w &*.  «,2>- ^ s '

Z&/Z <r,

\  'j


..

'

4

ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA

t )

tacije: Različne; prim. Kovačič,  n. d., ČZN, 1926, 13.
— 13.  Visit-ationes  c a n o n j c a e 1698, 1714, 1756.
škofijski arhiv v Szombathelyu. — 14.  Kniezsa  Istvan,
A szlavok oslortenete. A magyarsag es a szlavok. Buda-
pest 1942, 19; M o 6 r Elemer, Die slawischen Ortsnamen
der Theissebene. Zedtschrift fiir Ortsnamenforschung. Miin-
chen, VI, 1132—134; Melich  Janos, A hon f ogla-laskoari
Magyarorszag. Budapest, 1926—1929, 417—418 (A magyar
nydvtudomany keziikonyve). — 15.  Visitatio  can. Ka-
zoiana 1698, opomba v uvodu. Škofijski arhiv v Szom-
bathelyu. - 16.  Milko Kos,  Gradivo za zgodovino Slo¬
vencev. V. zv. V Ljubljani, 1928, št. 900. — 17.  Zapisnik je
ob ustanovitvi somboteljske škofije 4777 prešel iz gyorskega
arhiva v somboteljski škofijski arhiv in je tamkaj inveai-
tariziran z označbo: »Visitatio canonica Kazoiana. Biblio-
theca Episcopalis Sabariensis B V<. 18.  V izvirnem za¬
pisniku posamezne števiilke niso seštete. — 19.  Po gyorski
cerkveno-upravni razdelitvi iz 1. 1698 tudi ponemčeni žup¬
niji Dobra m So. Martin ob Rabi  spadata v okvir »Slo¬
venske krajinet.  — 20.  Visitatio can. Kazoiana 1698, 795. —

21.  Vis. can. Kazoiana 1698, str. 716 dalje. — 22. Csanki
Dezso, Magyarorszag tortenelmi foldrajza a Iiunyadiak
koraban. II, Budapest 1894, 716. — 23.  Prim. Schematismus
venerabilis cleri diocesiis Sabariensis pro anno MDCCCXXXI.
Sabariae, 84; in Schem. 1859, 76 — ter Schem. 1914, 88. —
23. a  Csanki  D., n. d., II, 784. — 24.  Catalogus
cleri diiaecesifs Sabariensis pro anno MDCCXCIII. Sabariae,
36. — 25. Schem. 1831, 94. — 26. Povzeto po zagrebškem
viizitacijskem zapisniku 1698. Nadbiskupski arhiv Zagreb.
Archidiaconatus Bexin. — 26. a Csanki  D., n. d., III,
57. — 27.  Catalogus,  39. — 28.  Vis. can. 1698. Nad¬
biskupski arhiv Zagreb. ArchiLdiaconatus Bexin. — 29. Ca¬
talogus,  38. — 30.  Vis. can. Szilyiana 1778. Škofijski
arhiv Szombathely. — 31.  Schem. 1831, 114. — 32.  Schem.
1859, 102. — 33.  A szombathelyi piispdki megye papsaganak
nevtara. Szombathelv 1889, 118. — 34.  Krajevni leksikon
dravske banovine. Ljubljana 1937, 453. — 35.  Krajevni
leksikon dravske banovine. Ljubljana 1937, 300. — 36.  Vis.
can. Kazoiana 1698, str. 791. — 37.  Vis. can. Kazoiana
1698, str. 795.

KONRAD STEFAN

KUSTOS LJUBLJANSKE LICEALNE KNJIŽNICE
1897—1909

Ko je Fran Levstik, od 1872 skriptor ljub¬
ljanske licealne knjižnice, 1887 umrl, je
kranjska deželna vlada 14. decembra 1887
razpisala izpraznjeno skriptorsko mesto z
letno plačo 800 goldinarjev, letno aktivitet-
no doklado 250 goldinarjev in zakonito pra¬
vico do petletnega napredovanja . 1  Prosilci
so morali do 15. januarja 1888 predložiti
prošnjo, opremljeno s prilogami, v kateri so
morali navesti starost, študij, izpite, jezikov¬
no in bibliografsko znanje, dosedanje delo
oz. poklic, nravnostno zadržanje in more¬
bitno sorodstvo ali svaštvo z osebami, že na¬
stavljenimi v knjižnici.

Javilo se je 15 kandidatov: Janez Fon,
suplent učiteljišča v Trstu, Konrad Stefan,
suplent gimnazije v Trstu, Josef Fidler, pro¬
fesorski kandidat v Znojmu, dr. Alfred Rit-
ter von Urbanitzky na Dunaju, dr. Karel
Strekelj, privatni docent slavistike na du¬
najski univerzi, dr. Johann Millanz v Trstu,
Roman Rhomberg, kaplan v Mittelbergu
(Predarlsko), Evgen Lah, tajnik Slovenske
Matice, Franz Marič v Krakovem, Anton Mi-
kuš, profesorski kandidat v Ljubljani, Anton
Trstenjak, uradnik trgovske in obrtne zbor¬
nice v Ljubljani, Friedrich Ahn, profesorski
kandidat v Gradcu, Theodor von Grimber-
ger, volonter študijske knjižnice v Salzburgu,
Emil Guttman, adjunkt finančne prokuTa-
ture v Ljubljani in (naknadno) Fridolin Kau¬
čič, podporočnik pešpolka št. 78. Deželna
vlada je poslala 24. januarja 1888 vse proš¬
nje s prilogami predstojniku licealne knjiž¬
nice, Gottfriedu Muysu, s pozivom, naj čim-
prej pošlje predloge, primerne za razmere
in potrebe študijske knjižnice. 2

Muys je poslal svoj obširno utemeljeni
terno-predlog že 15. februarja 1888. 3  Izločil
je najprej J. Millanza, R. Rhomberga in

F. Mariča, ker niso priložili dokazilnih do¬
kumentov, F. Kaučiča, ker ni imel univer¬
zitetnega študija, in A. Trstenjaka, ker ga
ni dokazal. Ostalih 10 kandidatov je obrav¬
naval z vidika splošnih zahtev za vstop v
bibliotekarsko službo ter specialnih razmer
in potreb ljubljanske licealne knjižnice.

Kot kvalifikacijo  za bibliotekarsko službo
je zahtevala ministrska naredba 23. novem¬
bra 1864 univerzitetni študij in znanje jezi¬
kov; poznejše določbe so oba pogoja še spe¬
cificirale: glede študija doktorat ali profe¬
sorski izpit, glede jezikov znanje italijan¬
ščine, francoščine in angleščine, ali mesto
angleščine kakšen slovanski jezik, v dvo¬
jezičnih deželah znanje obeh deželnih je¬
zikov.

Kot potrebe licealne knjižnice pa označi
Muys na prvem mestu znanje slovenščine  —
posebno ker sam tega nima — ali drugega
slovanskega jezika, z obveznostjo, da si slo¬
venščino v najkrajšem času prisvoji: na dru¬
gem mestu pa stabilnost  novega skriptorja.
Prejšnji skriptor je bil več let bolehen, zad¬
nje mesece težko bolan, novi skriptor potre¬
buje tudi večmesečno vpeljevanje v delo,
predstojnik — itak starejši — je bil že dalje
časa preobremenjen, zato ne pridejo v po¬
štev mladi suplenti.

Na podlagi prvega kriterija odpadejo
J. Fidler, dr. A. v. Urbanitzky in Th. Grim-
berger, na podlagi drugega J. Fon, dr. K.
Štrekelj in Fr. Ahn. Izjema je K. Stefan, ki
želi skriptorsko mesto kot stalno, kakor kaže
pripomba njegovega direktorja v Trstu, in
isto velja za E. Laha, E. Guttmana in A. Mi-
kuša, čigar spričevala pa ne vzbujajo za¬
upanja.

Od tako preostalih 3 kandidatov predlaga
Muys primo loco Emila Guttmana, ki ima

95

KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO

juridično fakulteto z vsemi izpiti, večletno
odvetniško prakso in službo pri finančni
prokuraturi. Obvladuje nemščino in sloven¬
ščino, uraduje v obeh jezikih, zna italijan¬
ščino in je poslušal tudi predavanja iz fran¬
coščine. Bibliografsko znanje bi si pridobil
pod vodstvom predstojnika. Svojo sedanjo
plačo bi v knjižnici dosegel šele po 10 letih,
kar dokazuje njegovo ljubezen do bibliote¬
karske službe. Muys bi ga najraje predlagal
unico loco.

Secundo loco predlaga Konrada Stefana,
ki je rojen 1. februarja 1854 v Rožnovu na
Moravskem, je absolviral gimnazijo v Opavi
in univerzo na Dunaju, ima profesorski iz¬
pit iz matematike in fizike in je bil 1883 do
1886 suplent v Gradcu, zdaj pa je v Trstu.
Njegovi predstojniki hvalijo njegovo vest¬
nost in neoporečno zadržanje. Zna razen
nemščine še francoščino, italijanščino in če¬
ščino, ki je njegova materinščina. Prof. Mi¬
klošič potrdi, da je dobro podkovan v češki
slovnici in da je tudi na vprašanja iz slov¬
stvene zgodovine zadostno odgovoril. Sloven¬
ščino bi si kot rojen Slovan gotovo hitro
prisvojil, bibliografsko znanje pa pod vod¬
stvom predstojnika. Edini pomislek je nje¬
govo zdravje, ker ima dispozicijo za obolenje
pljuč, zato je šel službovat v južne kraje.
Do zdaj ni imel motenj v službi, vendar je
vprašanje, ali bi mu bilo službo v knjižnici
nasvetovati, čeprav meni direktor gimna¬
zije v Trstu, da bi bila zanj bolj priporoč¬
ljiva kot pouk v šoli.

Isti pomislek velja za kandidata, ki ga
predlaga tertio loco, za Evgena Laha; ta
je študiral univerzo na Dunaju, napravil
domačo nalogo, ni pa mogel iz zdravstvenih
razlogov opraviti ustni izpit. Kot tajnika
Slovenske Matice hvali njen predstojnik nje¬
govo marljivost in neoporečnost. Odlikuje
ga posebno bibliografsko znanje iz slovenske
književnosti, ni pa prinesel dokazil za zna¬
nje drugih jezikov. Velik del licealne knjiž¬
nice obstoji iz francoskih in italijanskih del;
ta dva jezika bi si moral vsekakor prisvojiti.

Skriptor je postal 1. aprila 1888 Konrad
Stefan. Kaj je bilo odločilno za njegovo ime¬
novanje, se zdaj še ne more ugotoviti, ker
so prezidialni akti deželne vlade zaradi po¬
manjkanja prostora v Državnem arhivu Slo¬
venije še nedostopni, drugod v delno suhih
kleteh, pa tudi arhiv NUK o tem nič ne
nudi. Ravno tako manjkajo podrobnosti o
njegovem imenovanju za kustosa licealne
knjižnice, 1. decembra 1897, po upokojitvi
in smrti G. Muysa. Naslednik K. Stefana kot
skriptor je postal 14. aprila 1898 Luka Pintar.

Ko je češki muzikolog in slikar Ludvik
Kuba zbiral slovanske pesmi, je prišel 1890

v ljubljansko licealno knjižnico, kjer je črno-
bradatemu, slokemu, nemško govorečemu
bibliotekarju v slovenščini razložil, kaj hoče.
Ta ga pa ni razumel, ker — kakor je priznal,

— slovensko ni znal. Slučajno je prišel v
knjižnico takrat tudi slavist Perwolf iz Var¬
šave, razvil se je pogovor med njim in Kubo;
bibliotekar je poslušal, se nazadnje vmešal
v pogovor in rekel s smehom, tudi češko:
Jaz sem pa Stefan, Moravan. In potem je
seveda šlo vse laže. Ta drobni dogodek je
značilen za Stefanovo narodnost . 4

V dobi službovanja K. Stefana sta potresa
1895 in 1897, ki sta hudo poškodovala licej¬
sko poslopje, povzročila postopne selitve li¬
cealne knjižnice, ki je bila v drugem nad¬
stropju poslopja, v druge prostore: 1897 je
bil del knjižnega fonda prepeljan v eno sobo
deželnega muzeja, 1901 pa ostali fond še v
drugo sobo deželnega muzeja in v 5 sob pri¬
vatne (Waldherrove) hiše v Beethovnovi
ulici. Ko je bila končana zgradba II. državne
gimnazije na Poljanski cesti, kjer je bil cest¬
ni trakt določen za licealno knjižnico, je
sledila dokončna selitev, ki je bila šele 1908
zaključena.

O selitvi 1901 je Stefan podrobno poročal
v reviji »Mittheilungcn des Oesterreichischen
Vereins fdr Bibliothekswesen«. 5  Delala sta
oba uradnika, 2 služitelja, 2 mizarja in 8
nosačev z ročnim vozičkom. Imeli so 21 ošte¬
vilčenih zabojev, en zaboj za eno polico.
Knjige so vložili v vrstnem redu v zaboj,
uradnik je zapisal številko police, nato so
4 nosači nesli zaboj na dvorišče in na voz.
Police so mizarji razdrli, prepeljali v nove
prostore, postavili in napolnili s knjigami.
Selitev je trajala 17 dni. Omenili smo te po¬
drobnosti, ker je ironija usode hotela, da se
je prav na isti način selila Univerzitetna bi¬
blioteka, naslednica licealne knjižnice, po¬
leti 1941, samo s to razliko, da je voz oz.
kamion zamenjal ročni voziček.

Omenjeno glasilo društva avstrijskih bi¬
bliotekarjev, ustanovljenega 1895, je začelo
izhajati 1897 in prenehalo 1914. K. Stefan je
bil od začetka član društva in je pazljivo
študiral vsebino revije. V seznamih članov

— bilo jih je vedno nekaj nad 150 — je pod¬
črtal imena slovenskih bibliotekarjev dr. J.
Žmavca v Pragi, dr. A. Žiberta na Dunaju,
L. Pintarja v Ljubljani, pa tudi sosedov v
Gradcu in Celovcu ter pristavil s svojo malo
pa dobro čitljivo pisavo, deloma tudi v
(nemški) stenografiji, dodatke in pripombe.
Razen pri tem strokovnem društvu je bil
tudi član Muzejskega društva za Kranjsko.

Vzorno je uredil arhiv licealne knjižnice.
Tak je ostal arhiv do druge svetovne vojne,
ko je bil prenesen v zaklonišče, po končani

94

ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA

vojni pa zopet v skladišče NUK. Fascikli so
ostali urejeni, njihov vrstni red pa še ni
na novo upostavljen.

Njegovo glavno delo je zgodovina licealne
knjižnice, ki je pod naslovom: Geschichte
der Entstehung und Verwaltung der k. k.
Studien-Bibliothek in Laibach izšla v 20.
letniku (1907) revije Mitteilungen des Mu-
sealvereines fiir Krain (str. 1—116).

Dr. G. A. Criiwell, takratni urednik, je v
Mitteilungen des osterreichischen Vereins
fiir Bibliothekswesen napisal obširno oceno 6 ,
kjer podčrta, kako maloštevilna so zgodovin¬
ska dela o avstrijskih knjižnicah, in hvali
vestno in solidno delo K. Stefana, ki je dobro
uporabil bogato arhivalno gradivo. Osporava
samo metodo dela, ki ga je pisal preveč pred¬
stojnik urada, pa premalo zgodovinar, in da
so v tekstu stvari, ki bi spadale v pripombe.
Tak vtis ima res vsakdo, ki delo študira.
Moramo pa ugotoviti, da je to prva obširna
zgodovina neke knjižnice v Sloveniji in je
tudi ostala edina, o drugih naših knjižnicah
imamo le krajše sestavke in drobiž.

Stefan pa je v rokopisu sestavil tudi
stvarni katalog za večino starejšega fonda
licealne knjižnice, ki je bil zelo praktičen
in uporaben, pa je postal žrtev požara v
čitalnici Univerzitetne biblioteke 29. janu¬
arja 1944, kar je treba tem bolj obžalovati,
ker starejši fond NUK do zdaj še ni zajet
v stvarnem in decimalnem katalogu.

K. Stefan je umrl sredi dela za kapjo
11. maja 1909, njegov pogreb pa je bil 13.
maja popoldne. 7  Ker je stanoval na Prešer¬
novi (Bleiweisovi) cesti 22 v frančiškanski
župniji, je vodil pogreb p. Hugolin Sattner.
Udeležba je bila elitna: deželni predsednik
baron Schwarz, dvorni svetnik grof Chorin-
sky, Marquis Gozani, deželni vladni svetnik
vitez Kaltenegger, deželna šolska nadzornika
Hubad in Levec, okrajni glavar dr. Praxma-
rer, višji stavbni svetnik Bolz, višji deželni
sodni svetnik Schneditz, major Breindl, po¬
licijski svetnik Lauter, direktorji in profe¬
sorji državnih učnih ustanov, osebje licealne
knjižnice s skriptorjem L. Pintarjem na čelu,
in mnogo drugih. Laibacher Zeitung je pri¬
nesla osmrtnico, nekrolog in poročilo o po¬
grebu. 8  Nekrolog, ki hvali Stefanovo delova¬
nje — zanimivo je, da omenja njegovo zgo¬

dovino šele v dodatku —, pravi, da je živel
le za svoj poklic in za svojo družino. Zapu¬
stil je vdovo, tri hčere, sina in snaho. Nje¬
gova družina se je 1942 izselila v Celovec®,
njegov grob je ostal na starem delu pokopa¬
lišča na Žalah 10 , dobro ohranjen in čisto ob-
raščen z bršljanom.

Konrad Stefan je zadnji v vrsti predstoj¬
nikov ljubljanske licealne knjižnice, ki niso
bili domačini. Čeprav pravi Muys, da je po
rojstvu Slovan in da je češčina njegova ma¬
terinščina, je bil vendarle sudetski Nemec,
verjetno pa je bila njegova mati Čehinja.
Tako je prišel v Ljubljano iz popolnoma
drugega miljeja, iz druge stroke, ker je bil
prva leta v službi na srednji šoli, in tudi
njegova študijska predmeta, matematika in
fizika, ga nista posebno predestinirala za bi¬
bliotekarsko službo, za katero so se navadno
jemali filologi in zgodovinarji. Ce vse to
upoštevamo, moramo priznati, da se je do¬
bro vživel v svoje področje dela. Morda je
vestnost njegova najbolj značilna poteza.
Skrbno je vodil selitve knjižnice, uredil je
njen arhiv, sestavil njeno zgodovino, zasledo¬
val težnje bibliotekarstva v strokovnem gla¬
silu, in njegova sestava stvarnega kataloga
je bila za to dobo prav napredno delo. Bil
je res vesten uradnik.  Brez ozira na njegovo
osebo, čisto splošno vzeto, pa vzbujajo dej¬
stva, kakor n. pr.: visoka kvalifikacija in
obširno znanje posebno jezikov, kar se je
zahtevalo za bibliotekarsko službo — prese¬
neča samo raba izraza »bibliografsko zna¬
nje« —; množica kandidatov, ki se je pote¬
govala za bibliotekarsko mesto — ker so bila
taka mesta razmeroma redka —, in udeležba
najvišjih oblasti dežele pri pogrebu biblio¬
tekarja, misel, da se je takrat funkcija bi¬
bliotekarja in pomembnost njegovega dela
v družbi precej visoko cenila.

Melita Pivec-Stele

OPOMBE

1 .  Arhiv 'NUK, akt 14 XII. 1887; — 2. Arhiv NUK, akt
24. I. 1888; — 3 .  Arhiv NUK, akt 15. II. 1888; — 4 .  L.
Kuba, Cesty za slovanskem pesne 1885—1929. 2. zv., 7; —
5. MOVB 5 (1901), 224—226: Von der k. k. Studien-Bibliothek
Laibach; — 6 .  MOVB 11 (1907), 171—172; — 7 .  Mrliška
knjiga frančiškanske župnije; — 8 .  L ZG 1909, 107 (12. V.),
109 (14. V.). — MOVB 13 (1910) 50 jima kratko notico z
napačnim datumom 19. IV.; — 9 .  Sporočilo ge. M. Obersnel;
— 10 .  Kartoteka pokopaliiščne uprave

95

/

*

V

v

i

%