla k vsestranskemu razmahu kongregacije. Za časa njenega predništva se je dvignila monumentalna palača učiteljišča, meščauske šole in vadnice. odkoder se razliva neštet blagoslov za žensko mladino Slovenije. Z njenim skrbnim in modrim sodelovanjem so se porajale številne nove podružnice v redu šolskih sester, tako da lahko gleda z veseljem ob svoji 50 letnici na svoje od Boga blagoslovljeno delo. Vse štiri jubilantke so vkljub dolgotrajnim naporom še vedno čvrste in neumorne delavke v vinogradu Gospodovem. □ Mariborska glasbena matica se vrne danes ob %9 preko Leobna in Gradca s svoje dobro uspele koncertne turneje po Švici. Isti program bo izvajala tukaj v petek,11. t. m Brezdvomno bo ta vokalni koncert dosegel višek letošnje koncertne sezone. Ker bo Matica ta program v Mariboru izvajala samo enkrat, vlada za koncert v Mariboru in okolici veliko zanimanje. Vstopnice se že dobijo v predprodaji na običajnih mestih. □ Opozorilo trgoveem-tofilceni, včlanjenim v gromi ju mariborske okolice! Varujte se vohunov, kateri v zadnjem času hodijo ob tnsvee Anton Novačan: Herman Celjski (Drama v petih dejanjih. Režišer prof. O. Sest.) V nedeljo 6. niaia je bil /a slovensko dramo lep dan; uprizoritev Hermana Celjskega se je posrečila in bo držala še dolgo preko prvih predstav. Med številnim občinstvom je vladalo slovesno razpoloženje in videlo se je nenavadno veselje nad uspehom, ki se je zdel tvegan. Mimo tega hrupnega veselja moremo hladno ugotoviti, da je delo, ki ima v mnogem oziru blesteč književni značaj, pokazalo tudi veliko odrsko silo in da je to Novačanovo delo eno izmed najvidnejših kamnov v zgradbi slovenske drame. »Herman« je prvi del zasnovane trilogije Celjska kronika. Ce raztolmačimo delo, je njegov značaj zajet v besedi kronika, t. j. današnje dojemanje zgodovinske snovi. Dve vsebini se križati v delu: celjska slava in celjska grofa; Celjani vladarji in Celjani ljudje. Naravno je delo dobilo tudi dvojen oblikovni izraz: epskega in dramatičnega. Novačan piše zgodovinske slike z ostro neposredno karakterizacijo in retoričnim pripovedovanjem, kakor je to storil v svojih renesančnih scenah grof Gobineau, obenem pa neposredno razpiha vse človeške strasti Celjanov in kaže njihovo grozno človeško bitnost: morilce, pohotneže, tirane silake — take, kot so prešli v ljudsko misel in v zgodovino. Ti ljudje plačujejo svoje cilje s ceno svoje vesti in žive kot strašni računarji sebi in okolici v pogubo, le da groza, ki se godi v vesti, ostane svetu skrita, groza zunanjih dejanj pa gre od ust do ust. Še več! Herman sam otresa svojo vest in ureja svoj svet bolj in bolj v borbi z vsem, kar ni v skladu z njegovo trdo voljo, ubije v sebi vse pomisleke in mu je vsako dejanje pravo po tej volji že opravičeno: Tako sodi nad mrtvo Veroniko: »Preglasno je ponavljala, kar ni bilo mogoče... Za živa nisi me hotela in nisi mogla me ubogati, jaz pa ti nisem smel slediti s široke ceste na ozki kolosek.« Herma-novo dramo začenja Novačan tam, ko cesar pošilja zločinca Friderika očetu, da ga on sodi. V boju med očetom in sinom (»s kaosom«) mora pasti Veronika, ki 9e je vrgla med oba in hotela zastrupiti Hermana. Natančna analiza drame bi pokazala, da epski element neprestano prekipeva o a matičnega in da razvoj dejanja radi tega veli'. JDva mira v drevnerusskoj ikonopisi«, oboje izšlo leta 1016 v Moskvi. Zdaj imamo tudi že nemški prevod od Arsenieva, izšel pri Schttninghu v Pader-bornu (Die religiose Vfeltanschauung der altrus-sisehen Ikonomalerei 1928, 100 pag., 2.75 M.). — Ikonska umetnost upodablja svet v onem krščanskem poduhovljenju stvarstva, ki pomeni zmago nad animaličnimi nagoni — ne uničenje, a oplemenitenje narave; ona vreja v tostranost nadnaravni svet izveličanja in poveličauosti. Zato je zgrajena po zakonih, ki narave ne nasiljujejo, a jo posvečajo in urejajo po zamislu božanstvene harmonije vesolj-stva. Ikona jc zavestno protinaturalistična, ascetična, pa obenem mila, svetla in prelestna po svojem barvnem sijaju; odpečatek nebeške radosti v zemeljskem ilu. Ena najlepših ikon se zove: »Nad Teboj, Mi-lostijx)lna, se raduje vsaka stvar.« Ikonska umetnost, tako pravi Trubeckoj pregnantno, izraža oni novi svetovni red, »v katerem se krvavi boj za obstanek konča in se vse stvarstvo s človekom na čelu združi v templju božjem.« Knjige in revije Prijateljem humanistične izobrazbe razpošilja ! te dni Društvo Prijateljev humanistične gimnazije v Ljubljani svojo tretjo Poslanico (1« strani); med drugim čitamo ondi prevod Bergsonovega članka o pomenu staroklasičnih Študij za Francijo ter govor (v prevodu) angleškega min. predsednika B a 1 d w i n a o pomenu klasikov za Angleže sjiloh, pa tudi za vsakega izobraženca posebej; Baldwin (govor je z dne 1. januarja 1926) izjavlja ondi, kaj se ima on osebno zahvaliti svoji izobrazbi v grških in latinskih klasihik. Članarina znaša 10 Din. Poslanico dobe vsi dosedanji člani; odbor upa, da ostanejo še dalje zvesti društvu. Poslali pa bomo brošurico tudi še drugim gg., o katerih upamo, da stopijo v naše vrste. Sedež društva je na III. drž. gimnaziji v Ljubljani. Kdor želi Poslanico iifteti, naj piše na ta naslov. — Odbor. Monumenta artis Serbicae. Praški umetnostni zgodovinar prof. N. Okunev, je pričel izdajati delo o stari srbski likovni umetnosti v obliki map, ki bodo prinašale reprodukcije srbskih umetnostnih spomenikov. Delo bo posebno dobrodošlo znanstveno interesiranim krogom, ker bo vsebovalo obilico historično urejenega gradiva. Vsak zvezek bo obsegal kratek tekst v francoskem in nemškem jeziku, eno reprodukcijo v barvah in 12 v svetlo-tisku, v celotnih in detajlnih posnetkih umetnin iz različnih dob. Prvi zvezek je pravkar izšel in obsega barvni posnetek glave mučenika iz samostana v Sopočany (13. stol.), ter 12 posnetkov v svetlo-tisku starosrbskih fresk iz raznih samostanov iz 13. do 14. stol. Spremljajoči tekst pojasnjuje vsako delo posebej in podaja hkrati splošno karakteristiko starosrbskega cerkvenega slikarstva. Nova Evropa, št. 8. 26. apr. 1028: Sistem Glavnjače od dr. Ivo Kolbeja (»borba za kulturni in ekonomski preporod jugoslovenskog naroda ne može se ozbiljno povesti pre nego što se ukloni sistem Glavnjače.«) V članku Ni kol a H a r t w i g dokazuje Marco«, da je ta znani predvojni ruski diplomat imel veliko več zaslug za ustvarjenje današnje Jugoslavije nego Nikola Pašič, ki je ruskega diplomata popolnoma zamolčal. Dr. Ivo Belin obravnava Kreditno politiko Narodne banke. Nov vojni roman. Francoskega vojaka v svetovni vojni — poilu-ja — je najprej opisal znani Barbusse v svojem strašnem »Ognju«. Romanu ni pripomogla toliko k uspehu antiinilitaristična in revolucionarna tendenca kot nad vse realistični opis prostaka, ki hrabro gine, ne iz ljubezni za stvar, ampak ker je pač tako usojeno. — Enako so zaslovele Haškove »Dogodivščine dobrega vojaka Švej-ka«, ki so obenem ena najboljših satir svetovne literature sploh. - Zdaj so dobili pa še Italijani svoj svetovnovojni roman: »Cola, Ritratto dell'ltaliano«, od Marija Puccini. Tudi junak tega romana je v$e kaj drugega nego junak, kakor ga zahteva službeni reglement, zato pa tembol simpatičen, ker je pač vzet čisto iz življenja: toskanski kmet, prebrisan, materialist, ki sovražniku rajši pokaže hrbet nego obraz in najrajši igra »pucpenzla«; ko mu odrežejo roko, veli, naj pišejo ženi, da pride s penzijo«. nazaj Glasba Deset kompozicij stnroslorenskih mni. Hrvatsko književno društvo sv. .leroniina v Zagrebu je jazpisalo natečaj za kompozicijo staroslovenske ; maše. ki bi se izvajala ob priliki jesenske proslave društvene 60 letnice. Udeležba pri natečaju je bila preko pričakovanja velika, ker je do določenegu roka, due 1. maja, dospelo deset kompozicij staro-slovenskih maš, in sicer šest za mešani zbor, ena za moški zbor, ena za moški ali ženski zbor s spremljavo orkestra in orgelj, ena za mešani zbor s spremljavo orgelj in ena za mezosopran, tenor in bas s spremljavo orgelj. Uprava Jeronimskega književnega društva'je izročila vse kompozicije žiriju, v po: To katerem ao zastopani I. Barle, prof. Dugan, dirigent S. Kumar. dr. B. Širola in urednik dr. 1. An-ilrič. Čini bo izrečen sklep žirija, »e bodo obveettb komponisti in javnost. Drobiž Socialni teden se vrši letos v Parim in »čer od 23. do 29. julija. Francoski socialni tedni so institucija, ki slavi letos svojo 25. letnico. Dosedaj i"ih je bilo 19, letošnji se vrši vprvič v preetolia :rancije in bo zato tem pomembnejši. Francoski socialni tedni so združeni s skuj>nim življenjem slušalcev, so torej tudi neke vrste duhovne vaje opot pa se bodo vršili zvečer tudi veliki ljudski shodi sredi Pariza, da se pritegnejo množice, predvsem delavske. Tema letošnjega tedna bo »Ljubezen«, ne samo v socialnokaritativnem smislu, ampak kot (poglavitna duhovna sila, po kateri naj se obnovi sredi jx>fx>ganjenega sveta krščanstvo prvih vekov (kardinal Dubois). Brezuspešna ateistična propaganda eovjetov. Vsi večji listi beležijo značilue dogodke na Velikonočne praznike v Rusiji. Oblast je silila gledališki personal, da naj se vrše predstave tudi na največji praznik. Tako v Moskvi kakor v, Ljeningradu so se pa igralci in koristi temu odločno uprli. Sovjetski listi so predstave naznanili, igravci pa niso prišli, ampak odšli — pet v cerkev! Uprava je uvedla zoper one, ki so nastopili v cerkvi kot solisti, preiskavo, kar pa ne spravi s sveta dejstva, da se je oblast silno osmešila in blamirala. Ni čuda, da se »Pravda« strašno togoti, češ, da »nebeški blagri imajo še vedno veliko privlačno moč na neprosvet-ljeno množico«. Med to neprosvetljeno množico p« spadajo v tem slučaju sami najboljši intelektualci Rusije! (n. pr. igralci slovečega »Malega teatra«.) Spomenik Benedikta XV. Tekom tega meseca bodo v cerkvi sv. Petra jx>stavili spomenik Benediktu XV. S (Dostavljanjem postamenta so že pričeli. S tem spomenikom bo vrsta papeških spomenikov v cerkvi sv. Petra zaključena, ker se je že za tu spomenik le s težavo ustvaril potrebni prostor. Intenacionalni katol. ženski kongres v Haagu. Od 24. do 29. aprila se je vršil v Haagu kat. ženski kongres, katerega se je udeležilo okoh 300 zastop- nic katoliških ženskih zvez. Zastopanih je bilo 25 narodov. Dan poprej pa se je na pobudo ženskih zvez pričel internacionalni katoliški filmski kongres, o katerem smo že poročali. Ženski kongres je obravnaval vprašanje obnovitve nravnega življenja v družini. Predavanja .in posvetovanja so jx>kazala nazorno sliko ženskega- in žensko-mladinskega gibanja v različnih državah F.vrope in Amerike in so bila zgovorna priča katoliškega pojmovanja ženske časti in dekliškega dostojanstva, ženskega dela v družini in v poklicu po vsem svetu. En dan je bil posebej posvečen ženski mladini in njenim nalogam v zmislu katoliške akcije, zadnji dan pa je prinesel zanimiva poročila in izjave katoliških akade-mičark. Otvoritvi kongresa je prisostvoval tudi apostolski nuncij, msgr. Schippa. Žbor je poslal papežu Piju XI. udanostuo brzojavko in izrekel oster protest proti trajajočemu preganjanju katoličanov v Mehiki. Prispevajte v Fond za Akademijo znanosti in umetnosti in za Narodno Galerijo v Ljubljani! »Авлганааашваннгшиш Krapinske Toplice gnrniin uspehom protin, iStas, revmo, ženske bolezni itd. V pred- in poaezoni znatno znižano oene in cono pavšalno zdravljenje zn 24) dni 1280 Din. Avtobns na postaji Znbok ter direktno iz Zaifroba in RoitaSke Slatino. Poposti nn železnici, novi rentnvTater. blatne kopeli ter z opljonCcvo kislino, popolni komfort itd. Sezona april-oktober. Prospekte razpošilja kopališka uprava. Idejni načrts za novo šolo v Hrastniku Krajni iolski odbor prosi one gospode, kateri »o poslali na tozadevni razpis idejne osnutke, da naj vpošljcjo takoj naslove, kam naj jim odbor sporoči neko važno zadevo. Naslov naj bo tak, da ne bo anonimnost konkurentov trpela. Perčič: »Ti, Meznarič pravi, da ima vedno opravka z najvišjimi glavami v meetu.< Mertel: »I seveda, saj je vendar brivec!« .............................■■»•41 Jnteresanlno brafuror* uspešnem Zdravljenju iolenih kamnov Vam. pošlje brezplačno lekarna pri Odresenihu РпдаЏ.Ма),гт