PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Cena 650 lir - Leto XLII. št. 116(12.441)
Trst, nedelja, 18. maja T
Včeraj v Kopru 14. Dijaško obmejno srečanje Primorsk
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460270
GORICA
—i o*------
TJ	C	
0' »	bi	
O "v	77	
o ►	m	
	»	
	z	
7- ro	c.	
a		
-n		CD
m	71	y=
77	Z	Ul
	i_	.&•
		
	NC	j>
	Z	i>
		
	O	
	T>	
Praznik slovenske in italijanske mladmi;
Prvič prisotni tudi dijaki italijanskih šol iz Trsta in Gorice
Enotno na volitve za jusarske odbore
EDI BUKAVEC
Petnajstega in 16. junija bomo volivci Banov, Barkovelj, Bazovice, Lonjerja, Padrič, Proseka, Rocola, Skednja, Opčin in Medje vasi klicani >18 volitve za ustanovitev vaških ju-sarskih odborov, ki jih predvideva zakon štev. 278 iz leta 1957. Čeprav so za mnoge volivce te volitve nekaj novega, gre poudariti, da so bile te sklicane v Medji vasi že pred sedmimi leti in da se v maši deželi in državi sklicujejo redno tam, kjer je jusarsko premoženje tesno vezano z življenjem in gospodarstvom vaških skupnosti, kar jim omogoča, da avtonomno u-Pravljajo svoje jusarsko premoženje. Zgodovina jusarskih pravic se začne v daljni fevdalni dobi, ko so se kmetje začeli zavedati svojih pravic in zahtevali, da se zemlja razdeli tistim, ki j« obdelujejo. S propadom fevdalizma io tudi zemlja v glavnem prešla v last kmetov, velike površine, po večini [Panj kvalitetne, ampak tudi gozdovi in celo jezera pa so ostali nerazdeljeni in so jih vaške skupnosti uživale skupno. Od tod tudi v naših krajih “oseda gmajna iz nemščine Gemeinde skupnost, srenja. Kjer niso bila razdeljena med upravičenci so jusarska zemljišča prešla v upravo občin, ki ni jih morale upravljati v interesu skupnosti, katerim jusarska zemljišča Pripadajo. Ta oblika upravljanja je Pretežna, če že ne izključna, tudi v Pnši poltrajini. S prehodom iz kmetijske v industrijsko družbo se je spre-JPenila tudi vloga jusarskih zemljišč, "d so v veliki meri izgubila svojo
Primarno funkcijo (paše, stelje, drvi) 1,1 prevzele sekundarno vlogo oziro-,11.a vlogo splošne javne koristi, name-Pjena gradnji raznih javnih infrastruk-.l|r, kot so ceste, ljudske gradnje, športni in drugi objekti. Pogosto pa so k*'a izrabljena tudi v manj plemenite Pomene in špekulacije vseh vrst. Taki Primeri so bili pogosti tudi v naši Pokrajini, še zlasti v tržaški občini, klor se je dualizmu med mestom in Podeželjem pridružila tudi neobčutlji-ost občinske uprave za probleme kra-k'h vasi. Ta zgrešeni odnos je prisilil Pckatere vaške skupnosti, da so od-Pciio nastopile prej pri tržaški obči-da bi ta upoštevala njihove zahte-.e.' nato pa pri komisarju za likvida-j'10 jusa in prefektu ter zahtevale, o se skličejo volitve v smislu že ome-Jctiega zakona štev. 278/57 in tako stanovijo vaške odbore za ločeno u-Pravljanje jusarskega premoženja. V (i Pl svojem prizadevanju so zainte-csirane skupnosti uživale odločno .°dporo Kmečke zveze zaradi česar j® končno le prišlo do sklicanja voli-V’ čeprav ne za vse skupnosti, ki j0 zahtevale in zato tudi naša na-0na. na tcm področju še ni končana. AWra se tako novo obdobje za naš 2aS’ čeprav se je v nekaterih vaseh C** negativnih in asimilacijskih pri-jkov etnična struktura prebivalstva tveno spremenila v škodo avtohto-^Sa prebivalstva, kar bo ponekod tu-«b ?!ival,> na sestavo vaških odborov, dan - il'!° realne možnosti da tudi v j0 ,u^ji dobi ta zemljišča prevzame-0,3 pozitivno vlogo tako glede nji-
^ADAUEVANJE NA 2. STRANI
ACE MERMOLJA
KOPER — Včerajšnje 14. Dijaško obmejno srečanje Primorske pomeni vsekakor nov kvalitetni skok, ki odpira velikemu mladinskemu prazniku nove možnosti. Tradicionalnim udeležencem so se pridružile tudi nekatere italijanske šole iz Trsta in Gorice, kar je dalo DOSP resničen značaj srečanja brez meja. Ko so dijaki italijanske in slovenske narodnosti z obeh strani meje, pridružili so se jim tudi slovenski dijaki iz avstrijske Koroške, odšli po začetnih pozdravih na tekmovalna igrišča in v učilnice, kjer so se odvijala tekmovanja iz raznih kulturnih panog, je postalo vsem jasno, da bo v naslednjih letih DOSP praznik mladih, ki briše tudi tiste kulturne in duhovne pregrade, ki na žalost še obstajajo. Razpravljali so o predlogu, naj bi prihodnje leto prevzeli organizacijo srečanja Gorica in Nova Gorica. Marsikdo je razmišljal o tem, da bi v bodoče DOSP postal srečanje srednješolcev iz dežel Alpe - Jadran.
Ob tem uvodnem razmisleku ostajajo seveda vtisi z včerajšnjega praznika. Tekmovalcev je bilo 1.100, skupno z organizatorji je na 14. DOSP sodelovalo 2000 dijakov, profesorjev
in mentorjev. S spremljevalci in i-gralci se številka udeležencev zviša na kar 3.500 ljudi. V Kopru ni bilo ulice, kjer ne bi videl mladine, po hodnikih raznih šol je bilo živahno kot ob odmoru, v učilnicah so se mladi pomerili v različnih panogah, od računalništva pa do poznavanja To-mizzovih romanov, od fotografije do literarnega natečaja. Ob navdušenju mladih so se pomerili mladi kant-avtorji, na ex tempom slikarji itd. Burno je bilo ob tekmovalnih stezah, ob igriščih in ob bazenu. Navijanje, pogovori, nova spoznanja in napor tekmovalcev. Veselo razpoloženje združeno s tekmovalnim zanosom je seveda doseglo svoj višek ob slovesnem zaključku srečanja, ko so podelili nagrade zmagovalcem. Novost letošnjega DOSP je bila tudi v tem, da so nastopale združene ekipe šol iz raznih mest. No, tokrat so prvo mesto zasedli Koprčani, drugo mesto šole s slovenskim učnim jezikom iz Trsta, tretje mesto pa italijanske šole iz Gorice. Skupno so namreč nastopile naslednje italijanske šole: Poklicni trgovski zavod. Zavod za geometre »Pacassi«, Državno italijansko učiteljišče in Zavod za likovno umetnost. Iz Trsta pa sta nastopila Državni tehnični zavod »Carli« in Državni znanstveni licej »G. 0-
berdant.
Sprejemu na Skupščini mesta Koper, ki so se ga udeležile šolske in druge oblasti smo odmerili v članku končno mesto. Vendar je bil tudi ta sprejem zgovoren. Po pozdravu pomočnika predsednika Komiteja za izobraževanje SRS Milene Markič in referenta za družboslovne dejavnosti Skupščine Koper Cirila Koprivca so prinesli svoj pozdrav tudi Aleš Lokar, ki je pozdravil srečanje v imenu Tržaške občine, šolski skrbnik za
Goriško prof. Leotta, ki je posredoval tudi pozdrav goričkega župana in zastopnik tržaškega skrbnika dr. Campo. Sprejemu je prisostvoval tudi konzul republike Italije dr. Scauso.
Pa še to: DOSP je potekal dvojezično in tudi mladi udeleženci italijanskih šol iz Trsta in Gorice so lahko videli, kako je lahko dvojezičnost nekaj povsem normalnega in naravnega v krajih, kjer živijo in kjer se srečujeta dva naroda vključno s svojima manjšinama.
Predsednik Marko Kravos na občnem zboru ZSKD v Števerjanu
Samozavestno ohranjamo korak s svetom Zagledali smo se pogumno naprej
MARKO WALTRITSCH
ŠTEVERJAN — »...torej naj spet, šestindvajsetič zapored, položimo pred samimi sabo in pred javnostjo račune o opravljenem delu, o problemih in vrzelih, ki jim nismo kos, o nalogah in izbirah za v bodoče.« Tako je pričel svoj govor na 26. rednem občnem zboru Zveze slovenskih kulturnih društev predsednik Marko Kravos.
Delegati vseh 64 v Zvezo včlanjenih društev in skupin so se včeraj popoldne zbrali v novi, prostorni dvorani števerjanskega kulturnega društva Briški grič na Bukovju, Id je včeraj, prav za to priložnost, prvič imela tak slavnostni značaj. Prišli so zastopniki z Goriškega, Tržaškega in Videmskega. Prišli pa so na občni zbor tudi zastopniki drugih manjšinskih ter kulturnih organizacij, tako iz našega zamejstva kot iz Slovenije ter Koroške.
Letošnji občni zbor, kot številne druge prireditve pri nas, se odvija v znamenju dveh za našo kulturo pomembnih jubilejev: 80-letnice smrti Goriškega slavčka, pesnika Simona Gregorčiča, in 400-letnice smrti začetnika slovenske književnosti Primoža Trubarja. Zaradi tega je bila priljubljeni gledališki igralki Miri Sardočev! dana čast, da je otvorila občni zbor z recitacijo nekaterih Gregorčičevih pesmi.
Na vsakem občnem zboru ZSKD podeljuje priznanja zaslužnim kulturnim delavcem ter društvom oziroma skupinam. Krog z zvezdo za življenjsko delo so dobili Mirko Kapelj iz Trsta, Vanko Delpin iz Podgore, Stanko Mislej iz Nabrežine, Olga Šonc z Opčin, Karlo Soneta iz Dola ter Drago Petaros iz Boršta. Zlati krog za dosežke na Ijudskokultumem področju so dobili: Vesna Tul iz Milj, Aljo-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Cossiga čestital Hasaniju
RIM — Predsednik italijanske republike Francesco Cossiga je čestital Sinanu Hasaniju ob izvolitvi za predsednika predsedstva SFR Jugoslavije.
»Ob priložnosti Vaše izvolitve na najvišjo funkcijo Socialistične federativne republike Jugoslavije Vam želim posredovati tudi v imenu italijanskega naroda najiskrenejše želje za uspešnost Vašega poslanstva in za napredek prijateljske Jugoslavije« je v čestitkah zapisal predsednik Cossiga.
Craxijevo pismo Reaganu o vprašanju razorožitve
RIM — Predsednik italijanske vlade Craxi je poslal ameriškemu predsedniku Ronaldu Reaganu pismo, v katerem se je zavzel za nadaljevanje ženevskih ra-zorožitvenih pogajanj. Craxi je tudi predlagal, naj ne bi preklicali sporazuma o jedrski oborožitvi Salt 2, ker bi bil to hud udarec »duhu iz Ženeve«. Dosedanje sporazume je treba po Craxijevem mnenju spoštovati, ker je to pozitivno znamenje za nadaljevanje dialoga med velesilama.
Petstrankarska vladna koalicija v škripcih zaradi »težke lire«
RIM — V petstrankarski koaliciji ni miru. »Težka lira« utegne namreč spraviti s tira premirje, ki ga je peterica vladnih zaveznic pravkar sklenila po nelahkem preverjanju, saj se je med Craxi jem in PRI obnovila polemika, katere žarišče pravzaprav še ni bilo pogašeno. Govor je celo o možnosti vladne krize, in to brž po kongresu KD. Spadolini trdi, da bo »težko liro« moč uvesti le po dokončni gospodarski sanaciji, do katere da je še daleč. Craxi pa odgovarja, da je ministrski svet odločitev o uvedbi nove lire že izrecno sprejel in da morajo pristojni ministri zdaj samo še izpopolniti ustrezni zakonski osnutek v tehničnem pogledu. Nota Palače Chigi dodaja, da je zdaj ravno pravšnji trenutek za ta postopek, tako da bo težka lira lahko prišla v obtok že v začetku leta 1987.
Craxi zadeve očitno noče odložiti zaradi dolgotrajnosti postopka, toda verjetno tudi zato.
ker PSI smatra Spadolini je vo nasprotovanje kot očitno izkoriščanje problema v lastne politične namene. Tempestini, ki je pri PSI zadolžen za proračun in finance, je ostro napadel »poklicne pesimiste«. S tem je mislil obrambnega ministra, ki je v podporo svojih tez pozval na pomoč mlade republikance, zbrane na kongresu v Sorrentu: njihova tajnica Giacalone je vprašanje o težki Uri povezala z »namišljenim uspehom« ItaUje v Tokiu in Craxijevimi izjavami o Sigonelli, torej z nekakšnim »bednim nacionalizmom, ki ga z vsemi našimi močmi zavračamo«. Trde besede, torej, ki pa SpadoUnija niso vznevoljile, ampak ga celo spodbudile, da je mladi sekretarki čestital.
Kaj pa KD? Zaenkrat molči: njen minister Goria je neposredno angažiran v akciji »težka lira«, ki jo ima za spodbudo k varčevanju.
G. R.
Pretiravanje in katastrofizem nevaren bumerang
Zahod skuša popraviti napake po nesreči v černobilski JE
MOSKVA, NEW YORK — Medtem ko v černobilski JE nadaljujejo z odstranjevanjem posledic nesreče na četrtem reaktorju in so pri tem po trditvah Mednarodne agencije za jedrsko energijo tudi uspešni, tako da bodo lahko v kratkem* zahodni diplomati obiskali prizadeto območje, pa je Zahod pričel s trezno analizo svojega obnašanja v tem nepričakovanem zapletu. Predvsem v ZDA srtedstva javnega obveščanja priznavajo, da so pretiravala, ko so navajala razsežnosti černobilske katastrofe. V tem je seveda izvirni greh zadržanje Sovjetske zveze, ki je svet o nesreči obvestila z nekajdnevno zamudo. Pretiravanj in dezinformacij pa ni kriva samo Moskva, prav tako kriva je praksa ameriških in zahodnih občil, ki načelno ne verjamejo sovjetskim uradnim sporočilom. V preteklosti je bilo to do neke mere tudi opravičljivo, z nastopom Mihaila Gorbačova in njegovih zahtev po objektivnejšem informiranju pa bi morah biti na Zahodu previdnejši. Danes je vedno bolj jasno, da so bili kljub nedopustnim zamudam sovjetski uradni komunikeji objektivni. Seveda ni manjkalo običajnega propagandnega balasta, a tega bi morah že izlušči-
ti. Zahodne vlade se obenem vedno bolj zavedajo, da se je vsa zadeva spremenila v pravi bumerang, ki bo predvsem škodil njihovim načrtom o uporabi jedrske energije v miroljubne namene. Zato ne varčujejo z nekoliko zakasnelimi napori pomirjevanja javnosti.
V glavnem se vsi trudijo, da se ne bi černobilski primer ponovil. Na Dunaju se bodo 20. maja sestah predstavniki mednarodnih organizacij za zaščito človeškega zdravja. Na zahtevo ZRN pa se bo že naslednjega dne sestal odbor Mednarodne agencije za jedrsko energijo, ki bo poslušal poročilo generalnega direktorja Blixa. Zahodnonemški kancler Kohl pa je v pismu Craxiju predlagal sklicanje mednarodne konference, ki bi bila posvečena jedrski varnosti.
Ob vsem tem se večina držav obenem zaveda, da so vse dosedanje konvencije o jedrski varnosti skrajno pomanjkljive, še največ pomanjkljivosti pa je ob vprašanju povračila škode. SZ je že odločno poudarila, da ne bo nikomur priznala odškodnine zaradi radioaktivnega sevanja preko svojih meja.
V pozdravu na It), kongresu ZKH v Zagrebu
Tonel za zakonsko zaščito manjšin v sosednih državah
ZAGREB — Na današnji plenarni skupščini bodo razglasih izid volitev za izbiro kandidatov v vodstvo ZKH in ZKJ, ki so bile včeraj v sklopu 10. kongresa hrvatskih komunistov. Včerajšnji drugi dan kongresa je bil posvečen delu štirih komisij, v petek pa je udeležence pozdravil podpredsednik deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine Claudio Tonel v imenu italijanskih in slovenskih komunistov v tej dežeh. Tonel je ZKH zaželel uspešno nadaljevanje »izvirne izkušnje na poti sociahstične izgradnje«.
Tonel je govoril tako o širši mednarodni problematiki kot o odnosih med Italijo in Jugoslavijo. O sredzem-ski krizi je dejal, da je ni mogoče rešiti na vojaški način po vzoru napada ZDA na Libijo, ker to pomeni dati mednarodnemu terorizmu pečat zakonitosti, ampak le po politični poti in s priznanjem suverene palestinske države. V tem smislu naj bi važno vlogo odigrah neuvrščeni z Jugoslavijo na čelu. Glede nevarnosti jedrskih nesreč po zgledu černobilske je Tonel poudaril, da bo le z odpravo delitve sveta na dva tabora in z uveljavitvijo tvornega sodelovanja moč učinkovito nadzorovati nove sile tehnološkega napredka, ki se danes izkoriščajo zgolj v oblastvene namene. Pri nas bi v tej smeri lahko delovala skupnost Alpe - Jadran. Tonel se je nazadnje zavzel za zakonsko zaščito Slovencev v vsej Furlaniji - Julijski krajini, kar je dolžnost Italije, pa tudi za enak odnos do članov ita-hjanske skupnosti v Sloveniji in na Hrvatskem.
Včeraj v Kopru 14. Dijaško obmejno srečanje Primorske
Dijaki slovenskih šol iz Trsta osvojili odlično drugo mesto
•	Enotno na volitve
NADALJEVANJE S 1. STRANI
hove namembnosti, kot tudi glede njihovega izkoriščanja v produktivne namene, kar je ne v samo korist posar mezmh vaških skupnosti, ampak v korist celotne skupnosti. To bomo ob dejavni podpori demokratičnih strank uspeli doseči, če bomo enotni. Naša enotnost se mora zato izražati predvsem pri sestavi enotnih kandidatnih list v enotni in množični udeležbi na volitvah za izvohtev enotnih vaških odborov. Rečeno je, da so kmečke pravice pisane v zemlji. Ta trditev dopušča možnost za bogato strokovno razmišljanje in raziskovanje o izvoru in o juridičnem položaju jusarskih zemljišč, kar je še posebej pomembno za nove državne in deželne zakonske pobude na tem področju. Ne da bi razglabljali o tako zahtevnem argumentu, bi izrazil le enostavno misel: če je knjiga kmečkih pravic pisana v zemlji, jo naš človek prebira vsak dan in jo zato pozna vrstico za vrstico. Zato bo s svojo izkušnjo lahko odločno prispeval k razčiščevanju juridič-nega aspekta, ki ga pojasnjujejo družbeni in gospodarski elementi jusarskih pravic. Naša vloga je v tem primeru odvisna tudi od možnosti, ki jo imamo, da ponovno oživimo naše tradicije in našo zavest.
EDI BUKAVEC
•	Samozavestno
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ša Žerjal iz Skednja, Karlo Ferletič iz Doberdoba, Marina Černetič in špetra v Benečiji. Zlati krog za skupine in društva pa so dobih: Kulturno društvo Rečan iz Lijes, SKD Igo Gruden iz Nabrežine, Slovenska komisija pri javnem večnamenskem središču v Ronkah. Mladinska gledahška skupina za kresno noč Tabor - Vesna ter KD Fran Venturini od Domja.
V	svojem govoru se je predsednik Marko Kravos dotaknil vseh vpra-šanj, Id tarejo delo na kulturnem področju v zamejstvu. Kdor se s tem ukvarja se srečuje vsak dan' s težavami. Zdi se nam prav, da podčrtamo ta njegov stavek: »In vendar: če je vztrajal, verjel in rinil naprej svoj voz Primož Trubar pred več kot štiristo leti, lahko tudi mi danes samozavestno trdimo: po kar najbolj razdrapanem tlaku in le po lastnih močeh smo obranih korak s svetom, še tesneje smo si pritrdih na svoja pleča svojo zgodovinsko izkušnjo in narodovo izročilo in se zagledali pogumno naprej: zlepa še ne bomo sedh na rob ceste in samopomilovalno izjokali svojo poslednjo solzo.«
Predsednik se je tudi spomnil v zadnjem časovnem obdobju preminu-hh prizadevnih kulturnih delavcev; posebej je omenil Jožico Smet, Avgusta Černigoja, Mira Prešla in Rada Škabarja.
Pozdrav zborovalcem so prinesli: števerjanski župan Ivan Humar; predsednik TO SKGZ dr. Mirko Primožič; predsednik odbora za kulturo pri SK GZ dr. Fihbert Benedetič; predsednik ZKOS iz Ljubljane Jože Osterman; tajnik SPZ iz Celovca Janko Mahe; predsednik ZSKP dr. Damijan Paulin; predsednica ZKO Nova Gorica Cvetka Mušič; predsednica ZKO Sežana Majda Škerlj. Telegrame so v pozdrav poslali deželni odbornik za kulturo Dario Barnaba, predsednik ZSŠDI Odo Kalan in predsednik Slovenske prosvete Marij Maver.
Prisotni so bih tudi predsednik SK GZ Boris Race s številnim zastopstvom Zveze, župan iz Doberdoba dr. Mario Lavrenčič, zastopnik deželne SSk Simon Terpin, zastopnik občine Nova Gorica Stojan Fakin, Glasbene matice Silvan Križmančič, Kulturnega doma v Gorici Nada Sanzin.
Občnemu zboru je predsedovala E-lijana Bensa. Poročila tajnikov in načelnikov področnih odborov ZSKD so izročih vsem delegatom. Zaradi tega jih niso prebrah. Tako so bila delegatom izročena poročila Vojka Slavca in Rudija Pavšiča, Ignacija Ote, Igorja Prinčiča, Brede Pahor, Sergija Verča in Eve Fornazarič.
V	razpravo je seglo več delegatov. Dotaknili so se sodobnih prijemov kulturnega delovanja. O vsem tem bomo še poročali. Zvečer so, po raz-rešnici dosedanjemu odboru, izvolili nov 51-članski odbor Zveze ter še nadzorni odbor in razsodišče.
MARKO WALTRITSCH
Po izjavah o Kapplerju Gen. Viviani odstopi
RIM — General Ambrogio Viviani je najavil, da bo jutri zapustil vojaški stan, vendar ne zaradi disciplinskih ukrepov, ki jih je sprejelo proti njemu obrambno ministrstvo, ah preiskovalnega postopka, ki je bil sprožen potem, ko je tednik »Panorama« objavil njegovo izjavo, češ da so beg nacističnega zločinca Herberta Kap-plerja leta 1977 iz italijanskega zapora zrežirali italijanski politiki in izpeljali agenti tajne službe. Generala je včeraj tri ure zasliševal namestnik držvnega pravdnika Santacroce.
KOPER — Včerajšnje 14. dijaško obmejno srečanje Primorske je bilo pravi praznik mladine, ki je dobesedno preplavila igrišča, telovadnice, tekmovalne steze, bazene: samih tekmovalcev, z obeh strani meje, italijanskih in slovenskih, je bilo več kot 1100. To je terjalo res velik organizacijski napor prireditelja, Srednja pedagoška in naravoslovno - matematična šola ter Srednja šola z ita-Ujanskim učnim jezikom iz Kopra sta dobro opravili svojo nalogo. Kako široko je bil zastavljen tekmovalni program, nam najbolje prikazuje število posameznih panog in nastopajočih ekip.
Pri tem moramo seveda z veseljem poudariti izjemen uspeh, ki so ga dosegle slovenske zamejske šole. Slovenske šole s Tržaškega so na skupni lestvici zasedle 2. mesto za slovenskimi šolami iz Kopra, slovenske šole iz Gorice pa so pristale na 9. mestu. Še nečesa ne gre prezreti: naše šole so se enakomerno uveljavile tako v moški kot v ženski konkurenci, tako na športnem kot kulturnem področju.
REZULTATI Športno področje
KOŠARKA - moški: 1. Trst sl.; 2. Koper sl.; 3. Postojna; 4. Gorica it.; 5. Gorica sl.; 6. Piran; 7. ITSC Trst; 8. Sežana; 9. Koper it.; 10. Ajdovščina; 11. Nova Gorica.
MALI NOGOMET - moški: 1. Koper sl.; 2. Tolmin; 3. Ajdovščina; 4. Nova Gorica; 5. ITSC Trst; 6. Idrija; 7. Postojna; 8. Izola; 9. LSS Trst; 10. Sežana; 11. Koper it.; 12. Trst sl.; 13. Gorica it.; 14. Piran; 15. Gorica sl.
ATLETIKA - moški: 1. Postojna; 2. Trst sl.; 3. Koper sl.; 4. Idrija; 5. Gorica it.; 6. Koper it.; 7. Gorica sl.; 8. Sežana; 9. ITSC Trst; 10. Piran; 11. Ajdovščina; ženske: 1. Trst sl.; 2. Koper sl.; 3. Postojna; 4.-5. Gorica it. in Sežana; 6. LSS Trst; 7. Koper it.
ROKOMET - ženske: 1. Koper sl.;
2.	Piran; 3. Nova Gorica; 4. Gorica it.; 5. Sežana; 6. Trst sl.
DESKANJE - moški: 1. Koper sl.; 2. Piran; 3. Trst sl.
PLAVANJE - ženske: 1. Koper sl.;
2.	Gorica it.; 3. Nova Gorica; 4. Trst sl.; 5. LSS Trst.
ŠPORTNO RITMIČNA GIMNASTIKA: 1. Trst sl.; 2. Koper sl.; 3. Postojna.
NAMIZNI TENIS - moški: 1. Gorica it.; 2. Koper sl.; 3. Piran; 4. Idrija;
5.	ITSC Trst; 6. Koper it; 7. Trst sl.; 8. Sežana; 9. Gorica sl.; 10. Postojna; ženske: 1. Koper sl.; 2. Gorica sl.; 3. Trst sl.; 4. Sežana; 5. Nova Gorica;
6.	Gorica it.; 7. Piran.
ODBOJKA - moški: 1. Koper sl.; 2. Gorica sl.; 3. Trst sl.; 4. Gorica it.; 5. LSS Trst; 6. Piran; 7. Nova Gorica; 8. Postojna; ženske: 1. Trst sl.; 2. Koper sl.; 3. Nova Gorica; 4. Gorica sl.;
5.	Tolmin; 6. Izola; 7. Postojna; 8. ITSC Trst; 9. Piran; 10. Ajdovščina; 11. Sežana; 12. Koper; 13. Gorica it.
TENIS - moški: 1. Koper sl.; 2. ITSC Trst; 3. Nova Gorica; 4. Trst sl.; 5. Sežana; 6. Piran; 7. Gorica it.; ženske; L Koper sl.; 2. Gorica it.; 3. Sežana; 4. Trst sl.; 5. Koper it.; 6. Gorica sl.
ŠAH - moški: 1. Piran; 2. Postojna;
3.	Izola; 4. Koper sl.; 5. Koper it.;
6.	Nova Gorica; 7. Ajdovščina; 8. Se-
žana; 9. Trst sl.; 10. Gorica sl.; 11. ITSC Trst; ženske: 1. Koper sl.; 2. Izola; 3. Trst sl.
Kulturno področje in računalništvo
LITERARNI NATEČAJ: 1. Koper sl.; 2. Ajdovščina; 3. Idrija; 4.-13. Nova Gorica, Trst sl., Gorica sl., Postojna, Gorica it.. Koper it., Tolmin, Sežana, Izola, Piran.
ŠOLSKA GLASILA: 1. Nova Gorica; 2. Koper it.; 3. Trst sl.; 4.-11.: Koper sl. ; Postojna, LSS Trst, Tolmin, Idrija, Sežana, Piran, Ajdovščina.
GLEDALIŠKA PREDSTAVITEV: 1. Koper it.; 2. Ajdovščina; 3. LSS Trst;
4.-9.: Koper sl., Trst sl., Postojna, Idrija, Sežana, Piran.
KANTAVTORJI: 1. Koper sl.; 2. Koper it.; 3. Gorica it.; 4.-8.: Trst sl., Tolmin, Idrija, Sežana, LSS Trst.
POZNAVANJE ROMANOV F. TO-
KOPER — Zjutraj dežuje. . vreme ponagaja DOSP. Kako žalostno strmijo v govornika, ki odpira 14. Dijaško obmejno srečanje Primorske, tri dijakinje slovenskih višjih šol v Trstu! Pripravile so se na ex tempore, vreme pa jim res ne obeta nič dobrega.
Nekoliko manj preplašeno se pripravljajo na prva tekmovanja naši člani športnih ekip. V mislih imajo izključno igrišče na Bonifiki. Ker pa je do Bonifike razmeroma daleč in tudi ker so tržaški in goriški zamejski športniki že vajeni javnih nastopov, jim ne sledim in se raje podam v koprsko Staro mesto. Tu se v raznih šolskih poslopijih odvija večji del
MIZZE: 1. Trst sl.; 2. Koper it.; 3. Koper sl.; 4.-9.: Nova Gorica, Gorica sl., Postojna, LSS Trst, Tolmin, Ajdovščina.
EX TEMPORE: 1. Koper sl.; 2. Trst sl.; 3. Gorica sl.; 4.-11.: Nova Gorica, Postojna, Gorica it., Koper it., Tolmin, Sežana, Piran, Ajdovščina.
NATEČAJ FOTOGRAFIJE: 1. Gori ca it.; 2. LSS Trst; 3. Gorica sl.; 4.-9.: Koper sl.. Nova Gorica, Postojna, ITSC Trst, Idrija, Ajdovščina.
RAČUNALNIŠTVO: 1. Gorica it.; 2. Koper sl.; 3. Nova Gorica; 4. Postojna; 5.-6.: Gorica sl. in ITSC Trst; 7. Trst sl.; 8. Koper it.; 9. Sežana; 10. Piran.
NAGRAJENE FOTOGRAFIJE:	1.
Fausto Cargnel (zavod za likovno u-metnost GO - it.); 2. Andrea Lissiani (znanstveni hcej Oberdan - TS - it.) ; 3. Iztok Devetak (tehnični zavod Žiga Zois Go).
tekmovanj 14. DOSP. V sami stavbi SPNMŠ (Srednja pedagoška in na-ravoslcrvno-matematična šola) bo ob 10. uri začel, poleg okrogle mize, tudi literarni natečaj, tekmovanje šolskih glasil, tekmovanje iz poznavanja romanov Fulvia Tomizze, ex tempore, natečaj fotografije, tekmovanje iz računalništva, šaha in nastop kantavtorjev.
Bučna glasba, ki prihaja iz pritličnih prostorov doma, me pritegne na pokrito stebriščno dvorišče, kjer so se pravkar pripravili na prvo tekmovanje kantavtorjev v zgodovini DOSP. Prvi trije nagrajenci tega tekmovanja so nato lahko nastopili pred tisočglavim občinstvom na tr-
SKUPNA LESTVICA
1. Koper 344 točk (slovenske šole); 2. Trst 283 (slovenske šole: znanstveni licej Prešeren, trgovski tehnični zavod Ž. Zois, učiteljišče A.M. Slomšek, poklicni zavod J. Stefan); 3. Gorica 199 (italijanske šole: poklicni trgovski zavod, tehnični zavod za geometre Pacassi, učiteljišče, zavod za likovno u-metnost); 4. Nova Gorica 166; 5. Postojna 164; 6. Koper 159 (italijanske šole); 7. Piran 156; 8. Sežana 155; 9-Gorica 146 (slovenske šole: trgovski zavod L Cankar, licej P. Trubar, učiteljišče S. Gregorčič, trgovski tehnični zavod Ž. Zois) ; 10. Ajdovščina 102; 11. LSS Trst 93; (italijanski znanstveni licej Oberdan) ; 12. ITSC Trst 90 (italijanski trgovski tehniči zavod G.R. Carli); 13. Idrija 79; 14. Tolmin 62; 15. Izola 56; 16. Celovec.
gu ob Cesti JLA, ob slavnostnem nagrajevanju, kar res ni majhna priložnost. Med nastopajočimi sta tudi dva ženska dueta MR (Mestne reprezentance) slovenskih tržaških srednjih šol: Barbara in Tamara teT Martina in Ambra. Za največje presenečenje na srečanju kantavtorjev Pa poskrbi pevsko-kabaretna skupina Bratje Kalamarom, štirje dijaki tržaškega klasičnega liceja »F. Prešeren«, ki nastopajo »izven konkurence«.
Zakaj niso smeli tekmovati, mi še zdaj, ko to pišem, ni jasno. Vem pa, da je bila koncertna hala SPNMŠ že napol prazna, ko so zaigrali prvo skladbo v kraškem narečju in veffl tudi, da je nabito polna dvorana, ob koncu programa upravičeno zahtevala več bisov.
Popoldne v Kopru sije sonce. Naši tekmovalki končujeta ex tempore f pravi poletni pripeki. »Smo zmagali, smo prvi!«: mi veselo zakliče Elisa-betta Cesar, iz skupine Cesar - Bear-chia - Rustia. »Najboljši v poznavanju romanov Fulvia Tomizze«-Prvi uspeh naših dijakov, si ria-slim. »Prvi smo odgovorili na dodatno vprašanje«. Pride mimo Poljanka Pavletič, še ena prva nagrada. Tokrat v ritmiki. Oziroma dve prvi nagradi, saj je s kolegico Tanj0 Kralj dobila tudi prvo skupinsko tul' grado. Tu pa tam srečam kakeda profesorja naših srednjih šol. S° ravno tako utrujeni kot dijaki, d° nagrajevanja pa je še dobra ura. ■ ■
DOSP v Kopru se je končal. »Naj' boljši« kantavtorji izvajajo svo)0 glasbo, poslušalci, utrujeni od ^ I gega dneva jim žvižgajo. Vsi, br^ izjem, v pravem vzdušju Dijaškeg0 obmejnega srečanja Primorske, P? navdušeno ploskajo, ko »kolegi« dv gajo nagrade, (e. f.)
Organizatorja o 14. DOSP
ANTON SKOK, ravnatelj srednje pedagoške in naravoslovno-matematične šole iz Kopra
»Letošnji 14. DOSP je bil velika prelomnica pri zbliževanju mladine z obeh strani meje. Pri tem bi poudaril dve novi kvahteti tokratne izvedbe: prvič so sodelovale šole z italijanskim učnim jezikom iz Trsta in Gorice (skupno jih je bilo šest), poleg tega nekatere šole niso več nastopale posamezno, ampak skupno.«
»Naglasil bi še, da se to sodelovanje, prijateljstvo, zbližanje in boljše poznavanje med mladimi z obeh strani lahko še okrepi, kot dokazuje zamisel, da prihodnji DOSP priredijo šole iz obeh Goric.«
LEO FUSILLI, ravnatelj družboslovne srednje šole z italijanskim učnim jezikom iz Kopra.
»Letošnji DOSP je presegel pričakovanja glede udeležbe tekmovalcev in gostov. Svoji zastopstvi sta na srečanju poslah tudi tržaška in goriška občinska uprava, kar pomeni, da so se nam tudi družbenopolitične in upravne oblasti pridružile v naših prizadevanjih za prijateljstvo in sodelovanje.«
»Zame je vehk uspeh manifestacije ta, da je z nje izšel predlog, da prihodnje jubilejno srečanje priredijo šole obeh Goric, z italijanske in jugoslovanske strani, v znamenju dobrih odnosov, ki sedaj vladajo in ki bodo morah zavladati med obema narodoma in državama.«
Prepletanje zabave, športa in kulture med mladino z obeh strani meje
Kongres bo danes sklenil član vsedržavnega vodstva Borghini
Slovensko vprašanje v središču pozornosti na tretjem deželnem kongresu KPI v Trstu
TRST — Z razpravo o številnih vprašanjih, ki jih je odprlo poročilo tajnika Roberta Viezzija, se je včeraj v Trstu, na razstavišču pri Montebellu, nadaljeval tretji deželni kongres KPI. Zaključil se bo danes s posegom člana strankinega vsedržavnega vodstva Gianfranca Borghinija, ki bo govoril ob 10. uri in z izvolitvijo novega deželnega odbora in deželni nadzorne komisije.
Z včerajšnjo razpravo so posegli številni strankini predstavniki, ki so obravnavali razna vprašanja, poleg njih pa so spregovorili tudi nekateri gosti. Pozdrav komunističnemu kongresu je včeraj prinesel deželni tajnik KĐ Bruno Bongo, ki je med drugim poudaril nujnost, da bi so glede velikih deželnih problemov odprlo konstruktivno soočanje med KD in KPI. Spregovoril je tudi predstavnik Unije Italijanov iz Istre in z Reke Angelo Vissovich, ki je podčrtal važnost manjšin za ustvarjanje dobrososedskih odnosov med obema državama.
Pozdrav kongresu KPI je včeraj prinesel predsednik SKGZ Boris Race, ki je uvodoma dejal, kako ima slovenska manjšina v Italiji v boju za svoje narodnostne pravice že dolgo dobo trdnega in doslednega zaveznika v KPI; ob tem je dodal, da za manjšino, kakršna je naša, veliko pomeni občutek, da ni osamljena v naporih za preživetje, temveč da lahko računa na aktivno podporo velike politične sile. Predsednik Race je ob tej priložnosti tudi z zadovoljstvom sprejel stališče, ki ga je pred dnevi v Trstu pojasnil generalni sekretar KPI Natta, ki je obsodil dejstvo, da italijanska vlada še ni izpolnila dolžnosti in obveznosti do slovenske manjšine, Id so zapisane v ustavi in v osimskih sporazumih in se zavzel za to, da bi zaščitni zakon moral zagotoviti vsem delom slovenske manjšine v Italiji enake pravice ter da je treba pri urejevanju tega vprašanja iskati navdih v vsebini paketa za Južno Tirolsko. Predsednik Race je poleg tega soglašal z ugotovitvijo, da ne zadostuje le pritisk na parlament, da se izglasuje zakon, ki bo sad raznih osnutkov, temveč da je treba o tem vprašanju obveščati
širšo javnost, da bi na tak način postalo slovensko vprašanje, vprašanje celotne družbe. Pozdravil je tudi namen tajnika Natte, da bo opozoril predsednika republike Cossigo o tem, kako se v odnosu do naše skupnosti ne izpolnjuje ustava in da se pri reševanju manjšinskih vprašanj v Italiji uporablja dvojno merilo.
Pri tem pa je predsednik SKGZ dodal, da ni samo država tista, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti in dolžnosti do slovenske manjšine: tudi dežela F-JK — je poudaril — nam je še mnogo dolžna. Ob iJcncu svojega posega je predsednik SKGZ Boris Race odločno podčrtal, da je slovenski manjšini uspelo, da se je v stikih z osrednjimi državnimi in političnimi osebnostmi predstavljala z enotno slovensko delegacijo. Naj tudi ob tej priložnosti poudarim nujnost — je zaključil to vprašanje — in v to sem prepričan, da se o tem strinjate, da s skupnimi močmi premagamo današnje njeno mrtvilo in da delegacija ponovno prevzame mesto upoštevanega glasnika slovenske skupnosti v F-JK.
Sicer pa je slovensko vprašanje odjeknilo tudi v nekaterih drugih posegih med včerajšnjo razpravo (o njej bomo še poročali). O njem je govoril Ivan Bratina, podrobneje pa se je ob tem problemu zaustavil tudi Stojan Spetič. Predvsem se je zavzel, da bi morala stranka sprejeti vrsto konkretnih pob.ud in postaviti v ospredje prav slovensko vprašanje, ki ni obrobnega pomena, ampak je v središču političnega spopada glede bodočnosti obmejnega pasu in nasplošno tudi same dežele. Je p»ač vprašanje, je dodal Spetič, ki v sedanjih okoliščinah zavira polno uveljavitev tistih sil, ki so zavzemajo za preosnovo in za gospodarski in družbeni napredek. Spetič je tudi dodal, da je boj komunistov za priznanje pravic slovenske manjšine pravi demokratični izziv ostalim političnim silam. Pri tem se je tudi navezal na nedavni obisk v Trstu generalnega tajnika KPI Natte in dodal, da je treba delovati, da bi o tem vprašanju prišlo do resničnega soočanja med vsemi strankami levice in slovensko manjšino v njenih reprezentativnih
in enotnih oblikah. Cilj toga soočanja pa bi morala biti sestava takega zakona, ki bi slovenski narodnostni skupnosti v njeni celoti in na vsem ozemlju — vključno z mesti — kjer prebiva, zajamčil uporabo vseh tistih jezikovnih, kulturnih, šolskih in družbenih pravic, ki bi ji omogočili samostojen razvoj in jo obvarovali pred asimilacijo.
Sicer pa je bil o tem vprašanju zt jo jasen tudi deželni tajnik Viezzi v svojem uvodnem političnem poročilu. Uokviril ga je v poglavje o obmejnem območju. S tem v zvezi je Viezzi poudaril, da KPI želi utrditi podobo tega obmejnega pasu kot najbolj odprtega v Evropi, pa čeprav med državama z različno družbeno ureditvijo. Ob tem je podčrtal veliko aktualnost osimskih sporazumov, katerih uresničitev je treba izpeljati do konca. Organska politika ob meji pomeni za KPI — je dodal — tudi civilen in kulturni izziv, pomeni valorizacijo različnosti, v prvi vrsti pa pomeni rešitev pn-oblemov narodnostnih manjšin, na tej in na oni strani meje.
Glede vseh teh problemov morajo naše pobude na krajevni in vsedržavni ravni narediti kakovostni skok. Moramo se odločno boriti — je poudaril Viee-zi v svojem p>oročilu — za ohranitev zakona o globalni zaščiti slovenske manjšine in s pozornostjo in občutljivostjo slediti hudim problemom, s katerimi se mora soočati italijanska manjšina v Jugoslaviji. Viezzi je pri tem dodal, da je prijateljska politika, ki jo je KPI vodila do Jugoslavije obrodila važne sadov«. Borili smo se proti provincialnim in reakcionarnim nacionalističnim silam, ki bi želele izolirati mesto in tudi celotno deželo od vseh tistih novosti, ki se porajajo v svetu. Priznali smo važnost mednarodne vloge Jugoslavije v okviru neuvrščenih držav, poleg tega pa smo s pozornostjo sledili dogodkom, ki so povezani z izvajanjem samoupravljanja. In prav na osnovi podobnih odnosov in takega sodelovanja mislimo, da je mogoče postaviti bazo — je to poglavje zaključil deželni tajnik KPI Viezzi — za drugačne odnose med Vzhodom in Zahodom.
ALEKSANDER SIRK
Nekoč je bil v Kopru baročni vodnjak...
KOPER — Koprski vodnjak na Prešernovem trgu sodi prav gotovo med najdragocenejše kulturne spomenike v Istri, ki jih s področja spomenikov uvrščajo med mestno opremo. Kljub temu pa je ta kulturni spomenik v nekaj zadnjih letih doživel prav vandalski odnos, ta ga je veliko bolj načel, kot zob časa v vseh njegovih 320 letih.
Dragoceni baročni vodnjak je leta 1668 izdelal Lorenzo Da Ponte in je posnetek beneškega mostu Ponte delle Giulie (s tem delom je umetnik simboliziral svoje ime). Leta 1971 so vodnjak renovirali, deset let kasneje pa se je začelo uničevanje. Ničko-likokrat so se vanj zaleteli tovornjaki in vozila, ki se vsem pripombam in prepovedim navkljub prerivajo po ozkih ulicah in tik ob tej spominsko zaščiteni koprski posebnosti. Vozilom in neprevidnim voznikom so pomagali tudi taki, ki jim take vrednote nič ne pomenijo — posedali so po razpeti verigi in po stebričkih, se na njih gugali itd. . . . Skratka, stebrički in najrazličneje oblikovani kamniti zaključki in okraski tega vodnjaka so se začeli rušiti.
In ko je tako kak kos vodnjaka ležal nekaj časa na tleh, se je kmalu našel kdo, ki je s kamnitim ali kovinskim detajlom dopolnil domačo — hišno muzejsko zbirko. Pred nekaj leti je tako izginil prvi kovinski vrtljivi križ (podoben tistim, ki jim i-majo ponekod v trgovinah pri vhodu), pred nekaj dnevi je izgin'1 še drugi tak križ. In tako postopoma razstavljajo ta vodnjak —- predvsem zaradi splošnega odnosa do mestne opreme (po sistemu — kar ni čisto moje, zasebno, je treba čimprej uničiti), zaradi prometnega nereda, ki mu, vsaj na tem trgu, občinski možje ne znajo stopiti na prste.
BORIS ŠULIGOJ
Pismo IS Slovenije zvezni vladi
Problemi Unije Italijanov Istre in Reke
Protest glede TE pri Orehu
LJUBLJANA — Izvršni svet skupščine Slovenije je V teh dneh poslal Zveznemu izvršnemu svetu posebno Pismo, v katerem ga seznanja s problematiko gradnje termoelektrarne na premog v tržaški pokrajini pri Orehu (občina Milje) in njenih negativnih vplivih na «kolje vzdolž jugoslovansko italijanske meje.
Na usklajevalnih pogovorih med italijanskim državnim podjetjem za proizvodnjo električne energije Enel in deželno upravo Furlanije - Julijske krajine so se namreč konec minulega meseca dogovorili, da bo h ožel a posredovala svojo odločitev o lokaciji najkas-heje do 20. junija, potem ko bo zbrala mnenja prizadetih krajevnih uprav. Če te odločitve do jeseni ne bo, ho to s posebnim zakonom storila država sama, ne Slede na nasprotovanje krajevnih oblasti. V pismu med drugim piše, da je zdaj najbolj aktualna lokacija pri ■Miljah, čeprav prebivalci nasprotujejo, nasprotujejo ludi v občinah Zgonik in Dolina pa tudi socialistična Ju komunistična stranka v Avtonomni deželi in ekologi. Eer naj bi sporni objekt gradili brez čistilnih naprav, le seveda močno nasprotovanje tudi v Sloveniji.
Izvršni svet skupiščine SR Slovenije v pismu sodi, du bo italijanska stran kljub nasprotovanju svojega ’u našega prebivalstva začela z gradnjo predvidenega energetskega objekta. Zato slovenski Izvršni svet pre-dlaga, naj Zvezni izvršni svet ponovno opozori ita-Ujansko stran preko jugoslovanskega veleposlaništva v Klmu na problematičnost teh lokacij zaradi ugotovlje-vjh velikih negativnih vplivov na okolje, turizem in jUNjenjske pogoje obmejnega prebivalstva, kot tudi na ejstvo, da je Italija dolžna to problematiko z Jugo-•avijo bilateralno uskladiti. Izvršni svet skupščine SR genije meni, da je potrebno nemudoma ratificirati uđem let staro evropsko konvencijo o onesnaževanju raka na velike razdalje.
v S ^problematiko načrtovane gradnje TE pri Orehu občini Milje, vsega 1,5 km od jugoslovanske meje, Je na zadnjem sestanku seznanil tudi Svet za var-v° okolja pri Predsedstvu republiške konference So-
cialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Znova so opozorili, da je treba evropsko konvencijo takoj ratificirati, in da to skupščina Slovenija takoj tudi sama stori. Slovenija je namreč v svoje razvojne projekte že vključila zahtevo px> vsaj 30-odstotnem zmanjševanju količin žveplovega dioksida v ozračju. V ta namen že potekajo določene raziskave o razvoju naprav za od-žveplanje dimnih plinov, pa tudi za uvedbo takšnih tehnologij, ki že same po sebi zmanjšujejo količine škodljivih plinov v dimnih plinih za 30 do 50%.
Kot zanimivost še to: od ponedeljka, 12., do včeraj je v Gradcu (Avstrija) pwtekal seminar ekonomske komisije združenih narodov o odžveplanju dimnih plinov in zmanjševanju izgorevanja fosilnih goriv. Seminarja se je udeležila tudi jugoslovanska delegacija strokovnjakov, ki naj bi jo vodil dr. Peter Novak, ki je predsednik Sveta za varstvo okolja pri RK SZDL Slovenije. Na zadnji seji je delegate obvestil, da se graškega seminarja ne more udeležiti iz protesta do dejstva, da Jugoslavija evropske konvencije o onesnaževanju zraka še ni ratificirala. Povedal je namreč, da je on eden od pobudnikov za to konvencijo in da je sodeloval pri njenem oblikovanju,
MATIJA HUDOVERNIK
Danes v Pliberku »Pesem ne pozna meja«
PLIBERK — V Pliberku na Koroškem bo danes zborovska revija »Pesem ne pozna meja«, ki združuje zbore iz zamejstva in iz matične domovine. Na koncertu bodo sodelovali mešani zbor Tabor - Primorec z Opčin in iz Trebč, moški zbor Vesna iz Križa, moški zbor Jezero iz Doberdoba, mešani zbor Svoboda II iz Trbovelj in zbor iz Branika, px>leg seveda gostujočih koroških zborov.
Vsestranska dejavnost in pomanjkanje denarja
REKA — Za Unijo Italijanov Istre in Reke sta v tem obdobju bistveni dve značilnosti — izredno bogata in vsestranska dejavnost na eni in že skoraj kritično pomanjkanje denarja na drugi strani. O tem so člani Predsedstva italijanske Unije razpravljali na zadnji seji na Reki.
V	času med dvema zasedanjema Predsedstva so se, kar je že utečena praksa, vrstile številne aktivnosti v skoraj slehernem od delovnih področij. V Rovinju so slovesno odprli prenovljeni sedež italijanske skupnosti, kar pomeni spričo pogojenosti med prostorskimi možnostmi in delovanjem izredno lepo pridobitev.
V	ospredju so tudi stiki italijanske Unije s Komunistično porti j o Italije na deželni in nacionalni ravm, zlasti psa nedeljsko srečanje njenega generalnega sekretarja Alessandra Natte s Silvanom Sauom in še nekaterimi člani Predsedstva.
Žal pa vse opravljeno v tem obdobju pwizadeva vprašanje o ustavnosti imena in statuta Centra za zgodovinske raziskavo v Rovinju. Ta ima kot institucija narodnosti, ki znotraj nje tudi deluje, najprej naslov v italijanskem in zatem hrvaškem in slovenskem jeziku. Spotikanje ob tak vrstni red je v dvojezičnem prostoru rovinjske občine kar težko razumljivo, prav tako pja tudi razburjanje ob tem, dg. je med pogoji za direktorja Centra tudi italijanski materni jezik. Postopek je v teku. Predsedstvo Unije pa je soglasno potrdilo sklep, da vztraja na pravilnosti sprejetih principov.
V	pripravah na junijsko sejo druge konference Unije Italijanov Istre in Reke so obravnavali tudi predlagane spremembe veljavnega statuta. Gre za sestavo konfetrence, v kateri naj bi bilo po 13 delegatov iz vsake od potih Konzuli in za Predsedstvo Unije, v katerega naj bi konferenca s tajnim glasovanjem izvolila 11 članov in zatem še 10 predsednikov posameznih komisij. Načrtujejo tudi zaposlitev organizacijskega sekretarja oziroma koordinatorja med Predsedstvom in komisijami. Pobude za spremembe so iz neposrednih okolij italijanske skupnosti, omogočile pm naj bi kar najbolj demokratično in klar se da strokovno delo.
Pomanjkanje denarja za sprejete programe in zastavljeno delo Unije je že kar kritično, če tudi bi takoj prenehali z delom, bi do konca leta prislužili več milijonov dinarjev izgube. Nujno je, da težavi kar najhitreje prisluhnejo vsi pristojni tako v regionalnem kot v republiškem prostoru.
MIRJAM MUŽENIČ
Je ECO zate!
Tukaj
že obstaja tisoč razlogov, da dajemo prednost trgovini Univer-saltecnica, imamo sedaj razlog štiri motorna kolesa ECO, ki bodo izžrebana med kupci. To je aari|o, ki ga Universaltecnica pri-Pravlja svojim strankam. Toda to Pl hiti najbolj pomembno, saj am Universaltecnica vedno po-uia svoje »ugodnosti«:
■	izbira (osem tisoč artiklov), sodobnost in kakovost znamk;
■	pazljivo »premišljene« cene, ki so zato vedno ugodne (nikoli ne bomo dovolj poudarjali svojega »vabila na primerjavo«: oglejte si, primerjajte in potegnite svoje zaključke);
■	znano triletno super jamstvo (brezplačni rezervni deli in delo): edinstven »plus» trgovine Universaltecnica izredne vrednosti;
■	popolna tehnična pomoč in strokovni nasveti.
Sedaj pa do 9. julija 1986 še izredno presenečenje: za vsakih 10.000 lir nakupa v katerikoli naši trgovini (naslovi so spodaj), in to tako za gotovino kot pri obročnem odplačevanju, vam bo izročena srečka, s katero boste sodelovali na žrebanju, ki bo na sporedu štirikrat vsakih 15 dni. Vsakič bo izžrebano čudovito motorno kolo ECO Gile-ra. Žrebanje bo v trgovini Universaltecnica na Korzu Saba 18 v prisotnosti funkcionarja finančne uprave.
UmVERSAliTECNICA
^DiO-TV-ELEKTRONIKAf Goldonije» trg 1 VIDEOREGISTRATORJI, HI-FI: Ul. Zudecche 1 ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI: Korzo Saba 18 CENTER AVTORADIO: Ul. Machiavelli 3 TRST
V Bazovici enotno proti sinhrotronu
Slovenska kulturno - gospodarska zveza. Kmečka zveza, Slovensko deželno gospodarsko združenje. Koordinacijsko združenje vzhodnokraških vasi in krajevne sekcije političnih strank KPI, PSI in SSk sklicujejo v petek, 23. t.m., ob 20.30 v Bazovici javno zborovanje v zvezi s predlagano lokacijo sinhrotronskega svetlobnega generatorja na področju s konvencionalno oznako T8, ki je v neposredni bližini Bazovice ob pokrajinski cesti proti Padričam.
Omenjene organizacije z naklonjenostjo sprejemajo pobude, kot je gradnja sinhrotrona, ki krepijo vlogo Trsta kot znanstvenega središča in nudijo možnost za družbeno in gospodarsko rast tržaške pokrajine, vendar pa se je posebni znanstveni odbor med raznimi možnimi lokacijami odločil za področje T8, ne da bi kakorkoli upošteval učinkov na naravno in družbeno okolje. Krajevno prebivalstvo in politične in družbene sile se namreč odločno zavzemajo za namestitev sinhrotrona na področju ARI, torej znotraj Območja za znanstvene in tehnološke raziskave. Poleg vsega pa izbira lokacije pri Bazovici napoveduje nadaljnje zaseganje Krasa.
_ _____ _________ ^
Na vrsti še Prosek, Barkovlje, Rocol, Skedenj in Medja vas
Do srede čas za predložitev enotnih list za volitve jusarskih odborov na Tržaškem
V tržaški občini in v Medji vasi se te dni nadaljuljejo priprave na volitve jusarskih odborov. Volitve so za našo skupnost izrednega pomena, saj bo od njihovega izida odvisno, kdo bo v prihodnjih letih upravljal jusiarska zemljišča. Prav zaradi tega so domačini po vaseh in okrajih, v katerih bodo volitve potekale, že sestavili ali sestavljajo enotne kandidatne liste, ki jih bodo na volitvah 15. in 16. junija tudi množično podprli.
Na Opčinah, v Bazovici, pri Banih, na Padričah in v Lonjerju so že urad-
no predložili svoje enotne liste znakom in imeni kandidatov. V Bazovici so predložili dve listi, da hi si tako domačini zagotovili vseh pet mest v tamkajšnjem jusarskem odboru.
Na Proseku so že zbrali podpise predlagateljev liste in znak: svojo e-notno listo morajo sedaj le še uradno predložiti na tajništvu Tržaške občine1. Za enotne kandidatne liste, ki bodo nastopile v Barkovljah, na Roco-lu in v Skednju bodo jutri zbirali podpise predlagateljev, in sicer: za Barkovlje pni notarju Clariciju (Ul. 30
oktobra 19) od 10. ure do 12.30 in od 17. do 18. ure; za Rocol na sedežu ro-colske sekcije KPI od 19. do 21. ure; za Skedenj pa na sedežu škedenjske sekcije KPI prav tako od 19. do 21. ure. V Medji vasi bodo p» vsej verjet-
Proslava 400-letnice Trubarjeve smrti tudi v basovski šoli
Lani smo proslavljali 40-letnico osvoboditve in 40-letnico obnovitve slovenskih šol. Proslavljanje pomembnih obletnic je del našega življenja, naše zgodovine ter kulture. Prav šola pa ima v tem pogledu nalogo in poslanstvo, da učence seznanja s pomembnimi zgodovinskimi mejniki, že pri najmlajših je treba razvijati čut narodne pripadnosti. Pri tem pa so proslave in zaključne šolske prireditve pomemben del šolskega življenja in prav zato se učiteljice in vsi, ki na šolskem področju delajo, z vnemo pripravljajo na prireditve.
Letos poteka 400. obletnica smrti začetnika slovenske pisane besede, utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika Primoža Trubarja. O prosla-
vah, ki se bodo odvijale v kratkem, mnogi že vemo in o tem nas sproti obvešča zasopisje. O-srednje proslave bodo v Trubarjem rojstni vasi Rašici in v Derendingenu pri Tiibingenu, kjer je Trubar pokopan in kamor so povabljeni tudi zamejski šolniki in kulturniki. Prav tako pomembno in slovesno pa bo v Bazovici, kjer je bila osnovna šola leta 1974 poimenovana po Primožu Trubarju. V teh dneh so se pričele vnete priprave na veliko, pomembno zaključno prireditev, ki bo junija na tej šoli. Bazovski učenci se sicer udejstvujejo vse šolsko leto, čeprav se o raznih pobudah v tisku ne poroča. Tokrat pa gre za pomembnejšo pobudo, saj načrtujejo bazovski u-
čenci in njihove učiteljice večjo proslavo. Pred nedavnim so končali snemanje dokumentarnega filma o Bazovici in Trubarju. Učenci so pod mentorstvom učiteljic kar dva tedna snemali vas, vaške zanimivosti, šolo itd. O pripravah in programu proslave, ki bo najpomembnejša v zamejstvu, bomo še poročali.
Zaenkrat želimo učencem in učiteljicam osnovne šole v Bazovici dobro in uspešno delo, saj jih čaka velika odgovornost, da se dostojno poklonijo začetniku slovenske pisane besede. Že sedaj vabijo vse bivše učence in učiteljice bazovske šole ter vse, ki jim je slovenska šola pri srcu, da se prireditve udeležijo.	M. M.
Glavni svet KZ izvolil novo vodstvo
Glavni svet Kmečke zveze, ki se je sestal v petek na prvi seji po občnem zboru, je izvolil novo vodstvo. Na tajnih volitvah je bil za predsednika potrjen Alfonz Guštin, za podpredsednika pa sta bila potrjena Alojz Debeliš in Srečko Orel. Glavni svet je nadalje imenoval izvršni odbor in izvolil sektorske komisije (za vinogradništvo, živinorejo, vrtnarstvo, cvetličarstvo, zadružništvo, jus, dvolastnike in tisk). O sestanku bomo podrobneje še poročali.
nosti predložili dve listi. Rok za predložitev kandidatnih list za volitve jusarskih odborov poteče v sredo 21. maja.
Tiskovna konferenca Združenja APRM
Poziv tržaški javnosti za pomoč pri proučevanju otroških obolenj
Predlogi PSI za reševanje problemov zdravstvene službe
V časnikarskem krožku v Trstu je bila včeraj dopoldne pomembna tiskovna konferenca, ki bi bila zaslužila s strani tržaške javnosti večje pozornosti.
Svojo dejavnost in načrte je namreč predstavilo Združenje za preprečevanje in proučevanje raznih o-troških dednih obolenj (Associazione per la prevenzione, la ricerca e lo studio delle malformazioni congenite a livello infantile), id deluje v našem mestu dve leti in katerega naloge in namen je zbiranje materialnih sredstev za pomoč pri raznih raziskavah na tem področju, za nakup novih aparatur, ki naj pomagajo pri zdravljenju, predvsem pa pomoč in opora vsem zdravstvenim delavcem in spiecialistom, ki se borijo proti različnim malformacijam in skušajo s pravilnimi posegi ta obolenja odpraviti, rešiti prizadetim otrokom, življenje in jih čimbolje usposobiti za bodoče, kar najbolj normalno življenje.
Delo Združenja APRM je novinarjem obrazložil predsednik Fulvio Chenda, ki je dejal, da je združenje nastalo na pobudo skupine ljudi, ki ne delujejo na pxxiročju zdravstva, ki pa so želeli nuditi svojo piomoč vsem tistim strokovnjakom in zdrav-
nikom, ki se v sklopni tržaške otroške bolnišnice »Burlo Garofolo« borijo proti raznim hibam, s kateremi se otroci rodijo in katerim bi v zelo kratkem času tudi podlegli, če jim zdravniška veda ne bi priskočila na pomoč. Združenje je osredotočilo svojo pomoč skupini specialistov v omenjeni bolnišnici, ki imajo v oskrbi otroke s težkimi malformacijami na črevesju, zaradi katerih se ne morejo pravilno hraniti in bi torej prav gotovo podlegli, če se ne bi našel način, kako1 jih hraniti in kako uspx>-sobiti okvarjeno črevesje za čim bolj normalno delovanje.
O vsem tem je na konferenci spregovoril tudi direktor znanstvenega inštituta za otroške bolezni v bolnišnici »Burlo Garofolo« prof. Nordio, ki je izrazil zahvalo združenju za pomoč in poudaril, da je prav tržaška bolnišnica med tistimi, ki na najsodobnejši način zdravi te otroške dedne bolezni.
Združenje je sedaj pripravilo dveletni načrt svojega delovanja, ki mu je dalo ime »Margherita 86 - 87«. V zvezi s tem je odprlo tekoči račun na bančnem zavodu Cassa di risparmio, ki se ga lahko posluži jo vsi, ki bi želeli tej dobrodelni ustanovi pomagati; svoje urade pa ima zdru-
ženje v Ul. S. Caterina 5, ki so odprti vsak dan od 17. do 19. ure.
Na vprašanje našega novinarja, sta navzoča zdravnika dr. Faraguna in dr. Torre spregovorila tudi o dobrem sodelovanju s specialisti za te otroške bolezni iz Zagreba, s stiki, ki so jih že navezali s kolegi iz Beograda ter o že tesnem sodelovanju tržaške otroške bolnišnice s piodobni-mi ustanovami v Sloveniji.
Pokušnja domačih vin v Lonjerju
V Lonjerju se je včeraj pričela tradicionalna pokušnja domačih vin, na kateri razstavlja svoje pridelke 223 proizvajalcev belih vin in 17 črnih vin. Posebna komisija je včeraj ocenila vzorce vseh vin, praznik pa se bp nadaljeval danes s kolesarsko dirko v jutranjih urah ter nastopom pevskega zbora Primorsko iz Mačkolj ob 17.30 ter takoj nato z Veselimi godci iz Bo-Ijunca. Istočasno je bil včeraj na sporedu tudi ex tempiere za otroke, ki se ga je udeležilo lepo število osnovnošolskih otrok iz Lonjerja in Katinare.
(R. Pečar)
Samo resno načrtovanje ob poznavanju potreb in zahtev prebivalstva lahko prispeva k reševanju hudih problemov zdravstvene službe v Trstu. Deželni zdravstveni načrt nudi piri tem kolikor toliko dobro izhodišče, ki ga pia sile, ki trenutno vodijo tržaške krajevne ustanove in tudi samo Krajevno zdravstveno enoto, niso znale izkoristiti.
To so bile nekatere od ugotovitev, ki so jih predstavniki tržaške federacije socialistične stranke orisali na včerajšnji tiskovni konferenci, ki so se »je udeležili med drugimi pokrajinski tajnik PSI Seghene, član pravnega odbora KZE Rotondaro in številni drugi, ki se v PSI ukvarjajo s problemi zdravstva. V trenutku, ko se nadaljuje upravna piaraliza — je bilo poudarjeno — socialisti odklanjajo sterilne polemike o oblikah in ravneh pogovorov za rešitev krize, piač pia se raje opredeljujejo o najvažnejših problemih, ki čakajo na rešitev.
SPOROČILO SSŠ
Sindikat slovenske šole vabi vse prijavljene za izlet v Tiibingen, da se nujno javijo za potrditev vpisa in plačilo na njegovem sedežu v Ul. F. Filzi 8-1. nadstr., telefon št. 61193, jutri, 19. 5., med 11. in 12., ali v torek, 20. 5., med 16. in 17. uro. Obvešča tudi, da je še nekaj mest na razpolago.
Eden takih delikatnih in kompleksnih problemov je prav vprašanje organizacije zdravstva v našem mestu. Socialisti so glede tega pripravili razčlenjen dokument, ki so ga objavili v brošuri in ki bolj ali manj obširno obravnava vse boleče točke zdravstvene službe.
Tarča argumentiranih kritik je bil predvsem dokument za izvrševanje postavk deželnega zdravstvenega načrta v Trstu. Po mnenju PSI se ta izvršilni načrt omejuje na »upravljanje obstoječega«, na krčenje brez pravih kriterijev v želji, da bi zadovoljili vse. Nasprotno pa bi moralo izvrševanje deželnega zdravstvenega načrta omogočiti kvalitetni skok zdravstvene službe, pia čeprav ob omejenosti sredstev, po drugi strani pia bi moralo tudi izluščiti tiste postavke načrta, ki ne ustrezajo stanju in pxitrebam pioložaja. Sicer pa socialisti poudarjajo, da je obstoj deželnega načrta, kakršnega v marsikateri drugi deželi niso bili sposobni izdelati, dobra priložnost predvsem za racionalizacijo organizacije zdravstva,
Predlogi socialistov, kot rečeno, zadevajo pwav vse aspekte zdravstvene službe, od osnovnega vprašanja departmajev do bolnišniške oskrbe, od vprašanja odnosov med KZE in univerzo do pwlitike osebja, od problemov ostarelih do psihiatrije itd. Vsi ti problemi pa. bi utegnili ostati nerešeni, če v doglednem času ne poide do pio-litičnega razčiščen ja.
Tudi letos bo v Nabrežini poletno središče za otroke
Danes podelitev diplom in značk bivšim članom »Delavske enotnosti«
V Nabrežini so že v teku priprave za letošnje poletno središče, ki ga, kot je postala navada, prirejata domači društvi »Igo Gruden« in »Sokol«. To bo že šesta zapovrstna izvedba »pioletnega živžava«, ki se tudi tokrat obeta bogat in obenem zanimiv. Z razliko od prejšnjih let bo pri organizaciji poletnega središča sodelovala tudi devinsko - nabrežinska občinska uprava, piobu-da pa bo potekala od 16. do 31. julija. Namenjena bo otrokom od 3. do 11. leta starosti, ki bodo lahko razvijali razne rekreacijske dejavnosti vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah. Prizorišče pioletnega središča bo tudi tokrat na društvenem igrišču v Nabrežini, za prevoz otrok iz okoliških vasi pa bodo poskrbeli organizatorji. Skupina deklet, katerim bodo zaupani malčki, je tudi letos obiskovala animatorske tečaje, organizacijsko piomoč pa bo v tej zvezi nudila tudi krajevna občinska uprava.
Omeniti gre, da bodo vabila in prijavnice za vpis v pioletno središče v kratkem na razpolago po osnovnih šolah oz. vrtcih v občini.	IV.
V"
V Sempolaju se pripravljajo na vaški praznik
Šempolaj bo konec prihodnjega tedna prizorišče tridnevnega vaškega praznika, ki bo tokrat že peto leto zapored. Prireditelj pobude je domače kulturno društvo »Vigred«, dejansko pa lahko rečemo, da bo tridnevna prireditev praznik celotne vaške skupnosti, saj velja za enega najpomembnejših vaških dogodkov. Praznik (veljalo bi povedati, da gre za prvo tovrstno prireditev v devinsko-nabrežinski občini letos) se bo pričel v petek, ko bo v večernih urah nastopil zamejski narodno-zabavni ansambel Taims. Že naslednjega dne pa se bo, ravno tako zvečer, predstavil znani novomeški ansambel »Fantje iz vseh vetrov«, še prej bo na sporedu otroški ex tempore.
Pester program se obeta za nedeljo; po jutranjem tekmovanju v briš-koli, bo v popoldanskih urah kulturni program, v okviru katerega se bodo zvrstili godci na frajtonarce (napovedana je med drugim tudi udeležba harmonikarjev z onstran meje) in tamburaška skupina kulturnega društva »F. Prešeren« iz Boljunca, ki jo vodi Drago Žerjal; sledila bo še prosta zabava ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana. (L V.)
V	veliki dvorani v Ul. Madonnina bo danes ob 9.30 slovesnost, na kateri bodo prejeli diplome in značke nekdanji člani »Delavske enotnosti — Unità operaia«, to je organizacija, ki je v času osvobodilnega gibanja družina na tržaškem in goriškem področju slovenske in italijanske delavce v boju proti nacifašizmu.
Diplome in značke bosta skupno podeljevala deželno vodstvo italijanske konfederacije dela CGIL in Zveza sindikatov Slovenije. Takšne diplome in značke so pred časom piodelili že v Miljah na pomembni slovesnosti, ki je bila v dvorani tamkajšnjega gledališča Verdi.
Govorom in izročitvi diplom in spominskih značk bp sledil kulturni program, pri katerem bodo sodelovali pevci slovenskih in italijanskih pevskih zborov.
Pianist Aljoša Starc v evangeličanski cerkvi
V	okviru Glasbenih srečanj bo jutri ob 20.30 v evangeličanski cerkvi nastopil komaj 15-letni pianist Aljoša Starc. Zaigral bo Debussyjev »Children’s corner«, 65. op., »Glasbo za otroke« Pro-
kofjeva, Merkùjeve »Miniature« in »Glasbeni zvezek Anna lih,ere« skladatelja Dallapiccole.
Aljoša Starc študira klavir pri Glasbeni matici v razredu Ravela Kodriča, s profesorjem Manuellijem pa klarinet. Od leta 1980 uspešno nastopa na pomembnih natečajih, največji uspeh doslej pa jd zabeležil na natečaju »J. S. Bach« v Parizu in na natečaju »Mesta Rim«. Obakrat ga je žirija nagradila s prvim mestom.
Ricmanjski kulturniki
danes v Zgoniku
KD Rdeča zvezda iz Saleža bo danes sprejelo v goste kulturne delavce iz Ricmanj, ki delujejo v sklopu KD Slavec. 'Ricmanjska amaterska skupina se bo predstavila s privlačno dramsko uprizoritvijo, večer pa bo popestril tudi mešani zbor Slavec, ki bo zapel nekaj pesmi. Pričetek prireditve bo oh 20. uri v športno - kulturnem središču v Zgoniku. (B. S.)
• V okviru oddaje »Radia anch’io (Chiamate Roma 3131«, ki jo na prvem radijskem kanalu vodi Gianni Bisiak, bo jutri, od 8. do 11. ure gost oddaje predsednik tržaške pokrajine Gianni Marchio. Govor bo o njegovi zadnji knjigi in o vprašanjih Trsta.
Jugoslovanski turisti včeraj preplavili Trst
Sobota je vedno v tednu najbolj živahen dan. Vsi nakupujejo, vsi odhajajo, ali prihajajo. Ulice so polne ljudi, trgovci zadovoljni, avtomobilisti manj.
Včerajšnjemu že običajnemu vrvežu so se pridružih še mnogi jugoslovanski turisti. Videti je bilo, kot bi se več ti-sočev samo mladih Jugoslovanov, odločilo za skupni izlet v Trst, povezan seveda z nakupom. Nič ni bilo videti na ulicah tistih jugoslovanskih turistov z ogromnimi paketi in najlon vrečkami, kot je bilo to v navadi pred leti. Mladi jugoslovanski turisti so prišli v naše mesto z že določenim načrtom — to je nakup jeansov, mod; nih majic, pa tudi raznih obutev, M pogojujejo »look« mladih. Tako so S svojimi željami napolnili trgovine 2 artikli za mlade, kjer so izbirali in na; kupili to, kar je pač mladim sedal všeč.
Trgovci, predvsem večjih obratov, so bili tega »hooma« prav gotovo v£' seli, saj so sedaj bolj redke priložnosti, ko se v Trstu ponovno zbere toliko jugoslovanskih turistov, ki so kal dobri in solidni kupci.
• V torek, 20. t.m., ob 19.30 se bo sestal svetoivanski rajonski svet. Na dnevnem redu ima med drugim vpra' sanje namestitve nove zadružne veleblagovnice na območju bivše pi'v0' varne Dreher.
Jutri in pojutrišnjem v organizaciji Inštituta Gramsci
Seminar o manjšinskih šolah
»Odnosi med narodnostmi in vloga šole na obmejnih območjih: izkušnje v deželah severnega Jadrana« je naslov nadvse zanimivemu dvodnevnemu seminarju, ki ga prireja jutri in pojutrišnjem Inštitut Gramsci dežele Furlanije - Julijske krajine. Udeleženci bodo na mednarodnem srečanju analizirali dosedanje izkušnje na področju šolstva v obmejnih deželah, raziskali različne kulturne, znanstvene in didaktične prijeme za razvoj manjšinskega šolstva; nadalje bodo proučili tudi druge aspekte manjšinskega šolstva, v prvi vrsti njen narodnoobrambni značaj in njeno mesto v narodnostno mešanih družbah.
Na seminarju bodo sodelovali številni ugledni izvedenci iz Italije in Jugoslavije. Zasedanje, ki bo jutri ob 16. uri v dvorano Bachelet pravne fakultete tržaške univerze (Trg Europa 1), bo odprl prof. Giuseppe Fran-cescato s tržaške univerze. Sledilo bo poročilo prof. Inke Štrukelj s sociološkega inštituta ljubljanske univerze o šolah nacionalnih manjšin. Prof. Fuciano Monica, član Unije Italijanov •z Istre in z Reke in prof. Karlo Černič, ravnatelj klasičnega liceja Trubar v Gorici bosta nato predavala o izkušnjah in načrtih v italijanski šoli v Jugoslaviji in v slovenski šoli v Italiji.
V torek dopoldne se bo na sedežu Inštituta Gramsci (Ul. S, Francesco 14/1) razvilo delo v štirih delovnih
skupinah, in sicer o vzajemnih kulturnih spoznanjih, o jeziku in istovetnosti v šoli, o jezikovnih problemih manjšin in o raziskavah v šolah.
Popoldne ob 15. uri bodo v Časnikarskem krožku povzeli izsledke delovnih skupin, ob 17.30 pa bosta o vprašanjih manjšinskih šol spregovorila slovenski pesnik Ciril Zlobec in ravnatelj evropskega centra za vzgojo Aldo Visalberghi.
Jutri zaslišanje »TV goljufa«
Tržaški pretor De Nicolo bo jutri dopoldne zaslišal mladega Francoza, ki je s fdmom o lažni černobilski tragediji (posnetki »tragedije« so pri-
kazali tržaško industrijsko cono in katinarsko bolnišnico) potegnil za nos ameriška televizijska velikana ABC in NBC. 24-letnega Thomasa Garenqa so včeraj dopoldne prepeljali iz Rima, kjer so ga v sredo aretirali, v Trst in ga zaprli v zapor v Ul. Coroneo.
Domnevni goljuf je obtožen goljufije v obremenilnih okoliščinah. Po izsledkih tržaških preiskovalcev je Garenq sam posnel film, in sicer pred tednom dni z izposojeno filmsko kamero.
• Tržaška občinska uprava obvešča svoje uslužbence, da lahko dvignejo obrazce 101 in 102, za prijavo osebnih dohodkov za leto 1985 na oddelku za osebje (2. niadst., soba 253).
Sindikabi spor v železarni Terni se zaostruje
Pokrajinska tajništva kovinarskih sindikatov FIM, FIOM in UILM so izrazila solidarnost z delavci škedenjske železarne Temi v sporu z vodstvom podjetja, ki je odločno zavrnilo vse delavske zahteve. Delavci stavkajo že več kot deset dni ter so v zadnjih dneh uvedli tudi sindikalno1 stražo pred vhodom v obrate, vodstvo pa je proti tej akciji reagiralo s prijavo sodišču, češ da je utrpelo veliko materialno škodo.
Po mnenju kovinarskih sindikatov je vodstvo Temija zavzelo »nerazumljivo in izzivalno stališče«, ki postavlja v dvom samo pravico sindikata do pogajanj. To pa je odraz linije osrednjega vodstva Finsider, ki skuša ustvarjati umetno napetost okrog problemov, Id bi bili drugače lahko rešljivi, to pa zato, da bi odvrnili pozornost od osrednjih problemov, se pravi od razvojnih perspektiv škedenjske železarne.
V zgoniški občini se pripravljajo na 22. razstavo domačih vin
22. občinska razstava vin, ki jo prireja zgoniška občina v sodelovanju s krajevnimi društvi, bo na razstavi-ščnem prostoru v Zgoniku od sobote 31. maja do ponedeljka, 2. junija. Krajevni trtorejci so prijavili le 12 vzorcev belega vina in 9 vzorcev terana, kar je z ozirom na izredno vinsko letino rekordno nizka udeležba. Na predselekciji je enološka komisija zavrnila 7 vzorcev, tako, da je bilo na razstavo pripuščenih le 9 primerkov belega vina in 5 vzorcev terana. Presenetljivo in do neke mere zaskrbljujoče je tako pičlo zanimanje za to tradicionalno prireditev, katere namen je valorizacija domačega
izleti
Združenje Union Sv. Ivan - Podlonjer
priredi kulturni izlet na Vrhniko, v Vrbo in na Bled dne 25. t. m. Vpisovanje vsak dan od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30, II. nadstropje, razen v soboto, tel. 040/61011.
SPDT prireja danes, 18. t. m., izlet z osebnimi avtomobili na Korado ob priliki srečanja zamejskih planincev s člani PD Nova Gorica. Zbirališče ob 8.00 pred tržaško sodno palačo (Foro Ulpiano).
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu prireja izlet v Ilirsko Bistrico, 25. t. m., ob pobratenju s tamkajšnjim društvom. Popoldne istega dne nastop pevskih zborov. Vpisovanje v torek, 20. t. m., ob 10. uri v Ul. Cicerone 8.
Sveže mleko za otroke in nosečnice še prepovedano
Listnata zelenjava spet užitna vendar v F-JK jo odsvetujejo
Po vladnem sklepu, Id je sprostil prodajo listnate zelenjave, bo od jutri dalje tudi na Tržaškem možen nakup solate, radiča in druge povrnine. V Vidrin se je včeraj popoldne sestal deželni tehnični odbor, ki je razpravljal o u-riestnosti tega ukrepa v naši deželi, ki je po stopnji sevanja radioaktivnih žarkov še vedno v samem vrhu, čeprav ^e onesnaženje iz dneva v dan zmanjšuje. Uradnega poročila včeraj omenje-ri odbor ni izdal, vendar kaže, da odsvetuje uživanje sveže listnate zelenjave. Drugega tudi odbor ne more storiti, kajti dežela nima pravnih možnosti, da bi razveljavila sklep ministra *a zdravstvo.
Ob tem velja spomniti, da je še vedno v veljavi prepoved porabe svežega rileka za otroke do 10. leta starosti In nosečnice. Ti varnostni ukrepi bodo veljali vsaj še nekaj dni, čeprav je tudi v mleku stopnja radioaktivnosti *«10 nizka. Deželna uprava je vsekakor naročila vsem Krajevnim zdravstvenim «notam, naj poostrijo nadzorstvo tudi
V Divači pokopali Mirka Pet ar osa
..Veliko znancev, prijateljev in biv-Slh soborcev se je .v začetku tedna Udeležilo pogreba Mirka Petarosa, ro-■!aka iz Boršta, kjer je preživel svo-U mlada leta pred vojno vihro. Med vojno je bil najprej aktivist NOB na- območju Doline, nato pa postal sanitetni intendant 7. korpusa in glavnega štaba NOV in POS. Kot Hlk je skrbel tudi za partizansko bolnico v Skednju pri Beki, kjer je °rijšal bolečine marsikateremu bor-011 Po vojni je bil najprej zaposlen na. poverjeništvu za zdravstvo in so-jnalno politiko pri pokrajinskem od-/rin za Slovensko Primorje v Trstu, ato je vodil skladišče sanitetnega Materiala v Ajdovščini. Kasneje je veril v Sežani in nato kot lekarnar Rozini, kjer je ostal do upokojitve. Ob odprtem grobu mu je v slovo aPel pevski zbor iz Divače, medtem ?° so se mu v poslovilnih govorih ^hvalili za vse, kar je kot tih in kromen človek naredil v korist svolga naroda.
nad konserviranim mlekom, medtem ko je odredba o zaplenitvi konserviranega mleka konzorcija Friulia z zapadlostjo 5. julija bila potrjena. Morebitne prekrške konzorcija preučuje sedaj videmsko sodstvo.
• Tržaška občinska uprava namerava sestaviti razpredelnice za pomožno osebje in vzgojiteljice v šolah in v jaslih v šolskem letu 1986-87 in 1987-88. Vsi zainteresirani morajo oddati prošnje najkasneje do 7. junija na tajništvu občine. Potrebne informacije nudijo na oddelku za osebje tržaške občine, Trg Unità 4, 2. nadst.
fV Centru »A. Ukmarja« pri Domju
Praznik upokojencev v znamenju prijateljstva in sožitja
Zveza sindikata upokojencev občine Dolina je priredila včeraj popoldne v zunanjih prostorih socialnega centra Anton Ukmar pri Domju praznik upokojencev, na katerem se je zbralo veliko upokojencev, prišli pa so tudi mladi, ki so pomagali tudi pri strežbi, tako, da je praznik bil resnično lep in prijeten. Za dobro razpoloženje so poskrbeli Veseli godci in harmonikaš Mirko Maver, glavni govor na srečanju pa je imel tajnik sindikata upokojencev vzhodne cone, to je cone v katero spadata miljska in dolinska občina ter del tržaškega predmestja dr. Ernest Arbanas, ki je med drugim izrazil zeljo, da bi po-
stali takšni prazniki stalni, tradicionalni, saj bi povezovali slovenske in italijanske upokojence tega področja, ki žele, je dejal živeti v miru, prijateljstvu ter mirnem sožitju. V imenu sindikata upokojencev občine Dolina je vse navzoče pozdravil Fedele Valentič, navzoč je bil tudi podžupan dolinske občine Marino Pečenik. Celotna prireditev pa se je nato razvila v prijetnem in dobrem razpoloženju, ki kaže, da so takšne prireditve med našimi ljudmi tudi zaželene.
razne prireditve
KD F. VENTURINI
Domjo
^Poroča, da je v teku vpisovanje v? riladino in odrasle v GLASBE-MO SOLO za
diatonično harmoniko
P°d vodstvom Zorana Lupinca.
Prijave na sedežu društva v Q ?n,;ru A. Ukmar-Miro pri Domju a 16- do 17. ure (tel. 040/281196).
V nesreči hudo ranjena Lonjerca
Nekaj minut pred 22. uro se je sinoči na cesti za Bazovico, nad križiščem s Trbiško, pripetila prometna nesreča, v kateri sta se hudo ranila dva sedemnajstletnika iz Lonjerja: mizar Alessandro Lorenzi z Lonjerske ceste 263 in njegov prijatelj, študent Rodolfo Madotto, ki stanuje na isti cest. n: št. 244. V trenutku, ko pišemo, še ni točnih informacij, vendar kaže, da sta se fanta vozila z motornim kolesom proti Bazovici in da sta na rahlem ovinku hotela prehiteti spredaj vozeči peugeot, pri čemer pa je voznik ._ verjetno zaradi prevelike hitrosti — izgubil nadzorstvo nad motorjem in čelno trčil v nasproti vozeči simca. Najhuje se je ranil Modotto: zaradi številnih zlomov, notranjih poškodb in šoka so ga sprejeli na oddelek za oživljanje katinarske bolnišnice s strogo pridržano prognozo, Lorenzija pa zdravijo na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice. Ugotovili so mu kompleksen zion noge, pretres možganov in udarce v vratna vretenca. Okreval bo predvidoma v treh mesecih. Uvide o nesreči so opravili agenti prometne policije.
Poučen obisk gostov iz matične domovine
Včeraj je lepo število elektroinženirjev iz Slovenije (bilo jih je za poln avtobus) obiskalo zamejstvo ter sel seznanilo z nekaterimi aspekti tukajšnje slovenske stvarnosti. Najprej so obiskali Dolino ter položili venec na pomenih padlim na Taboru, nato pa so se podali v Ricmanje, kjer so jih krajevni predstavniki prav lepo sprejeli. Vsem elaktromženirjem so darovali brošuro o Ric-manjih, domačin Aleksij Pregare pa je recitiral nekaj svojih poezij.
Gostje iz Slovenije so nadaljevali svoj obisk v Bazovici in na Opčinah, kjer so najprej obiskali srednjo šolo S. Kosovel. Tu je nekaj priložnostnih besed podal ravnatelj Dimitrij Sancin. Elektroinženirji so še položili venec na krajevni spomenik padlim, obiskali Radio Opčine in se srečali s član KD Tabor. Svoj poučen dan so nato zaključit v Štanjelu.
Od danes spet odprt svetilnik v Bark ovijah
»Posegi« vandalov in pomanjkanje osebja so leta 1979 pripeljali do zaprtja svetilnika v Barko vij ah, ki ga bodo danes slovesno spet odprh ob 10.30.
Pred približno dvema letoma sta Pokrajinska uprava ter Turistična m letoviščarska ustanova sklenili z vojaškimi oblastmi (svetilnik namreč upravlja vojna mornarica) sporazum. Ustanovili so posebno zadrugo za osebje m opravili nekaj manjših popravil v sami zgradbi svetilnika. .
Ogled bo do 30. septembra možen vsak dan med 9.30 in 12.30 ter med 15.30 in 18.30, od 1. oktobra do 31. marca pa bo svetilnik odprt le ob nedeljah med 10. in 15. uro.
Stari avtomobili danes na Tržaškem
Včeraj se je v Gorici začelo dvodnevno »tekmovanje« starih tekmovalnih avtomobilov, ki so za časa Fangia, Nuvolarija in drugih mitičnih pilotov burili domišljijo gledalcev, prav kakor danes Prost, Albereto, Lauda m ostali. Na pot se je podalo kakih 70 »veteranov«, ki so se povzpeli na Vrh, na Kalvarijo, nato »odbrzeli«, (glede na to, da je znašala povprečna hitrost 40 km na uro. . ■) v Beneško Slovenijo in se spet vrnili v Gorico.
Danes bo na sporedu druga etapa. Start bo v Sesljanu, avtomobili pa bodo obiskali Mavhinje, Zgonik, Repnič, Zagraj, Repen, Opčine, Bane, Frlugeter se nato preko Ključa podali v Boršt, na Jezero, v Ricmanje, zavije Mackolje, Prebeneg in Dolino, okoli 12.30 pa se bodo zbrali v Trstu na Trgu Unita. Nagrajevanje bo pred hotelom Savoia ob 15.00.
KD Rdeča zvezda vabi na kulturni večer danes, 18. t. m., ob 20. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku. Sodelujeta pevski zbor in dramska skupina SKD Slavec iz Ricmanj. Vabljeni!
SKD Primorec - Trebče vabi v torek, 20. t. m., ob 20.30 v Ljudski dom na predavanje z diapozitivi Bruna Križmana na temo JUŽNO OD EKVATORJA (potovanje po Argentini in Peruju).
SKD Barkovlje vabi v sredo, 21. t. m., ob 20.30 v društvene prostore v Ulici Cerreto 12, na PREDAVANJE O GOBAH z diapozitivi. Predaval bo dr. Milko Čebulec.
SKD Vigred prireja 23., 24. in 25. t. m. v Šempolaju 5. VAŠKI PRAZNIK. Vsak večer od 20.30 dalje PLES s priznanimi ansambli. V soboto ob 15. uri otroški ex tempore; v nedeljo ob 10.30 tekmovanje v briškoli ter ob 17.30 nastop godcev na ljudske harmonike in nastop tamburaške skupine KD F. Prešeren iz Boljunca. Delovali bodo dobro založeni kioski. V primeru slabega vremena, se bo praznik nadaljeval v ponedeljek, 26. maja. Vabljeni!
Foto Trst 80 vabi na otvoritev razstave črno-belih fotografij Saše Ota in Marine Potogna na temo MIDVA IN JUTRI, ki bo v petek, 23. t. m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani.
Potovalni urad AURORA
vabi na naslednje izlete in potovanja:
od 31. 5. do 2. 6. na Mali Lošinj. Cena 135.000 lir;
od 31. 5. do 2. 6. na otok Pag in v Zadar. Cena 149.000 lir; od 22. 6. do 2. 7. v Kapadokcijo in Carigrad. Cena 972.000 lir; od 27. 6. do 4. 7. na Dansko, Švedsko in Norveško. Cena 1.550.000 lir; od 2. do 9. 7. na Rodos. Cena od
410.000	lir dalje;
od 2. do 9. 7. na Kreto. Cena od
359.000	lir dalje;
od 3. do 6. 7. na otok Rab 135.000 lir; od 1. do 12. 8. križarjenje po Volgi in Donu. Cena 1.380.000 lir; Novost 86: 11 dni na obali egejskega morja in v Istanbulu. Cena 790.000 lir;
Poleg tega prirejamo tedenska ali štirinajstdnevna bivanja v Bovcu, Kranjski gori, na Malem Lošinju, Krku, Palmi di Mallorca, Costa Bravi, Cipru, Krfu, na Kreti, Rodosu in v Hammametu.
Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu AURORA v Ul. Milano 20, tel.: 60261.
pridelka. Spričo nadpovprečne lanske kvalitete vina je, še posebno po škandalu z metilnim alkoholom, pač povpraševanje po pristnem knaškem vinu znatno večje in mnogi kmetje očitno raje prodajo ves pridelek na osmici. (B. S.)
+	Nenadoma nas je zapustila
I naša draga mama in nona
Kristina Turk vd. Krt
Žalostno vest sporočajo hčerka Slavica, vnuka Edi in Rudij z družinami (Melbourne), snaha Milka, vnuk Igor z ženo Irenko in mali Aron.
Pogreb bo jutri, 19. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnice na Re-pentabor.
Hvala vsem, ki z nami sočustvujejo
Trst, Melbourne, 18. maja 1986 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Magdalene Stacca por. Kalc
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in počastili njen spomin. Posebna zahvala pevskemu zboru V. Mirk.
SVOJCI
Prosek, 18. maja 1986
ZAHVALA
Prisrčna hvala vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše predrage
Marije Slapnik por. Dilli
Iskrena zahvala g. župniku, cerkvenemu pevskemu zboru, pevskemu zboru PD Slovenec, nosilcem krste in vencev, ženam iz Boršta in Zabrežca ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
SVOJCI
Boršt, Praprot, 18. maja 1986
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage
Tončke Trobec roj. Žele
Otroci, vnuki ter drugo sorodstvo. Trst, 18. maja 1986
ZAHVALA
Ot) izgubi našega dragega
Mirka Petarosa
se ganjeni zahvaljujemo govorniku, pevcem in vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku.
SVOJCI
Kozina, Boršt, Ricmanje, 18. maja 1986
Ob 10. obletnici smrti
Dominika Sedmaka
se ga spominjata
Kristina in Majda Križ, 18. maja 1986
SLOVENSKO STALNO „ „ GLEDALIŠČE V TRSTU
GOSTOVANJE KOMEDIJE IZ ZAGREBA
E. Kishon - I. Kušan - A. Kabiljo
POROČNI LIST
Režija: ŽELIMIR OREŠKOVIC
v soboto,	24. maja, ob 20.30
v nedeljo,	25. maja, ob 17.00
v ponedeljek, 26. maja, ob 16.30
gledališča
SSG
Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje s Cankarjevim POHUJŠANJEM
V	DOLINI ŠENTFLORJANSKI jutri, 19. t. m., ob 19.30 v Ljubljani; 20. t. m. pa v Kočevju vedno ob 19.30.
SSG - MALI PRINC. Predstava bo v osnovni šoli v Boljuncu v četrtek, 22. t. m.
ROSSETTI - VERDI
Simionična sezona Pomlad 86
Danes ob 16. uri koncert (red B, S). Dirigent Muhai Tang, pianist Josè C. Cocarelli. Na sporedu Beethovnove, Chopinove in Dvoržakove skladbe.
Velika dvorana
V	torek, 20. t. m., ob 10. in 12.30: Dan glasbene mladine.
V	sredo, 21. t. m., ob 19.30: Orgelski koncert študentov akademije za glasbo v Ljubljani.
V	četrtek, 22., in petek, 23. t. m., ob 19.30: Simfonični orkester slovenske filharmonije.
Srednja dvorana
Jutri, 19. t. m., ob 19.30: Pier Paolo Pasolini ORGIJA. Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica.
V	torek, 20. t. m., ob 19.30 in v sredo, 21. t. m., ob 19.30: AYLLU-Skupina Ayllu izvaja izvirno južnoameriško glasbo iz andskih dežel na ljudskih instrumentih.
Mala dvorana
Jutri, 19. t. m„ ob 19. uri: Izbor 5. bienalnega mednarodnega festivala filmov o jadranju. Filme bodo predvajali do srede, 21. t. m.
V	petek, 23. t. m., ob 19. uri: Med eskimi je življenje.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Jutri, 19. t. m., ob 20. uri: P. Paolo Pasolini ORGIJA v režiji Maria Uršiča. Predstava bo v CD v Ljubljani.
V	torek, 20. t. m., ponovitev v Rudniški dvorani v Idriji ob 20. uri.
kino
ARISTON - 17.30, 22.15 II mistero di Wetherby, krim., VB 1984, 102'; r. David Rare; i. Vanessa Redgrave, Jan Holm. □
EXCELSIOR I - 17.00, 22.15 Tre uomini e una culla, kom., Fr. 1986, 100'; r. Coline Serreau; i. Roland Girud, Michel Boujenah.
EXCELSIOR II - 17.00, 21.45 Matrimonio con vizietto, kom., It.-Fr. 1985, 100'; r. George Lautner; i. Ugo Tognazzi, Michel Serrault.
FENICE - 16.30, 22.15 Vivere e morire a Los Angeles, krim., ZDA 1985, 115'; r. William Friedkin; i. William Petersen, Willem Defoe. □
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Signori, il delitto è servito, kom., ZDA 1985, 97'; r. Johnatan Lynn; i. Eileen Brennan, Tim Curry.
MIGNON - 17.00, 22.15 II giustiziere della notte 3, dram., ZDA 1986, 95'; r. Michael Winner; i. Charles Bronson, Deborah Raffin.
NAZIONALE II -	16.00, 22.00 L'uomo
d'acciaio, pust., ZDA 1985, 96'; r. Gene Butler; i. Arnold Schwarzenegger.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Subway, dram., Fr. 1986, 100', r. Lue Besson, i. Christopher Lambert, Isabelle Adjani.
EDEN - 15.20, 22.00 Lady Dinamite (1. del) in Parossismo erotico, porn. □□
CAPITOL - 15.30, 22.00 Rocky IV, dram., ZDA 1985, 91'; r. Sylvester Stallone; i. Sylvester Stallone, Dolph Lundgreen.
ALĆIONE - 15.30, 22.00 Scuola di polizia 2: prima missione, kom., ZDA 1985, 100'; r. Jerry Parish; i. Steve Gut-tenberg, Bubba Smith.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lvne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger. □
LUMIERE FICE - 15.30, 22.00 L'onore dei Frizzi, dram., ZDA 1985, 130'; r. John Huston; i. Jack Nicholson, Kath-leen Turner.
VITTORIO VENETO - 15.30, 22.10 II gioiello del Nilo, pust., ZDA 1985, 106'; r. Lewis Teague; i. Michael Douglas, Kathleen Turner.
RADIO - 15.30, 21.30 Giochi carnali in libertà, porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ P
šolske vesti
Sindikat slovenske šole sporoča, da so na skrbništvu in na šoli Ribičič pri Sv. Jakobu razobešene dokončne lestvice za suplentke v otroških vrtcih za šolski leti 1986/87 in 1987/88.
Na srednji šoli L Cankar v Trstu in S. Gregorčič v Dolini je v teku vpisovanje v tečaje za delavce za šolsko leto 1986/87. Vpisovanje se zaključi 18. julija. V tečaj se lahko vpišejo vsi tisti, ki so dopolnili 16. leto starosti in nimajo še diplome nižje srednje šole in bi to radi dosegli. Vsa podrobna pojasnila so na razpolago v tajništvih omenjenih šol.
DRUŠTVO EKONOMIST
vabi na predavanje o temi
VLOGA IN PERSPEKTIVE TRŽAŠKEGA PRISTANIŠČA
Govoril bo dr. Michele ZANETTI, predsednik avtonomne ustanove pristanišča Trst.
Predavanje bo v četrtek, 22. t. m., ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani -Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu.
KD Lonjer-Katinara ŠD Adria
danes, 18. maja
RAZSTAVA DOMAČIH VIN
v Lonjerju
Vabljeni!
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20
vabi 20. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na torkov večer z naslovom:
PRIMORSKI DNEVNIK Z NOVO TEHNOLOGIJO PRED BRALCI
Sodelujejo uredniki Primorskega dnevnika.
KD IVAN GRBEC ŠKEDENJ
priredi v soboto, 24. maja, ob 20. uri
ČLANSKI VEČER
Gostuje dramska skupina KD Kraški dom — Repentabor z veseloigro
PODLAGA ZAKONSKE SREČE
v režiji DRAGA GORUPA.
Vabljeni vsi člani in prijatelji!
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST
prireja v četrtek, 22. t. m., multivi-zualno predavanje z diapozitivi:
FITZ ROY IN CERRO TORRE
O velikem uspehu slovenskih alpinistov v Patagoniji bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad.) predaval postojnski alpinist, osvajalec obeh znamenitih sten
BOGDAN BIŠČAK
Vabljeni!
Kam v nedeljo, 25 maja?
Vsi na
PRAZNIK ČEŠENJ
V MAČKOLJE
razna obvestila
Grafična delavnica ATELIER v Nabrežini sporoča, da so še v teku vpisovanja za tečaj lesoreza, ki ga bo vodil Franko Vecchiet. Vpisuje grafična delavnica tel. 040/200085.
Društvo slovenskih izobražencev v
Trstu vabi jutri, 19. t. m., ob 20.30 na srečanje z organizacijo AMNESTY INTERNATIONAL. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, v Ul. Donizetti 3. Organizacijo Al bo zastopal prof. Giuliano Prandini, odgovoren za Furlanijo - Julijsko krajino.
SPDT vabi v četrtek, 22. t. m., ob 20.30 na predavanje v Gregorčičevo dvorano v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2. nadstr.). Gost večera bo postojnski alpinist BOGDAN BIŠČAK, ki bo z multivizuelnimi sredstvi prikazal prvenstveni vzpon na Fitz Roy in vzpon na Cerro Torre v Patagoniji.
čestitke
Danes si obljubita zvestobo ADRI-JAN in LOREDANA. Vso srečo v nadaljnjem življenju jima želi Klapa.
včeraj-danes
Danes, NEDELJA, 18. maja
BINKOŠTI
Sonce vzide ob 5.31 in zatone ob 20.32 - Dolžina dneva 15.01 - Luna vzide ob 13.53 in zatone ob 03.01.
Jutri, PONEDELJEK, 19. maja
PETER
PLIMOVANJE JUTRI: ob 1.59 najnižja -28 cm, ob 7.34 najvišja 12 cm, ob 13.05 najnižja -28 cm, ob 19.43 najvišja 48 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,8 stopinje, zračni tlak 1019,5 mb narašča, veter vzhodnik 8 km na uro, vlaga 87-odstotna, v jutranjih urah je padlo 0,8 mm dežja, nebo rahlo pooblačeno,morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Consuelo Giacaz, Michele Savron, Oscar Mocenigo, Matteo Romano, Rebecca Ulcigrai.
UMRLI SO: 53-letni Odino Suerzi Ste-fanin, 78-letna Maria Družina, 85-letna Elena Reale, 70-letrfi Ferdinando Moscovita, 86-letni Vincenzo Sossi, 73-letna Margherita Marega, 74-letni Pietro Cei-ner, 50-letni Livio Šcherl, 65-letna Giorgina Calza, 89-letna Maria Bujec, 82-let-na Maria Ursich, 74-letni Riccardo Novelli, 60-letni Bruno Svetina, 66-letna Maria Zaletel, 77-letna Irene Valli, 70—letna Dorotea Veltri, 62-létna Anna Chimenti, 74-letni Stanislao Zupin, 74-letna Maria Perini.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Nedelja, 18. maja 1986 (Dnevna služba: od 8.30 do 20.30)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2.
(Nočna služba: od 20.30 do 8.30)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2. PROSEK (tel. 225141) in ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
(Od ponedeljka, 19., do sobote, 24. maja)
(Dnevna služba: od 8.30 do 20.30)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Largo Sennino 4, Trg Libertà 6, Lungomare Venezia 3 (Milje). FERNETIČI (tel.299355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
(Nočna služba: od 19.30 do 8.30)
Largo Sennino 4, Trg Libertà 6, Lungomare Venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LOTERIJA
BARI	60	20	78	7	13
CAGLIARI	72	28	53	83	65
FIRENCE	31	43	80	24	25
GENOVA	80	7	82	39	27
MILAN	43	22	68	87	37
NEAPELJ	73	67	70	2	9
PALERMO	13	63	38	74	82
RIM	23	16	15	25	80
TURIN	80	84	56	34	25
BENETKE	63	50	75	6	46
ENALOTTO
X 2 X 2X2	112	221
KVOTE:
12 — 28.791.000 lir 11 —	1.009.000	lir
10 —	97.000	lir
//MAf 7/H ZA VS£ 0£US£/]

TRST Ul Mo z » mi
5/ >«£^?5-36/
VODILNA MEDNARODNA DRUŽBA
išče izkušenega
INŽENIRJA - TEHNIKA
za delovanje v vzhodnoevropskih državah
Zahtevajo se sledeči pogoji:
— starost do 35 let
dobro znanje angleščine in slovenščine ali srbohrvaščine zaželen opravljen študij strojništva
izpolnjene vojaške obveznosti in pripravljenost na intenzivna potovanja.
Plača in kategorija sorazmerni strokovni sposobnosti.
Poslati življenjepis na: Oglasni oddelek Primorskega dnevnika — šifra »INŽENIR-TEHNIK« — Ul. Montecchi 6 — 34137 TRST.
Danes se poročita
LOREDANA in ADRIANO
Vse najboljše na skupni življenjski poti jima želi
PD Slovenec
Danes se vzameta
LOREDANA in ADRIANO Svojemu članu, ki zapušča našo pisano druščino, in njegovi izvoljenki želimo vso srečo v skupnem življenju
dolinska fantovska in dekliška
Našemu kolegu Ivotu je žena povila sina
IVANA
Srečnima staršema čestita, malemu pa želi vso srečo v življenju kolektiv
DILA-INTERLIGNUM
Privekala je
VALENTINA
Kolegici Eriki in soprogu čestita, novorojenki pa želi vso srečo v življenju
kolektiv
DILA-INTERLIGNUM
Včeraj se je srečal z Abrahamom naš neutrudni tajnik
ALEKSANDER MUŽINA
Še mnogo zdravih in delovnih let mu iz srca kliče
KD Skala
razstave
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Do 25. maja razstavlja svoje tapiserije BOGDAN GROM. Urnik: vsak dan od 16. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ter od 16. do 19. ure.
_________mali oglasi_________________
PRODAM KLETKO za kokoši ali zajce visoko 1,5 m, široko 1 m, dolgo 2,5 m na kolesih. Tel. na št. 228164.
PRODAM za 1.600.000 lir fiat 127 special, letnik 1977, 4 vrata, dobro ohranjena karoserija, radio in meglenke. Tel. na št. 753938 ob urah kosila.
OSMICO je odprl Franc Lukman (Magri-nov) v Sovodnjah. Toči belo in črno vino.
PRODAM motor Laverda 125, letnik 1983, v dobrem stanju. Tel. na št. 0481/882307.
PRODAM nov motor za avto fiat 127, Angel Kocjančič - Dolina 345.
NAD KOPROM pridelujem prvovrsten refošk, katerega bi nekaj let odstopil v zameno za enkratno pomoč pri sofi-nansiranju izgradnje kleti. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro "2000 1 letno".
MLADA družina išče v najem stanovanje v Trstu ali okolici. Tel. na št. 040/299762.
OSMICO sta v Zgoniku odprla Lojzi in Meri. Točita belo in črno vino.
ZNANA DOMAČA GOSTILNA išče veščo in pridno natakarico. Tel. na št. 0481/882017.
UVOZNO/IZVOZNO podjetje potrebuje izkušeno delovno moč za vodenje administracije in kompjutiziranega knjigovodstva. Plača po učinku. Prošnje poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Knjigovodstvo".
PRIPELJEM na dom zemljo in gnoj. Tel. na št. 040/229453 od 13. do 15. in od 19. ure dalje.
V AVTU PRIJAZNE VOZNICE sem pri
Repentabru pozabila volnen jopič. Telefonirati na št. 213750.
TRŽAŠKO PODJETJE sprejme takoj v službo splošnega uradnika/co: ambicioznega, dinamičnega, z dobrim znanjem angleščine in tipkanja. Zaželeno znanje drugih jezikov. Nudi začetno delovno pogodbo za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Pisati na C.P. 989 - 34100 Trst/Tri-este.
35-LETNA, ločena, bi spoznala moškega primerne starosti za iskreno prijateljstvo ali vezo. Pisati na C.P. 55 - 34100 Trst.
ODDAM V NAJEM novo dvosobno stanovanje v bližini Kopra italijanskim državljanom. Tel. na št. 003866/58835 od 20. ure dalje.
SE ŽELITE učiti francoščine? Francozinja, diplomirana v Parizu, z izkušnjo-večletnega poučevanja jezika v Trstu, nudi pomoč pri prevajanju ter lekcije za vse stopnje, tudi v poletnih mesecih. Tel. na št. 566256.
PRODAJALCA iščemo. Pogoji: vozniško dovoljenje B, opravljen vojaški rok, največ 29 let. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro "Prodajalec".
NAJBOLJŠI PREPARATI za nego telesa pred poletno sezono ta teden stanejo manj. Profumeria 900, Narodna ul. 118, Opčine.
IŠČEMO 17- 18-letnega mizarskega vajenca. Telefonirati na št. 54390. Pohištvo Koršič.
MALO PODJETJE išče sposobno urad-nico/ka z znanjem upravljanja kom-pjuterja in za vodenje knjigovodstva. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro "Malo podjetje ",
PRILETNI UPOKOJENEC išče stalno, pridno in pošteno žensko za kuhanje in ostala hišna dela. Tel. na št. 575436 ali v večernih urah na št. 816502.
~QO) VISUAL sne
vaša optika za vaše oči
najboljša izbira po ugodnejši ceni
TRST
Ul. delle Torri 1/c - Tel. 65804 (za cerkvijo Sv. Antona)
I. de Felszegy
succ.
lastnik O. BET Z sne.
ARTIKLI ZA ZOBOZDRAVNIKE
TRST - TRG S. GIOVANNI 6 I. nadstr. - Telet. (040)767334/5
—	Vsi domači in tuji artikli za zobozdravniško rabo
—	Zajamčeno zlato za zobe K 22 (917) in lotanje
pomlad
čas
porok
LA ROSA
moške in ženske slavnostne obleke, ki dopolnjujejo vašo osebnost.
RONKE - Tel.: 0481/777575
'S/ //s/}
draguljarna
srebrnina
TRST - Ul. S. Lazzaro 15 - Tel. 65297
c, cč asn*^i£'/.—• vabila
darila bomboniere
TRST - Drev. XX. Settembre 21 - Tel. 764042

poročno darilo •k * *
izraz
ljubezni
poročni seznami
UL. CARDUCCI 20 - TEL. 795071 UL. MURATTI 4 - TEL. 795542 UL. VIĐALI 9 - TEL. 763563


RAI 2
□ D*.
RAI 3
[4* RAI 1__________________________
10.00	Kmetijska oddaja: Linea verde
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja: I segni del tempo
12.15	Kmetijska oddaja: Linea verde
13.00	Nedeljska rubrika: TG luna
13.30	Dnevnik
13.55	Igra: Toto TV, vodita M. G. Elmi in P. Valenti
14.00	Zabavni spored: Domenica in..., vodi Mino Damato
14.35	Športne vesti
15.30	Glasbena oddaja: Discoring
16.50	in 17.50 Športne vesti
18.20	Športna rubrika: 90. minuta
19.55	Vreme
20.00	Dnevnik
20.30	TV film: La neve nel bichiere (dram., It. 1984, r. F. Vancini, i. A. T. Rossini, M. Chini, L. Mezzanotte)
22.10	Športna oddaja: La domenica sportiva
23.10	Glasbena oddaja: Musicanotte
23.55	Dnevnik
10.00	Koncert
10.50	Tedenska oddaja: Body Body, vodi Barbara Bouchet
11.40	Film: Charlie Chan alle olimpiadi (krim., ZDA 1937, r. FL Bruce Humberstone, i. Warner Oland)
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik - zdravniški nasveti
13.30	Glasbena oddaja: Piccoli fans, vodi Sandra Milo
15.15	Dnevnik. Studio-Stadio, vmes kolesarstvo, motociklizem, atletika
18.50	Registriran polčas nogometne tekme B lige
19.50	Dnevnik
20.00	Športna rubrika: Domenica Sprint
20.30	Nanizanka: Miami Vice squadra antidroga
21.25	Informativna oddaja: Mixer
22.35	Dnevnik
22.45	Oddaja o medicini
23.15	Glasbena oddaja: Poje Joe Cocker
0.10 Dnevnik
0.20 Inf. odd.: Teledidattica
10.00	Dokumenti: Tutto Govi
12.40	Glasbena oddaja: Big
13.40	Zabavni program: Che fai... ridi?
14.35	Šport: tenis
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne športne vesti
19.40	Glasbena oddaja: La domenica è spettacolo
20.30	Športna oddaja: Domenica gol
21.30	Informativna oddaja: Il cinema cos'è (1. del)
22.05	Dnevnik
22.30	Italijansko nogometno prvenstvo B lige
23.15	Športna oddaja: Aspettando il Mundial (najlepše tekme itali-' janske državne nogometne^ reprezentance, danes Italija - Švedska iz leta 1970)
Italia 1 ob 19.30 Muppet Babies
PRTV Ljubljana______________________
8.40	Poročila
8.45	Otroška matineja: Živ žav
9.35	Nadaljevanka: Flipper (2. del)
10.05	Nadalj.: Večni klic (18. del)
11.30	Čez tri gore: Oktek DPD Svoboda France Prešeen iz Žirovnice
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Poročila
15.55	Poročila
16.00	Film: Mrtvi uče žive (dram., Češkoslovaška 1983, r. M. Holly)
17.15	Inf. odd.: Alpe-Jadran
17.45	TV kavarna
18.45	Risanka
19.00	Danes. Ko še ne boli
19.30	Dnevnik 19.53 Vreme
20.05	Nadaljevanka: Misija majorja Attertona (2. del)
21.30	Dokumentarec: Tito - Beseda in slika neke dobe (6. del)
22.25	Reportaže z nogometne tekme Crvena zvezda - Hajduk •
22.50	Športni pregled
23.15	Poročila
rRTV Koper_________________________
14.15	Šport: boks
15.00	Nadaljevanka: Verdi (8. del)
16.40	Risanka: Pegaso Kid
17.10	Mladinski film: Le monellerie di Tom Sawyer
18.30	Dokumentarec: Uporaba kom-pjuterja
19.00	Nanizanka: Colonel March
19.30	Nadaljevanka: Sivi dom (8. del)
20.30	Nanizanka: Bellamy
21.40	Gledališka predstava: Carneo Theatre (5. del)
22.30	Nanizanka: Čar nepredvidenega
23.00	Svetovne vesti
23.30	Šport: boks
Canale 5 ob 20.30 Holokaust
I JŽ CANALE 5
8.50	Nanizanka: Alice
9.15	Nabožna oddaja
10.00	Zdravniški nasveti
11.00	Napoved programov: Anteprima
11.30	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
12.20	Aktualna oddaja: Punto 7
13.30	Zabavni spored: Buona domenica, vodi Maurizio Costanzo, vmes
14.30	nanizanka Ora-zio, 17.00 informativna oddaja Forum, 19.00 nanizanka Dalle 9 alle 5
20.30	Nadaljevanka: Olocausto (r. M. J. Chrom-sky, i. M. Moriarty, M. Streep, J. Woods - 3. del)
22.30	Informativna oddaja: Monitor
23.30	Informativna oddaja: Punto 7 (ponovitev)
0.30 Nanizanka: Sceriffo a New York
RST RETEQUATTRO
8.40	Film: Jeanne Dorè (dram., It. 1938, r. M. Bonnard, i. E. Grammatica, S. Tofano)
10.20 Film: Uomini alla ven-turajvojni, ZDA 1952, r. J. Ford, i. J. Cagney, C. Calvet)
12.00	Kmetijska oddaja: Campo aperto
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Rascal, Il tulipano nero, Minù
15.00	Nanizanke: I gemelli Edison, 15.20 II principe delle stelle, 16.15 I ragazzi di Padre Mur-phy, 17.05 Huckleber-ry Finn e i suoi amici, 17.30 Amici per la pelle, 18.20 Cassie and Company
19.15 Napoved programov: Retequattro per voi
19.30	Nanizanka: New York, New York
20.30	Zabavna oddaja: W le donne, vodita A Giordana in A. Lear
22.40 Nanizanke:	Mash,
23.10 Masquerade, 24.00 Ironside, 0.50 Mod Squad in 1.40 Alfred Hitchcock pre-
______senta___________
^|> ITALIA 1
8.30 Otroška odd.: Bim bum barn - risanke
10.30	Košarka: Prvenstvo NBA
12.00	Nanizanka: Manimal
12.45	Športna rubrika:
Grand Prix
14.00	Glasbena oddaja: Deejay Television
16.00	Nanizanke: Legmen,
17.00	La banda dei sette 18.00 I ragazzi del computer
19.00	Risanka: Muppet Babies
20.30	Zabavna oddaja: Drive In
22.20	Film: Stripes - Un plotone di svitati (kom., ZDA 1981, r. I. Reit-man, i. B. Murray, H. Ramis)
0.20 Nanizanke:	Strike
Force, 1.10 Cannon in
2.00	Quincy
|	TELEPADOVA
12.30	Rubrika: Trgovina in turizem
14.00	Film:	Dsonorata
(dram., ZDA 1947, r. R. Stevenson, i. H. La-marr, D. O'Keefe)
15.30	Nanizanke: Brett Ma-verick , 16.30 Settima strada, 17.30 Alle soglie del futuro
19.00	Risanka
20.30	Film: Non disturbare (kom., ZDA, r. R. Levy, i. R. Taylor, D. Day)
22.30	Športna rubrika: Fuori gioco
23.30	Informativna oddaja: Primo piano
24.00	Film: Ballo di pistole (vestern, ZDA 1964, r. R. G. Springsteen, i. T. Young, D. Duryea)
P %	TELEFRIULI
13.30	Risanka: Hanna e Barbera	-
14.30	Kviz: Giochi in famiglia
16.00	Glasbena oddaja
18.30	Rubrika: Il sindaco e la sua gente
19.30	Športne vesti
20.30	Film:	The Eddie
Champman story
22.30	Film: Un uomo solo 0.30 Dnevnik
^0 telequattro"
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Vesti in nočni športni pregled
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Slovenske popevke; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Glasbeni mozaik; 10.30 Mladinski oder; 11.05 Glasbeni mozaik; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Kmetijski tednik; 12.30 Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah;
14.10	Nediški zvon; 14.40 Radijska pripoved: Magellanov oblak; 15.10 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev; 20.00 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00,
13.00,	15.30, 17.00, 21.00 Poročila; 5.00 -
8.00	Jutranji spored; 8.07 Radijska igra za otroke: Sračje sodišče; 9.05 Še pomnite tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 - 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce;
14.15	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Nedeljska reportaža;
15.30	Medigra; 15.40 Pojo amaterski zbori; 16.05 Humorska tega tedna: Zmaga Vojvodine Kranjske; 16.30 Pogovor s poslušalci; 17.05 Priljubljene operne melodije; 17.50 Radijska igra: Strup, med in nič; 18.42 Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 - 22,00 V nedeljo zvečer; 22.20 - 24.00 Glasba za prijeten konec tedna; 22.50 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30, 14.30, Poročila; 9.00 Otvoritev: pozdrav, pregled dogodkov, servis; 9.30 - 17.00 Sosedpji kraji in ljudje; 11.00 Vročih deset; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Marika in Drejče; 15.00 Radio Koper na obisku; 15.30 Planinski čaj Radia Koper in Droge Portorož;
16.30	Primorski dnevnik.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik;
10.30,	13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvori-iev - Jutranja glasba; 6.30 Koledarček;
7.00	Dobro jutro v glasbi; 8.00 - 12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flash back; 8.45 Športna rubrika; 9.30 Dragi Luciano;
10.35	Prost vstop; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.35 Popevka tedna; 11.40 Napoved programov; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski spored; 15.00 Kaj je novega; 16.00 Športna oddaja;
18.00	Glasbene aktualnosti; 20.00 - 6.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Jutranji val z ugankami, kvizi in "šenšurji"; 12.30 Oddaja Slovenskega kulturnega društva Tabor in Knjižnice Pinko Tomažič in tovariši, vodijo odborniki; 13.00 Glasba po željah, v studiu Sabina; 15.00 Športna nedelja.
C BAI 1___________________________
10.30	Nadaljevanka: II barone e il servitore (1. del)
11.30	Nanizanka: Taxi
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Zabavna odd.: Pronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
13.35	Dnevnik. Tri minute aktualnosti
14.00	Zabavna odd.: Pronto... chi gioca?
14.15	Dok. odd.: Mundial 86 - M. Platini
15.00	Nanizanka: L'amico Gipsy
15.30	(jrf. odd.: Il manager
16.00	Športna oddaja: Lunedì sport, vmes boks
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Otroška oddaja: Magic!
18.00	Inf. odd.: L'ottavo giorno
18.30	Aktualnosti: Italia sera
19.40	Jutrišnji almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	TV film: La neve nel bicchiere
22.10	Dnevnik
22.20	Inf. odd.: Molti anni dopo...
23.20	Filmske novosti
23.30	Dnevnik
23.45	Dok. odd.: Mundial 86 (pon.)
4[:	RAI 2	|
11.55	Zabavni program: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. C'è da vedere
13.30	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
15.15	Kviz: Paroliamo
15.30	Šport: 69. Giro d'Italia
16.30	Otroška oddaja
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Aktualnosti: Oggi e domani
18.15	Aktualnosti: Spaziolibero
18.30	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Bronk
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Inf. odd.: Di tasca nostra
21.25	Gledališka predstava: La contes-sina Mizzi (r. Antonio in Andrea Frazzi)
22.50	Dnevnik
23.00	Inf. odd.: Sorgente di vita
23.55	Dnevnik
0.05 Film: I giorni dell'ira (vestern, It. 1976, r. T. Valeri)
rRai s___________________________
12.00	Informativna oddaja: Cavalcata sarda 13.20 Glasbena oddaja: Voglia di musica
14.15	Tečaj ruskega jezika
14.45	Tečaj francoskega jezika
15.15	Glasbena oddaja: L'orecchioc-chio
15.45	Italijansko nogometno prvenstvo B lige
17.25	Nogometna tekma Italija -Urugvaj (1970)
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne športne vesti
20.05	Informativna oddaja: Laboratorio infanzia - Dokumenti (2. del)
20.30	Zabavni spored: Che fai, ridi?
21.30	Dnevnik
21.40	Informativna oddaja: La macchina del tempo
22.20	Športna oddaja: Il processo ai mondiali
23.25	Dnevnik
pfjP RTV Ljubljana
9.00	Zrcalo tedna
9.20	Dokumentarna oddaja: Intergrali
15.30	TV mozaik (ponovitev)
17.10	Poročila
17.15	Otroška oddaja: Ulica vseh otrok
17.45	Nanizanka: Na črko, na črko (4. del)
18.05	Ljudska glasbila iz Makedonije: Kaval
18.45	Risanka
18.55	Propagandna oddaja
19.00	Danes. Podravski obzornik
19.30	Dnevnik
19.55	Vreme
19.58 Propagandna oddaja
20.05	Nadaljevanka: Vihre vojne (18. del)
20.55	Propagandna oddaja
21.00	Aktualno: Kako zelena bo moja dežela
22.00	Poročila
22.15	Poročilo s kongresa ZK BiH
^ TV Koper_________________________
14.15	TV novice
14.25	Nadaljevanka: Uboga Klara
15.10	Oddaja o medicini: Zdravnik in pacient
15.45	Rock koncert
16.30	Otroški program, vmes risanka in lutkovno gledališče
18.00	Oddaja o medicini: Zdravnik in otrok - nasveti pediatrov (oddaja v živo)
18.55	TV novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.50	Vse knjige
20.30	Športni pregled
21.00	Film: A viso aperto (vestern, ZDA, r. G. Seaton, i. R. Hudson, D. Martin)
22.00	TVD Vsedanes
22.10	Film: A viso aperto (2. del)
22.50	Kranj: Festival etnološkega in ekološkega filma
[JU CANALE 5
8.30	Nanizanke: Alice, 8.55 Fio, 9.20 Una famiglia Americana
10.15	Nadaljevanka: General Hospital
11.00	Kvizi: Facciamo un affare, 11.30 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 ,	Il pranzo è servito
13.30	Nadaljevanke: Sentieri, 14.25 La valle dei pini, 15.20 Così gira il
.	mondo
10.15	Nanizanki: Alice, 16.45 ,, Hazzard
7.30	Mladinski kviz: Dop-pio slalom
8.00	Nanizanka: Il mio ami-co Arnold
8-30 Kviz: Cest la vie, vodi , Q Marco Columbro iq'OO Nanizanka: I Jefferson a-30 Kviz: Zig Zag, vodita R. Vianello in S. Mon-?n n daini
2ln Nanizanka: I Robinson
00 Film: La casa stregata (kom., It. 1982, r. B. 2tnir forbucci, R. Pozzetto)
O n? športna oddaja
'05 Filmske novosti: Pre-r, _ mière
•35 Nanizanka: Sceriffo a New York
D§r
RETEQUATTRO
®'30 Nanizanka: Strega per amore
g Nadaljevanka: Marina
9.00 am°re
.Nanizanka:	Lucy
Show
10.00	Film: Oltre il destino (dram., ZDA 1955, r. C. Bernhardt, i. Glen Ford, E. Parker, R. Moore)
11.45	Informativna oddaja: Magazine
12.15	Nanizanka:	Bravo
Dick
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Rascal, Il tulipano nero, She-Ra
14.15	Nadaljevanki: Marina, 15.00 Agua viva
15.50	Film: L'altalena di velluto rosso (dram., ZDA 1955, r. R. Fleisher, i. J. Collins, R. Milland)
17.50	Nanizanka:	Lucy
Show
18.20 Nadaljevanke: Ai confini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre d'amore
20.30	Film: Fuoco verde (pust., ZDA, r.A. Martin, i. G. Kelly, P. Douglas, S. Granger)
22.30	Filmske novosti: Cinema & Company
23.00	Nanizanke:	Mash,
23.30 Mai dire si, 0.20 Ironside, 1.10 Mod Squad
~lj> ITALIA 1	l
8.30 Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 8.55 Sanford & Son, 9.20 La casa nella prateria, 10.10 Wonder Woman, 11.00 La don-
na bionica, 11.50 Quincy, 12.40 Agenzia Rockford
13.20	Kviz: Help
14.15	Glasbena oddaja: Deejay Television
15.00	Nanizanka: Ralph Su-permaxieroe
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Barn, vmes risanke Fio, la piccola Robinson, Chobin, Mila e Shiro
18.00	Nanizanka: Star Trek
19.00	Kviz: Gioco delle coppie, vodi Marco Predo-lin
19.30	Nanizanka: La famiglia Addams
20.00	Risanka: Memole, dolce Memole
20.30	Nanizanki: Magnum PI, 21.25 Simon and Simon
23.05	Film: Il maestro e Margherita (dram., 1973, r. A. Petrovič, i. Ugo Tognazzi)
0.55 Nanizanka: Cannon
TELEPADOVA
14.00	Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 14.30 Innamorarsi, 15.00 Andrea Celeste
16.00	Risanke:	Calvin,
Lamù, Peline story, Gigi la trottola, Vol-tron
19.00	Nanizanka: Mork e Mindy
20.00	Risanka: Transformers
20.30	Film: La polizia sta a
guardare (krim., It.
1974, r. R. Infanscelli, i. E. M. Salerno, L. J. Cobb)
22.30	Nanizanka: Nero Wol-fe
23.30	Film: Il ladro di Damasco (pust., 1964)
[	TELEFRIULI
13.00	Risanka: Hanna e barbera
13.30	Nogomet: Triestina -Sainbenedettese
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Informativna oddaja: Realtà industriale
19.00	Dnevnik
19.30	Nadaljevanka: California Fiver
20.30	Film: 2 più 5 missione Hydra
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: Arrivano le spose
24.00	Dnevnik
TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
13.20 Nedeljska nogometna tekma (ponov.)
19.00	II caffè dello sport (1. del)
19.30	Fatti e commenti
19.45	II caffè dello sport ( 2. del)
23.15 II caffè dello sport (ponov.)
23.45	Fatti e commenti (ponov.)
23.55 II caffè dello sport (ponov.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 - 8.00 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica, narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Londonski memorandum v luči britanskih diplomatskih arhivov; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo, Sestanek ob 12. uri, Lahka glasba, 13.20 Zborovska glasba: Primorska, poje. Nato: Glasbena priloga; 14.10 Čas in prostor: Iz šolskega sveta; 15.00 Mladinski pas: Glasbene pravljice. Nato: Glasbene skice;
16.00	Žbornik: Iz zakladnice pripovedništva. Nato: Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kmetijski tednik (ponovitev); 18.30 Glasbena priloga.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 4.30 -
8.00	Jutranji spored; 8.05 Aktualni problemi marksizma; 8.25 Ringaraja; 8.40 Naučimo se novo pesmico; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...;
11.05	Ali poznate...; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Danes do trinajstih;
13.30	Od melodije do melodije; 13.50 Ponedeljkov križemkraž; 14.05 V gosteh pri zborih jug. radijskih postaj;
14.30	- 15.25 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 18.00 Na ljudsko temo;
18.25	Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z Alpskim kvintetom; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Zaplešite z nami; 21.05 Simfonična glasba;
22.15	Inf. odd. v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Ob domačem ognjišču; 22.50 Literarni nokturno
RADIO KOPER
(slovenski program)
6.30,	7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila;
6.00	Glasbeno dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Jutranji servis; 8.00 - 13.00 Prenos II. programa Radio Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Glasbene šole Primorske: Tolmin; 14.00 Novosti naše diskoteke; 14.40 Iz kulturnega sveta; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pregled športnih dogodkov; 17.40 Primorski zbori.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Koledarček; 7.00 Glasba;
8.00	- 12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flash back; 9.00 Glasba; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Popevka tedna; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 12.00 - 4.30 Glasba po željah; 14.33 Poročila v nemškem jeziku; 14.35 Popoldanski glasbeni program; 15.00 Zdravo otroci;
15.45	- 18.30 Glasbena oddaja; 16.00 Besede in glasba; 16.15 Edig Galletti;
16.55	Pismo iz...; 17.45 The gitar club;
18.00	Pulj kliče Koper; 18.32 Glasba.
RADIO OPČINE
10.00	Tedenski horoskop, vodi Majda; 17.00 Mix time, vodita Paolo in Roberto; 18.30 Tedenski športni komentar, vodi Franko; med oddajami podnevi in ponoči, glasba.
Ostane na svojem mestu ali dobimo novega župana?
Jutri na seji občinskega sveta dokončna odločitev Scarana
Jutri ob 18.30 se sestane goriški občinski svet. Svetovalci so na dom dobili zajeten dnevni red. Gre za točke, ki na sejah občinskega sveta sodijo med normalne. Poleg ratifikacij in novih točk je dodan še seznam točk, ki so ostale nerešene še od prej. Med temi tudi imenovanje članov slovenske konzulte ter imenovanje zastopnikov občine v upravni svet Goriškega sklada. Oboje se vleče že od lanskih volitev sem. Za nas Slovence je prva komisija pomembna, še posebej v trenutku ko bo prišlo do končnih odločitev o gradnji stavb za naše šole. Za goriško gospodarstvo pa je pomembna izvolitev zastopnikov občine v Goriški sklad, saj bo ta imel opravka s paketom Altissimo.
Vendar pa velja zanimanje svetovalcev in vse goriške javnosti prvi točki na dnevnem redu jutrišnje seje: »poročila župana«. Gre za čisto običajno
točko, ki je' na prvem mestu vsake seje občinskega sveta.
Tokrat pa bo nekoliko drugače. Ker je bilo toliko govoric o morebitnem odstopu župana, bo jutri brez dvoma dr. Antonio Scarano povedal, kako je s to stvarjo.
Sodeč po zadnjih govoricah naj bi dr. Antonio Scarano ostal na svojem županskem mestu. Znotraj demokri-stjanske stranke naj bi prišlo do raz-čiščenja. To pa pomeni, da se bo moral goriški župan podrediti navodilom svoje stranke in, kot pravijo nekateri njegovi strankarski somišljeniki, »manj igrati v vlogi edinega protagonista«.
To so mu namreč goriški demokristjani očitali. Zaradi tega spori v stranki. Zaradi tega kritike na njegov račun. Zaradi tega je tudi pokrajinski tajnik KD Crisci, ki je hkrati občinski svetovalec, s svojim negativnim glasom nekemu sklepu odločilno pripo-
mogel, da ni bil sklep, za katerega se je Scarano zavzemal, sprejet. Zaradi tega je prišlo do ostrega spora in odstopa načelnika svetovalske skuprine Tripanija. Zaradi tega je pokrajinsko vodstvo KD soglasno predlagalo Enza Bevilacquo za predsednika trgovinske zbornice, kar je Biasutti, predsednik deželne vlade, potrdil. Potem pa še jeza Scarana s samostojnim nastopom na kongresu KD (tu pa je pogorel) in grožnja z odstopom.
V zadnjih dneh je bilo več pogovorov. Nekaterim demokristjanom sicer leži, da bi Scarano odšel. Imajo tudi kandidata za župana v osebi Giannina Ciuffarina.
Vendar pa se zdi, tako vsaj pravijo tisti, ki »se na stvari razumejo«, da bo Scarano ostal. Sicer po se utegne zgoditi marsikaj. Jutri bomo za stvar dokončno izvedeli.
V nedeljo v Dijaškem domu srečanje ob 40-letnici
Dijaški dom Simon Gregorčič v Gorici praznuje letos 40-letnico. Na to smo v našem listu že opozorili. Pred nekaj tedni so se srečali sedanji in nekdanji uslužbenci ter u-pravno osebje.
V nedeljo 25. maja pa bo za sedanje in vse nekdanje gojence Dijaš-
SUnudù 'TS/Piii; dim
„S/m« Cfrt^oriii"
VABILO
na
S>reca»l& ob 40 Utuk)
25. maja 1986 od 16. ure dalje Priložnostni kulturni program ob 19. uri na domskem dvorišču (v primeru slabega vremena v Kulturnem domu).
Prepir
z nožem
Predsinočnjim, okrog 22. ure, so v splošno bolnišnico sprejeli 29-let-nega Fabia Deana, s Trga Battisti 5, ki ga je malo prej neznanec z nožem zabodel v barn Ai Giardini v Ul. Petrarca. Mladeniču so zdravniki ugotovili dva lažja uboda na nogi in izrekli prognozo okrevanja v desetih dneh.
Kmalu so orožniki pričeli z zasledovanjem napadalca, ki jo je po prepiru seveda urno pobrisal. Razpolagali so z opisom avtomobila (rdeč alfa romeo giulietta) in številko na evidenčni tablici. To je malo kasneje omogočilo orožnikom iz Gradišča, da so v bližini mostu pri Zagraju ustavili avto, v katerem sta sedeh dve osebi. V eni od teh so kasneje pre-pioznali napadalca, 38-letnega Giuseppeja Giardino iz Marine Julie.
Po identifikaciji so moža izpustili na prostost, ker povzročitev lažjih poškodb ne zahteva obvezne aretacije. Ranjeni Dean bo sedaj moral odločiti, ali naj vročekrvneža prijavi sodišču.
• Pri Gradišču sta se včeraj ponoči ponesrečili 19-letna Luisa Maurencic iz Dolenj in 22-letna Patrizia Maurencic iz Manzana. Okrevah bosta v nekaj dneh.
V Štandrežu si želijo več posluha pri občinskem storitvenem podjetju
Predsednik goriškega občinskega podjetja za vodo, plin, elektriko in prevoze Antonio Jakončič, ki je pred kratkim prevzel funkcijo, je v teh dneh začel krog posvetovanj z rajonskimi sveti, da bi se pobliže seznanili s problemi glede dobave storitev, za katere je pristojno podjetje. Prvo od tovrstnih srečanj je bilo, na povabilo tamkajšnjega rajonskega sveta, v Štandrežu.
Jakončič je uvodoma povedal, da skušajo pri občinskem podjetju oblikovati večletni razvojni načrt in da je treba v ta namen, ob upoštevanju pristojnosti občinske uprave, izdelati nekak prednostni seznam posegov, ki naj bi jih izvajali v prihodnjih letih. Omenil je, da se bo letos z odprtjem novega vodovoda na Kalvariji končno rešilo vprašanje dobave vode, ki je v prejšnjih letih, posebno v poletnih mesecih, večkrat primanjkovala. Takoj za tem se za Občino postavlja vprašanje obnove plinskega omrežja, ki
danes zaradi dotrajanosti cevi povzroča v nekaterih mestnih predelih velike izgube. Napovedal je tudi, da nameravajo pri občinskem podjetju poenostaviti sistem izračunavanja stroškov, tako da bi uporabniki lažje razbirali, koliko morajo plačevati za vsako vrsto porabe oz. storitve.
Predsednik rajonskega sveta Reščič je s svoje strani izrazil željo, da bi bilo v bodoče sodelovanje med vodstvom občinskega podjetja in rajonskim svetom tesnejše. »V preteklosti smo imeli glede tega slabe izkušnje,« je dejal, »ker pri sogovornikih mimo besednih zagotovil ni bilo opaziti resne volje po sodelovanju.« Izrazil je željo, da bi med tehničnim osebjem podjetja imel rajonski svet sogovornika — osebo, do katere bi se lahko obrnili v vsakem primeru takojšnje potrebe.
Glede potrebnih posegov so svetovalci navedli potrebo po ojačenju električnega omrežja z namestitvijo nove
kabine v Ul. Ticino. 0 vprašanju se govori že sedem let, je bilo rečeno, toda doslej tehniki niso niti še izdelali načrta za namestitev. Na očitke svetovalcev, da je to znak pomanjkanja pohtične volje upraviteljev, ki so Štandrže uveliko več vzeli (s cestami, tovornim postajališčem, depuratorjem in drugimi napravami v korist vsej mestni skupnosti) kot pa dali, je Jakončič odvrnil, da je treba upoštevati objektivne težave v delovanju občinskega podjetja, kar je tudi posledica številnih zamenjav v vodilnem kadru v zadnjih letih.
Govor je bil še o podaljšanju avtobusne piroge št. 1 do ljudskih hiš na koncu Ul. sv. Mihaela, kar bi omogočilo preureditev Pilošča z odpravo avtobusne čakalnice, ter o načrtu za namakanje obdelanih površin v spodnjem delu Štandreža z izkoriščanjem vode iz Soče. Celovit seznam potrebnih posegov bo rajonski svet v kratkem posredoval vodstvu občinskega podjetja.
pismo uredništvu
Protest dijakov šole Ivan Cankar
Dobili smo v objavo:
Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika
Dne 16. maja so, kot. vsi vemo, tajništva sindikatov CGIL - C1SL - U 1L organizirala manifestacijo za reformo zdravstvenih struktur v naši pokrajini.
Dijaki Državnega strokovnega zavoda za trgovino Ivan Cankar so se, kot vsi ostali dijaki slovenskih višjih srednjih šol, zbrali pred šolo, z namenom, da bi se podali na manifestacijo. Ravnateljica zavoda pa jim je »svetovala«, naj najprej zborujejo.
Na tem izrednem zborovanju jih je najprej hotela prepričati naj se ne udeležijo stavke, a dijaki so bili mnenja, da bi bila ta stavka koristna za vso skupnost. Ko se je ravnateljica zavedla, da njene besede ni-
so imele zaželenega učinka, jim je zagrozila z znižanjem končnih ocen. Ne v vedenju, temveč v ocenah vseh predmetov.
Nato je vprašala vsakega posameznega dijaka, če se bo udeležil stavke. Dijaki nižjih razredov so se, z grožnjo prestrašeni, vrnili v razrede. Večina dijakov 3., 4. in 5. letnika in le nekateri iz 2., pa so se odločili za udeležbo.
Ravnateljica je nato izjavila, naj vsi dijaki, ki se nameravajo udeležiti manifestacije, zapustijo šolsko poslopje in naj se naslednji dan predstavijo na šolo v spremstvu staršev, sicer jim bo prepovedan vstop v razrede. Kljub temu so se dijaki udeležili stavke.
Iz vsega tega sledi vprašanje: Kje je torej slavljena šolska demokracija?
Mi vsi.
Agromarket
GORICA
Ul. Favetti 5 - Telefon: (0481) 84741
TRAKTORJI
VSE VRSTE TRAKTORJEV — BALIRKE ZA SENO — KOSILNICE — FREZE — ŽAGE — ATOMIZERJI — MOTOKULTIVATORJI — RAZPOLAGAMO Z RABLJENIMI TRAKTORJI IN DRUGIMI KMETIJSKIMI STROJI.
POSEBNI POPUSTI
Naši kmetijski stroji so posebej primerni za delo na kraških poljih.
PRIZNANO MEDNARODNO
,-05 J H
AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE

S.R.L.
GORICA - Via D. D’Aosta 180 - Tel. (0481) 22351 (avtomatska centrala)
TELEX: 460107 LAGORI I
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Potrebna je še previdnost glede uživanja zelenjave
Dr. Luciana Beninija iz laboratorija za zdravstveno fiziko pri Tržaški KZE smo včeraj vprašali, kaj misli o sprostitvi prodaje zelenjave glede na stopnje radioaktivnosti, ki jih še u-gotavljajo v naših krajih. »Mislim, da je ukrep prenagljen in da niso še odpadli razlogi, ki narekujejo previdnost«, je na kratko odrezal.
Včeraj so v laboratoriju imeli veliko opravka z analizami mleka (v številnih vzorcih konserviranega mleka so ugotovih prisotnost joda, zaradi česar odsvetujejo nosečnicam in otrokom uživanje tako konserviranega kot svežega mleka), zato niso imeli novih po-
datkov o radioaktivnosti v zelenjavi, povedali pa so nam, da so še predvčerajšnjim ugotavljali srednje vrednosti okrog 100 nanokirijov joda v kilogramu zelenjave. »Razen če se v 48 urah ni radioaktivnost za petkrat zmanjšala, ne moremo trditi, da smo povsem izven nevarnosti« nam je še dejal.
Čeprav radioaktivnost stalno upada, je zaenkrat potrebna šo dokajšnja previdnost. To je mnenje zdravstvenih raziskovalcev, ki tudi izrekajo precej resne pomisleke glede verodostojnosti uradnih podatkov, na osnovi katerih je vlada sprejela odločitev o sprostitvi prodaje zelenjave.
te
V TRSTU
V KULTURNEM DOMU V GORICI
ZEMLJA
Zamisel in koreografija Izvaja
v četrtek, 22. maja, ob 20.30
LOJZKA ŽERDIN MAJA BLAGOVIČ
PREDSTAVA V ABONMAJU
Zveza slovenskih kulturnih društev
priredi v petek, 23. maja, ob 20.30 v goriškem Kulturnem domu
1. SREČANJE GORIŠKIH ZROROV
Nastopajo: Mešani zbor Oton Župančič iz štandreža, Sovodenjska dekleta, Moški zbor Skala iz Gabrij (sodelovala bodo tudi gabrska dekleta), Moški zbor Jezero iz Doberdoba in Ženski pevski zbor iz Sovodenj.
Na večer, s katerim se zaključuje sezona ZSKD in kateremu bo sledilo družabno srečanje, so vabljeni predstavniki članic.
kega doma praznični dan. Srečali se bodo v Dijaškem domu na Svetogor-ski cesti. Prireditev ima naslov »Skupaj ob 40-letnici«. Na dvorišču in v notranjih prostorih bo v nedeljo popoldne zares veselo. Na sporedu je več prireditev od prvega popdldnega do večera.
Za to priložnost je Dijaški dom izdal tudi spominsko brošuro. V njej bodo prispevki o dosedanjem delovanju v domu ter o 40-letni vlogi Dijaškega doma. Objavljenih bo tudi veliko slik.
Posebnih vabil za nedeljsko slavnost vodstim Dijaškega doma ni poslalo. Nanjo vabi vse dosedanje gojence, vso goriško javnost, vse, ki jim je pri srcu naša študirajoča mladina, šolnike, zastopnice društev, skratka vse, ki jih stvar zanima.
V torek 80 let društva Jezero
20. maja 1906 je bilo v Doberdobu ustanovljeno Bralno in pevsko društvo Jezero. Osemdesetletnica bo v torek 20. maja. Odbor današnjega Kulturnega društva Jezero vabi člane in sodelavce na praznovanje, ki bo na društvenem sedežu v torek ob 20.30.
Končno je EGON izrekel svoj »usodni« DA!
Pred veliko množico prič je včeraj obljubil trajno zvestobo svoji izvoljenki MIRJAM.
Svojemu zvestemu nogometašu Egonu in bivši požrtvovalni odbojkarici Mirjam iz srca čestitajo vsi športniki in športno društvo Sovodnje.
včergj-danes
h foriikefa matižnegi «rada
V tednu od 11. do 17. maja so v Gorici zabeležili naslednje gibanje prebivalstva:
RODILI SO SE: Monica Namar, Valentina Minini, Daniela Codeglia, Danile Gratton, Valentina De Senibus, Alessandra Barbjero, Stefano Faganel, Elisabeth Miklus, Gherma Brusadin, Flavio Cossovel, Mattia Fedrigo, Alessandro Seli, Paolo Pellizzoni, Massi-miliano Ciliberti, Virginia Brulina.
UMRLI SO : 62-letni upokojenec Bruno Furlan, 75-letna upokojenka Caterina Boschetto, 64-leitna upokojenka Lu eia Visintin por. Mazzucchini, 81-letnd upokojenec Giuseppe Buffolini, 78-let-ni upokojenec Bruno Marega, 75-letna upokojenka Argelia Guizza, 80-letni upokojenec Francesco Ganeva, 85- letni upokojenec Emesto Bisiach, 79-let-na gospodinja Eleonora Cornei vd. Pil-loli, 83-letna gospodinja Rozalija Markočič por. Rizzi, 74-letni upokojenec Giovanni Bressan, 60-letni šofer Ivan Čebokli, 90-letna upokojenka Maria Domini, 82-letna upokojenka Imelda Bolle, 43-letni Domenico Urru, 72-let-na upokojenka Maria Marini por. Sta-bon.
POROČILI SO SE: trgovec Maurizio Vivarelli in stewardesa Francesca Grimi, delavec Paolo Fina in fiziokine-ziterapistka Maria Musulin, delavec Davide Urizio in delavka Michela Cra-vos, inženir Franco Braidot in trgovka Rita Trombetta.
OKLICI: električar Marco Caudek in trgovska prodajalka Flavia Komav-li, podoficir Gianfranco Giarreitta in frizerka Graziella Giambalvo, izvedenec Massimo Lenhardt in študentka Roberta Maria Bardusco, delavec Roberto Sfiligoi in trgovska prodajalka Antonella Peteani, zobotehnik Pietro Klanjšček in uradnica Emanuela Primožič, tehnični asistent Oreste De Luca in gospodinja Rita Turus, prodajalec Giuseppe Feroleto in trgovska prodajalka Manuela Cozzatti, električar Paolo Facchin in delavka Roberta Vidoz.
kino
Gorica
VERDI 16.00—22.00 »La bonne«. Režija S. Samperi. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 16.00—22.00 »Taron e la pentola magica«. Walt Disney.
VITTORIA 16.00—22.00 »Broadway Umid Sex«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 14.00-22.00 »Taron e la pentola magica«.
COMUNALE Danes zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 16.00—20.00 »V vohunskih krempljih«.
DESKLE 17.00—19.30 »Človek imenovan Trinità».
Ob novi izdaji knjižne zbirke »Kondor«
Burna usoda poezije Ivana Cankarja napovedovala pojem »Šentflorjanščine«
Ko se tukaj in zdaj, v knjižni zbirki »Kondor«, pojavljajo na aktualnem literarnem trgu poezije Ivana Cankarja, obudijo pred radovednim bralcem kar nekaj izrazitih sečišč in prelomnic tako v snovateljskih načrtih tega ključnega slovenskega avtorja, kakor tudi v neverjetnih odzivih, ki so spremljali izid »Erotike« točno v letu 1899. Zanimivo je dejstvo - v opombah France Bernik razvidno razčlenjuje potek »samokritičnih« procesov - da je v več smislih nesrečna zbirka izšla že v času, ko se je Cankar kljub vsej ljubezni do poezije tej literarni zvrsti pravzaprav že odrekel, prepričan, da v njej in z njo nikakor ne more tekmovati niti s Kettejem, še manj pa Župančičem. Tedaj je bil namreč vse manj razpet med svetovljanski Dunaj, kjer je črpal uničujoče podatke za resnico, da se slovenski prostor še kar naprej utaplja v pro-vincializmu, in pa med domovino v ožjem smislu, ki ga je - vsaj tako je bil prepričan -dobesedno kliče nazaj, pomagat prosvetljevat njeno umetniško in miselno dediščino in sedanjost.
Na Dunaju se je tudi dodobra spoznal s ti. dekadenco, torej poezijo, ki se skuša v čim več-
ji meri poglobiti v osebna in povsem intimna doživljanja posameznika - recimo temu ljubezenska lirika ali erotika - v istem času pa je že močno zdvomil v smisel takšne poezije in umetnosti za svojo preljubo Slovenijo. Pesmi pa, ki jih je napisal, so ugledale luč v dobi, ko je iz njega dekadenca že dokončno odhajala in ga zapuščala: vse bolj je namreč pričela prodirati tudi v to krhko zasnovo socialna problematika, Cankarju tako zelo pri srcu, nežni Muzi pa vsaj tiste čase mnogo manj.
Za veliko noč 1899, ko je »Erotika« izšla, je škof Bonaventura Jeglič - kot je znano - pokupil razpoložljive izvode in jih velel preprosto sežgati. Omenjena nasilna eskalacija je na Cankarja vplivala izrazito in na srečo ne do kraja usodno, nemara po zaslugi dejstva, da se je že itak preusmeril v ekipo in dramatiko, vendar je tri leta kasneje v predgovoru k novi izdaji iste »Erotike« izrekel v nekem smislu najostrejši odgovor takšnim »vojaškim« početjem, ki so videti v luči zgodovinske distance še posebej absurdni in neutemeljeni. Izrekel je namreč misel, da je bilo »tedaj uničenih precej njegovih najčistejših sanj in da sedaj z vso vnemo hiti škropit svojo dušo z gnojnico sveta, da bi pač lahko preživela«. Škofu v obrambo pa velja citirati Govekarja, ki je ob pesmi »Ne vstajaj, ne vstajaj« in ki se disharmonično zaključi z verzi: Ne boj se, ne vstajaj!/ Nikogar ni.../ Otrok tvoj v zibelki spi,/ tvoj mož sedi v krčmi in pije./ -napisal v pismu Aškercu, da je »opisovanje prostitucije v poeziji nekaj nedopustnega«.
Skratka, sodobniki so se vsi zgroženi spotaknili ob tisto dimenzijo Cankarjeve poezije, ki je bila v bistvu najbolj izvirna, najbolj zanimiva in končno tudi najbolj človeško široka in poglobljena. Kar nekaj pesmi namreč opisuje ljubezensko srečanje v luči senc in občutka krivde, v polsvetlobi težkih življenjskih pogojev, sredi katerih se oprimela drug drugega dva nesrečneža. N.pr. imeniten portret »izgubljene« ženske, ki je ravno tako razburil duhove, se
zaključi uvodoma z naslednjim, za današnje čase tragičnim zapisom: /Oj ti grešnica krasna, tako hladno,/ tako bledo je tvoje lice/ in v naročju leno kakor mrtve ležč/ tvoje drobne, otroške ročice./ Ali pa nenavadno zanimiva in verjetno povsem izvirna pesem »Zunaj pod oblačnim nebom«, kjer se zaznamovani ljubimec spominja svoje zapuščene ljube z otrokom, zagrenjena ljubimka pa svojega moža, ki jo gotovo preklinja zaradi nezvestobe.
Kot rečeno, se je Cankar svoji poeziji zavestno in argumentirano odpovedal, čeprav bi verjetno ravno citirane teme lahko služile za prodornejše poetične izpeljave, saj v današnji luči ostro in naravnost izrazito izstopajo iz sicer ob-' čutene govorice močno svetoboljne dekadence. Cankar pa je imel pred seboj višje cilje, ki so ga gnali v še hujše spopade, kot je bil nesporazum z edino pesniško zbirko: v socialne in sploh vsakršne družbene boje, ki so mu narekovali zapustiti avstro-ogrsko prestolnico ter se iz mednarodnega obeležja preseliti v provinco, ki je bila njegova domovina, njegova največja ljubezen, ljubica in mati hkrati. Nemara bo tudi po zaslugi požganih verzov kasneje izumil pojem - in na žalost tudi resnico - »Šentflorjan-cev« in »Šentflorjanščine«, ki pač tako rada, za vsak slučaj, z zgražanjem pospremi to ali ono umetniško delo, ne zavedajoč se, da na ta način dokazuje svojo dvojno naravo, tisto kar je sumljivo spodobno v javnosti in verjetno še kakšno manj spodobno v tajnosti.
Toda Cankarjeva deviza je bila »stati v areni življenja« in kot bi njegova poezija, čeprav tega sploh ni hotela, že napovedala njegovo razburljivo in težko ter kruto pot prihodnosti, ki mu ni v ničemer, ampak prav v ničemer prizanesla. Najbrž ni od bojev odstopil zaradi dejstva, da je »po razočaranju sicer zamazal svojo dušo, nekaj svetlih mest v njej pa vendar ni mogel do kraja poškodovati«.
JANEZ POVŠE
Počastili
Kosovela
V knjižnici v Sežani, ki s ponosom nosi ime po pesniku Srečku Kosovelu, so odprli literarno razstavo o Kosovelu v samostojnih slovenskih knjižnih izdajah in s spominskim večerom počastili 60. obletnico prezgodnje smrti pesnika Krasa, Evrope in sveta Srečka Kosoveka. O Kosovelu in konstruktivizmu je obširno govoril profesor Janez Vrečko, v kulturnem programu pa so sodelovali gledališka igralca ljubljanske Drame Jerca Mrzel in Ivo Ban ter učenci sežanske osnovne šole. Večeru sta poleg številnih stalnih obiskovalcev knjižnice prisostvovali tudi Kosovelovi sestri Tončka in Karmela.
Od prerane Kosovelove smrti 27. maja 1926. leta, ki je komaj 22-letne-mu pretrgala življenjsko pot, so se zvrstile številne obletnice, a pesnikova zapuščina je tolikšna, da nam razkriva vedno nove razsežnosti in da ji le s težavo pridemo do dna. Zdi se, kot da 60-letno obdobje še vedno ni dovolj dolgo, da bi do dna dojeli vso veličino pesnikovega sporočila. Ker je počasi stopal v literarno zgodovino, dokončna sodba o njegovem delu še ni izrečena. Posebno primorsko ljudstvo in ljudje na Krasu so ga sprejeli že davno za svojega velikega pesnika. Kosovel ni le pesnik Krasa in smrti. Je mnogo več. Ker je pesnik Evrope in sveta, pesnik osrednjih problemov svojega časa in današnjega našega dne, je njegovo delo prevedeno v številne tuje jezike. Razveseljivo je, da njegova poezija osvaja zlasti mlade širom po svetu.
Literarna razstava Kosovel v samostojnih slovenskih knjižnih izdajah bo v sežanski knjižnici na ogled do 6. junija. Tako Kosovelova knjižnica skrbno uresničuje svoje poslanstvo, oziroma dolžnost, saj nenehno skrbi za vzgojo ljubezni, spoštovanja in čim širšega spoznavanja bogatega literarnega dela Srečka Kosovela.
Berite
»Novi Matajur«
Pogovor z violinistom Igorjem Kuretom
Rad bi bil dober glasbeni pedagog
Pred dnevi je v Kulturnem domu v Trstu zaključil letošnjo abonmajsko sezono GM Dubrovniški komorni orkester »Luka Sorkočevič«, ki je pred temi nastopil še v štivanski cerkvi, pred odhodom pa tudi v Fari na Goriškem.
Če je kdo izmed rednih obiskovalcev abonmajskih koncertov pozabil na datum, ko je bil ta koncert v Trštu, pa Prav gotovo ni pozabil na lepo muziciranje tega komornega ansambla, ki ga sestavljajo priznani mladi glasbeniki, še najmanj pa je pozabil na to, da je bil dirigent na tem koncertu naš, že uveljavljeni tržaški glasbenik Stojan Kuret in da so na njem, kot solisti, nastopili: violinist Igor Kuret, »iolončelist Peter Filipčič in mladi pianist, še gojenec naše glasbene šole GM, Aljoša Starc.
O koncertu samem, smo v našem dnevniku že poročali. Pred ponovnim odhodom na študij v Nemčijo, smo Igorja Kureta še »ujeli« in se z njim nekoliko pogovorili.
»V Trstu sem opravil diplomo iz violine, nato pa najprej °dšel na nadaljnji študij v Kòln, kjer sem ostal leto dni, Sedaj nadaljujem študij v Diisseldorfu ter sem vpisan na visoko glasbeno šolo »Musik - Hohschule« v Kolnu, kjer Sem si izbral pedagoško smer«.
Se pravi, da si se odločil, da boš glasbeni pedagog in «e solist?
»Dobro vem, kaj pomeni, da ima gojenec, že takoj na Zatetku svojega glasbenega študija, dobrega pedagoga; in iako sem sklenil, da bi se posvetil temu poklicu. In končno je pot solista tudi zelo težavna. Za prst ene roke je takih, ki hnajo vse možnosti da uspejo, ker imajo, poleg talenta, še dobre menežerje, predvsem pa seveda tudi veliko sreče«.
Kako pa je kaj življenje v povsem tujih krajih, v povsem tujem okolju?
»Največ stikov imam s študenti iz Ljubljane. Nekatere seni že prej poznal, saj sem študiral tudi pri prof. Veroneku
in prof. Lorenzu v Ljubljani. Okrog šest jih je; stanujejo v tamkajšnjem dijaškem domu, pa se pogosto srečujemo«.
Si imel v začetku težave z jezikom?
»Niti ne. V tej državi je toliko tujcev, da se človek ne more počutiti osamljenega. Seveda sem moral že na začetku napraviti sprejemni izpit, da sem se lahko vpisal na študij, potem pa sem začel obiskovati še tečaj nemščine«.
Tri ure študija imaš ponavadi dopoldne, prav toliko tudi popoldne. Kako pa preživljaš ostali čas?
»Sodelujem pri »Reinische Kamerorkester« iz Kolna, kar mi že vzame precej časa in študija. Razen tega sem zaprosil za suplenco na kakšni glasbeni šoli. Nekaj izkušenj že imam, saj sem eno leto pred odhodom v Nemčijo, že poučeval na naši glasbeni šoli«.
Ta nastop z dubrovniškim orkestrom je bil tvoj prvi solistični nastop s tako ugledno in priznano glasbeno skupino?
»Res je, to je bila moja prva tako pomembna preizkušnja. Bil sem vesel, ko sem prejel povabilo in odhajam tudi zadovoljen, saj mislim, da je bil koncert v redu, da je bila dvorana v Kulturnem domu akustična in da smo se, tako solisti, kot člani orkestra, zelo dobro ujeli«.
Dobro si se »ujel« z violončelistom Filipčičem, kar ni čudno, saj se dobro poznata in sta že večkrat skupaj igrala. Pripravljaš sedaj še kakšen solistični nastop?
»Pripravljam nastop s harfistko Trani Fabiano, s katero sem že nastopil v evangeličanski cerkvi v Trstu, na Repen-tabru, v Gradežu, Kopru, nekaj koncertov pa sva imela že v Belgiji in tudi v Kolnu. Če bo šlo vse po načrtu, bi letos nastopila na Piranskih večerih, pa še v Grožnjanu v Istri«.
N .L.
Futurizem in futurizmi
V beneški palači Grassi so v začetku mesta odprli veliko razstavo o futurizmu in futurizmih. Gre za enega največjih tovrstnih prikazov v svetu, na ogled pa bo do 12. oktobra.
V Tolminu razstavljajo dela Križana Sulčiča
. V razstavnem prostoru Knjižnice Ci-Ka Kosmača v Tolminu je do 28. maja ha ogled razstava risb in akvarelov arhitekta in slikarja Viktorja Sulčiča. Rojen leta 1895 v Križu pri Trstu, ulčič je študiral kiparstvo v Firencah, hiplomiral pa je iz arhitekture leta »22 v Bologni. Svojo umetniško pot ® začel v Zagrebu, kjer je sodeloval obnovi Meštrovičevega dvorca. Pliv Meštroviča je čutiti v njegovih Kicah, ki so, po mnenju strokovnja-. °vi osnutki za kipe. Značilna za njih namreč mogočna, skoraj kiparsko turi-Utena obdelava figur. Znano je di. da so v Argentini res izdelali po ^'Novih zamislih več skulptur.
Pfi risbah in skicah se je Sulčič j Podelil za socialne motive, na akte hirm Ure ter na religi°zne motive. Za-j ®lva je skupina risb z upodobitvami ka' V' kjer se pri oblikovanju obrazov hi? 0 °dmevi evropskega ekspresio-h13; Tudi risbe socialnokritičnega
^iajo
izh Caia' P0 dimenzijah sicer skromne, jj. aiajo iz is^e tradicije in so nekak-tis. sl°vensko-argentinska različica Na, kar so v istem času na Sloven-
skem ustvarjali njegovi sodobniki: Veno Pilon, Tone Kralj, Ivan Čargo in drugi. Viktor Sulčič se je leta 1924 izselil v Argentino. Tam se je kmalu srečal s prvo večjo težavo ko mu niso hoteli nostrificirati italijanske diplome. Ni obupal, pač pa se je vztrajno lotil dela. Bil je sposoben, delal je z zagnanostjo, imel pa je tudi »kanček« sreče, kar je za uspeh prav tako neob-hodno potrebno. Ko je skupaj z nekim sodelavcem zmagal na prvem natečaju, so se mu odprla vrata v svet arhitektov in tako so začele nastajati njegove stavbe po Buenos Airesu.
Sulčič je objavil tudi zbirko pesmi z naslovom »Luces i ombras« (1965), ki so napisane po večini v kastiljanščini, nekaj pa jih je tudi slovenskih. Tri leta kasneje je izdal svoje spomine in razmišljanja v knjigi »La olla« z lastnimi ilustracijami. Najpomembnejše njegovo knjižno delo pa je študija o hrvaškem rodoljubu in mislecu Juanu Benigarju, ki je živel in deloval v Argentini in v Čilu »Juan Benigar, el sa-bio que murio sentado« (1970).
Na razstavi v Tolminu je poleg risb in skic ter avtorjevega avtoportreta tudi niz akvarelov s krajinami in vedutami. V njih upodablja Sulčič lepote gora in obmorskih krajev Južne Amerike, pa tudi svoj tržaški Kras in Dalmacijo.
Sulčič je razstavljal že leta 1929 v Buenos Airesu skupaj z argentinskimi slikarji, pogosteje pa po zadnji vojni, ko je imel samostojne razstave v Wit-combu (1954), v Punta Arenas (1955), v Beogradu (1957), ponovno v Witcombu (1959) in 1968. leta v Buenos Airesu. Ko je umrl, mu je tamkajšnja občina priredila razstavo v mestni hiši, kar je prav gotovo veliko priznanje za tujega umetnika.
Slovensko-ameriški raziskovalni center s sedežem v Wickliffu, v severnoameriški državi Ohio, je v znak hvaležnosti za zvestobo slovenstvu in za njegova velika dela podelil arhitektu Sulčiču diplomo častnega člana. Umrl je v Buenos Airesu 2. septembra 1973. leta.
Oktobra 1981. leta mu je priredil spominsko razstavo rodni Križ pri Tr-
stu. V Sloveniji pa je bilo prvič in do zdaj edinokrat prikazano njegovo delo ob desetletnici smrti, leta 1983 v galeriji Rika Debenjaka v Kanalu ob Soči. Ob otvoritvi razstave v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu je o avtorju spregovorila in tudi pokazala diapozitive njegovih arhitekturnih del v Buenos Airesu prof. Irena Mislej.
MARTA FILLI
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
^ optika
foto-kino kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
TK
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Ul. sv. Frančiška 20 - TRST - Tel. 732487
obvešča
da je v prodaji prvih 10 knjig prvega letnika zbirke
100 romanov
Cankarjeve založbe
Dirka po Italiji: v včerajšnji šesti etapi
Končno Roberto Visentini!
POTENZA — Po nekaj neuspelih poskusih v zadnjih etapah je Roberto Visentini končno osvojil svojo prvo zmago na tem Giru. Požrtvovalnemu italijanskemu kolesarju je v včerajšnji, resnici na ljubo dokaj nezanimivi etapi uspel beg nekaj km pred ciljem in je tako dvignjenih rok privozil skozi cilj z 11” prednosti pred večjo skupino kolesarjev. V sprintu te skupine je bil najpriseb-nejši Giuseppe Saronni, ki je z bonifikacijo 15 sekund tudi odvzel Ba-ronchelliju prvo mesto na skupni lestvici.
VRSTNI RED 6. ETAPE (COSENZA - POTENZA, 251 km): 1. Visentini (It.) 6.50’03” s poprečno hitrostjo 36,727 km na uro; 2. Saronni (It.) po 11”; 3. Wilson (Avstral.) 4. Van Poppel (Niz.); 5. Rosola in večja skupina kolesarjev v Saronnijevem času.
SKUPNA LESTVICA: 1. Saronni (It.) 26.35’33”; 2. Baronchelli (It.) po 8”; 3. Giupponi (It.) 1’03”; 4. Loro (It.) 1’27”; 5. Moser (It.) 1’50’;
6. Visentini (It.) 2’08”; 7. Corti (It.) 2’09”; 8. Bauer (Kan.) 2’14’; 9. Rut-timann (Švi.) 2T5”; 10. Wilson (Avstral.) 2'31”.
Danes bo sedma etapa Potenza -Bada Domizia (257 km).
KOŠARKA: po zmagi nad Berlonijem
Simac v finalu
Simac — Berloni 89:82 (45:29)
MILAN — V tretji in odločilni polfinalni tekmi končnice italijanskega košarkarskega prvenstva je včeraj milanski Simac premagal turinski Berloni in bo tako v finalu igral z Mobilgirgijem iz Caserte. V milanskem moštvu sta bila najboljša strelca Schoene (31 točk) in Premier (15), pri gosteh pa Savio in Bantom (oba po 27).
Mundial; sprava »azzurrov«
PUEBLA — Po incidentu ob prihodu italijanske nogometne reprezentan-
ce v Mehiko, ko je domači tisk ostro napadel nerazpoložljivost »azzurrov« in njihovega trenerja Bearzota, vse kaže, da so se duhovi pomirili. Italijani so opravili prvi trening, pred in po katerem so delili avtograme.
Žico bo igral
CIUDAD MEXICO — Zdravnik brazilske reprezentance Lasmar je izjavil, da bo Žico lahko igral na bližnjem mundialu v Mehiki. Verjetno ne bo še nared za prvi del prvenstva, za drugi del pa bo Braziliji še kako koristen.
Danes Lecce - Udinese
LECCE — V okviru poletnega turnirja bo danes v Lecceju domače moštvo igralo proti Udineseju.
Gresini uspešen
MONZA — Na včerajšnji VN Monze v kategoriji 125 ccm v motociklizmu je zmagal Italijan Fausto Gresini (garelli) pred Špancem Nietom (ducados).
Uspela osnovnošolska olimpiada
Včeraj je bila na stadionu »Prvi maj« v Trstu osnovnošolska olimpiada, ki je tako glede udeležbe kot zaradi brezhibne organizacije odlično uspela. O tej manifestaciji bomo še poročali. Na sliki: trenutek z včerajšnje prireditve
TENIS: mednarodno prvenstvo Italije
Finale Lendl - Sanchez
Cehoslovak premagal Noaha, Spanec Wilanderja
KOLESARSTVO: v organizaciji KK Adria
Danes Pokal Lonjerja
Ivan Lendl
RIM — Čehoslovak Ivan Lendl in Španec Sanchez sta današnja finalista mednarodnega teniškega prvenstva Italije. Lendl je po izredno lepem in izenačenem srečanju premagal Francoza Yannicka Noaha z 1:6,
6:2, 7:6 (7:4), medtem ko je mladi Španec Sanchez poskrbel še za eno presenečenje in v včerajšnjem polfinalu zanesljivo odpravil favoriziranega Šveda Matsa Wilanderja s 6:3, 7:5.
McEnroe v Wimbledonu
LONDON — Organizatorji teniškega wimbledonskega turnirja so sporočili, da se bo John McEnroe udeležil njihovega turnirja. McEnroe je že trikrat zmagal v Wimbledonu. V zadnjih mesecih ne nastopa iz družinskih razlogov.
Pogreb Elia De Angelisa
RIM — Več kot 20.000 ljudi se je včeraj v Rimu udeležilo pogreba italijanskega pilota Elia De Angelisa, ki se je smrtno ponesrečil med treningom na dirkališču v Le Ca-stelletu.
Po krajši slovesnosti, na kateri so se v četrtek v Lonjerju zbrali začetniki dirke za pokal Lonjerja in pobudniki ustanovitve KK Adria, bo danes na sporedu že 20. izvedba kolesarske dirke za cikloamaterje za pokal Lonjerja, kar predstavlja eno najstarejših manifestacij v Furlaniji - Julijski krajini.
Start dirke bo ob 10.30 v Lonjerju, od koder se bodo tekmovalci podali v strnjeni koloni preko mestnih ulic do miramarskega križišča, kjer bo ob 11. uri uradni start na progi: Mi-ramar - Sesljan - Nabrežina - Križ
-	Prosek - Trbiška cesta - križišče na Opčinah - Obelisk - kamnolomi Fac-canoni - Bazovska cesta - Bazovica
-	Padriče - Trbiška cesta - Bani -Trebče - Padriče - Trbiška cesta -križišče na Opčinah - Obelisk - kamnolomi Faccanoni - Bazovska cesta in cilj nad Lonjerjem po 60 km vožnje okrog 12.30. Sledilo bo nagrajevanje v Lonjerju, kjer se istočasno
odvija tudi tradicionalna pokušnja domačih vin. (R. Pečar)
»Pasqua dell'Atleta«
MILAN — Na mednarodnem atletskem mitingu za trofejo »Pasqua dell’ Atleta« je najboljši rezultat dosegel Italijan Andrei v metu krogle (20,98 m). Naj omenimo, da je Jugoslovan Mačev zmagal v teku na 400 m (46” 78). Aouita je bil prvi na 2.000 m (5’04”95), Mogenburg pa le drugi v skoku v višino za Kubancem Centelle-sem (oba 226 cm).
Tudi FBI v Mehiki
CIUDAD MEXICO — Za varnost med »mundialom« bo poleg mehiških policajev skrbela tudi posebna ameriška policija FBI. Dogovor v tem smislu so že dosegli. Medtem je poseben mehiški oddelek v Franciji, kjer ga urijo izvedenci v pratiterorističmih akcijah.
obvestila
ŠD MEBLO
sporoča, da bo seja odbora jutri, 19. t.m., ob 20.30 na stadionu »Prvi maj« v Trstu.
FC PRIMORJE
sklicuje v ponedeljek, 26. t.m„ 21. redni občni zbor, ki bo ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v »Soščevi hiši« — Prosek 306 z naslednjim dnevnim redom: 1. izvolitev predsednika občnega zbora; 2. poročilo predsednika; 3. poročilo tajnika; 4. poročilo blagajnika; 5. poročilo predsednika nadzornega odbora; 6. volitve novega odbora; 7. razno.
ŠD MLADINA
prireja ob 10-letnici delovanja fotografsko razstavo, ki bo obsegala vsa leta delovanja. Zato naproša posameznike in vsakogar, ki ima material o delovanju društva, da ga posodi.
Fotografije in odrezke časopisov sprejemajo v baru Doma A. Sirk v Križu ob večernih urah.
ZSŠDI
obvešča, da v torek, 20. t.m., odpade plavalni tečaj v Lipici.
NOGOMET: 2. jugoslovanska liga
Koper v Novem Sadu
V	28. kolu 2. jugoslovanske nogometne lige bo Koper igral v gosteh proti Novemu Sadu.
V	29. kolu 1. lige je v včerajšnjem anticipiranem srečanju skopski Vardar v gosteh premagal Beograd s 3:1. DANAŠNJI SPORED: Dinamo (V) - Velež; C. zvezda - Hajduk; Dinamo (Z) - Priština; Rijeka - Sarajevo; Željezničar - Sutjeska; Sloboda - Budućnost; Čelik - Osijek; Vojvodina - Partizan.
Umrla Ljudmila Pahomova
MOSKVA — Zaradi neozdravljive bolezni je včeraj pri 39 letih umrla Ljudmila Pahomova, olimpijska zmagovalka in šestkrat svetovna in e-vropska prvakinja v umetnostnem drsanju.
Cividin uspešen
BOLOGNA — V 28. kolu prve italijanske rokometne lige je tržaški Cividin sinoči v Bologni premagal moštvo Parimor z 20:16 in še naprej vodi na lestvici z 2 točkama prednosti pred Scafatijem, ki je včeraj zmagal proti Riminiju z 32:26.
ODBOJKA: v zenski C-2 ligi
Prestižna zmaga borovk
Radio Opčine - 2. Trofeja »II Giardino«
Najboljši športnik sezone
Bor Friulexport - Latisana 3:2 (15:11, 9:15, 12:15, 15:11, 15:9)
BOR FRIULEXPORT: Kus, Debenjak, Mauri, Godina, čač, Cergol, Fičur, Favaretto in Stoper.
Odločilna je predvsem velika srčnost, s katero so borovke povsem zasluženo premagale tretjeuvrščeno Latisano in se ji kolo pred koncem prvenstva približale na sami dve točki. Zmaga naših igralk je res prestižna, saj je prišla po zelo razburljivem in za ligo kvalitetnem srečanju proti nasprotniku, ki je šele sinoči opustil vsakršno nadaljnjo možnost, da se poteguje za napredovanje. Naše so igrale res dobro in zato vse po vrsti zaslužijo pohvalo.
(A. K.)
Sloga — Gorian Tržič 0:3 (2:15, 12:15, 9:15)
SLOGA: Adam, Dmovšček, Križ-mančič, Midkovič, Alenka in Mariza Sosič, Martina in Valentina Vidali.
Slogašice so že kolo pred koncem prvenstva vrgle puško v koruzo. Sprijaznile so se z dejstvom, da se bodo pač morale posloviti od lige in temu primerna je bila tudi igra, ki so jo včeraj predvajale. Slogašice so bile nasprotnicam enakovredne le v drugem nizu, v ostalih dveh pa so popolnoma odpovedale in poraz je bil neizogiben in zaslužen. (INKA)
Virtus Vigonovo — Sovodnje Centralsped	3:0
(15:5,15:8,15:1)
1. MOŠKA DIVIZIJA
AGLI Ronke — Soča Cerimpex 3:1 (7:15, 15:10, 15:5, 15:13)
UNDER 14 ŽENSKE Volley Club — Bor	2:1
(15:3, 12:15, 15:10)
»Azzurre« v D skupini
PRAGA — Na SP v odbojki, ki bo od 2. do 13. 9. v Pragi, bodo Italijanke igrale v D skupini skupno z Japonsko, Južno Korejo in ZDA.
Tudi letos bodo člani športne redakcije Radia Opčine sklenili sezono z nagrajevanjem najboljšega športnika sezone. Kot lani je pobudnik te manifestacije trgovina antikvariata »R Giardino«, v Ut. Mazzini 22. če so lani najboljšega športnika sezone izbrali bralci našega dnevnika, pa je letos prišlo do spremembe: najboljše bo izbrala posebna komisija slovenskih zamejskih športnih časnikarjev in dopisnikov.

Nagrajevanje bo v četrtek. 29. 5. ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah in bo obsegalo tudi bogat spored. Celoten program pa je naslednji: nastop violinista Borisa Devetaka in kitarista Marka Ferija; točka Vikj show: nagrajevanje; vede-ževalka, gospa Ivana bo letošnjim nagrajencem brala prihodnost. Naj o-
menimo, da bo ves izkupiček s te prireditve namenjen skladu Mitje čuk.
Danes bo stekla zadnja športna nedelja na Radiu Opčine (tedenski športni komentar pa bo potekal skozi vse poletje). Današnji spored:	15.15:
pogovor o 2. AL (v studiu predstavniki Vesne in Zarje). 16.00: neposreden prenos kvalifikacijske tekme Kras - Morsane di Strada. Ob 18.00: pogovor v studiu s predstavniki Jadrana. Med oddajo bo še prispevek s Koprskega in šahovski komentar Hilarija Sosiča.
Boks: svetovno prvenstvo
RENO (ZDA) — Tržaški boksar Biagio Chianese je izgubil v polfinalu svetovnega amaterskega prvenstva v Renu proti Američanu Alexu Garcii (supertežka kategorija). V polfinalu sta izgubila tudi Jugoslovana Puzovič (proti Sovjetu šišovu v welter kategoriji) in Škaro (proti Kubancu Ro-meru v srednjetežki kategoriji). Kubanci imajo kar devet finalistov.
Nogometni turnir ZSŠDI
Ta teden se bo nadaljeval nogometni turnir v organizaciji ZSŠDI za osnovnošolce in srednješolce.
JUTRIŠNJI IN TORKOV SPORED
DEČKI (L-in 2. razred NSŠ) : v torek ob 18.00 na Padričah: Dolina - Opčine. MLADINCI (2. in 3. razred NSŠ): v torek ob 18.45 na Padričah: Sv. Jakob - Dolina. ZAČETNIKI (4. in 5. razred OŠ). SKUPINA A (v Dolini): jutri ob 18.15: Sv. Ana, Skedenj - Bol junec; ob 19.00: Dolina, Boršt, Pesek - Milje, Dolina. SKUPINA B (igrišče v Bazovici). Jutri ob 18.00: Sv. Jakob - Opčine, Gropada; 18.45: Bazovica, Kati-nara - Ul. Donadoni, Ul. sv. Frančiška, Sv. Ivan. SKUPINA C (v Repnu). Jutri ob 18.00: Prosek - Slivno, Zgonik; ob 18.45: Repentabor, Trebče - Rojan, Barkovlje, Devin. CICIBANI (2. in 3. razred OŠ) : SKUPINA B (v Trebčah).
Jutri ob 18.00: Ul. Donadoni, Ul. sv. Frančiška, Sv. Ivan - Trebče, Repentabor; ob 18.45: Opčine, Gropada - Bazovica. SKUPINA C (na Proseku). Jutri ob 18.00: Rojan, Barkovlje - Mav-hinje, Gabrovec.
Končan svetovni kongres
TRST — Včeraj se je v Trstu končal svetovni kongres delegatov modernega peteroboja. 400 udeležencev tega kongresa je med drugim podčrtala, da je telesna kultura pomemben činitelj pri razvoju mladih.
Rally po Elbi
PORTOFERRAIO — Italijana Dario Cerrato in Geppy Cerri sta na lancii delta S4 osvojila mednarodni avtomobilski rally po Elbi.
Turnir Primorskega dnevnika: openska banka drugi finalist
Drugi finalist za prvo mesto rekreacijskega turnirja v malem nogometu, ki ga organizira Primorski dnevnik, je moštvo Hranilnice in posojilnice Ijpčine. Nogometaši openske banke pa so se morali pošteno potruditi, da so strli odpor trdoživih borovcev, ki so najprej, sicer tesno premagali e-kipo Primorskega dnevnika (stavci in uradniki), nato pa so povsem zasluženo iztržili favoriziranim »Open-
cem« neodločen izid. Openska banka si je tako zaradi boljše razlike v golih priborila veliki finale, borovci bodo igrali za 3. mesto, PD (stavci in uradniki) pa za 5. mesto.
Bor — Primorski dnevnik (s + u) 3:2
(1:0)
STRELCI: Tomažič 2 in Perco 1; Kocjančič in Zobec. SODNIK: M. Čuk.
HPO — Primorski dnevnik (s + u) i:l
(2:0)
STRELCI: Taučer 2, Sosič 2, Milkovič in Žerjal; Racman. SODNIK: H. Čuk.
HPO — Bor	1:1 (1:0)
STRELCA: Taučer; Devčič. LESTVICA B SKUPINE: 1. Hranilnica in posojilnica Opčine 3 (7:2); 2. Bor 3 (4:3); 3. Primorski dnevnik (stavci in uradniki) 0.
POSTAVE
HRANILNICA IN POSOJILNICA OPČINE: I. Sosič, I. Čuk, Milkovič,
S.	Čuk, Stopar, Taučer, Grahonja, Žerjal, V. Sosič, Carli.
BOR: Smotlak, Korošec, Gerdol, Mesesnel, Tomažič, Curri, Perco, Devčič, Oblak, Furlan.
PRIMORSKI DNEVNIK (stavci in uradniki): Kufersin, Jančar, Sestan, Kocjančič, Racman, Švab, Budk, Zobec, Novak, Corbatti.
STRELCI PO KVALIFIKACIJSKEM DELU
A skupina: Kras: Živec 4, Okretič. Luazana, Sardo. PRIMORSKI DNEVNIK (časnikarji): M. Čuk. SPDT: Volk. B SKUPINA. HRANILNICA iN POSOJILNICA OPČINE: Taučer 3, Sosič 2, Milkovič, Žerjal. BOR: Tomažič 2, Perco, Devčič. PRIMORSKI DNEVNIK (stavki in uradniki): Kocjančič, Zobec, Racman.
FINALNE TEKME (24.5.). Za 5-mesto (9.30): SPDT - Primorski dnevnik (stavci in uradniki). Za 3. mesto (10.45) : Bor - Primorski dnevnik (časnikarji). Za 1. mesto: Hranilnica in posojilnica Opčine - Kras. Sledi nagrajevanje.
Izjavi predsednika Jadrana Draga Gantarja in Finjadrana Edija Vodopivca po koncu košarkarske B lige
Gantar: »Mlade sile so porok Vodopivec: »Programsko delo« za še večje uspehe kot doslej«
Zaključek prvenstva je primerna prilika, da se človek zamisli v analize, na osnovi katerih se ocenjujejo doseženi uspehi ali opravičujejo določeni neuspehi, vse skupaj pa postavi v primerjalno luč, ki naj osvetli morebitne odstope od začrtanega programa.
Toda namen in pomen teh nekaj misli naj ne bo taka podrobna analiza, ki bo morala biti predmet občnega zbora in podrobnega namenskega srečanja. Trenutno naj se dovoli, da človek izrazi nekaj mnenj in gledanj splošnega značaja, ki utegnejo v določenih momentih nuditi izhodišča za podrobno analizo problematike naše zamejske košarke. Komaj zaključeno prvenstvo bi moralo vsakogar izmed nas prepričati, da gre za precej visoko kvalitetno košarko, kar so napovedovali še preden smo nekaj takega preizkusili na lastnih ramenih. Kakovost, na katero mislimo, pa ni samo tehnika in forma, ampak tudi - če ne celo pretežno - organizacija tako okvirna kot specifična ter sredstva, ki naj bodo nujna osnova za uspešen razvoj kakršnekoli dejavnosti.
Da posredujejo naši igralci dokajšnjo mero tehnike, ki so si jo pridobili z ustreznim in vestnim delom in tudi zavidljivo formo, ki pa je odvisna v veliki meri tudi od trdega dela in delno od ustroja organizma posameznika, v kolikor ju nismo mi sami preverjali na agonističnem parketu, imamo na voljo kopico izjav poznavalcev iz vsakokratnega nasprotnega tabora.
In to ne samo kar se tiče posameznih atletov, ampak v polni meri ekipe kot take, njene uigranosti, harmonije in zavidljive sintonije, ki so ustvarile vzdušje, ki ga človek težko sreča kjerkoli drugje. Kljub temu da videvanje vedno istih obrazov in soočanja vedno z enakimi značaji utegne dovesti prizadete tudi do določenih odporov ali naveličanosti in nasičenosti.
Tudi za sredstva je bilo kar zadovoljivo preskrbljeno, četudi zvrhane mere le—teh ne boš nikoli imel, saj po drugi strani sproti ugotavljamo, da živeti in se udejstvovati v izobilju utegne roditi prav nasprotne učinke! Organizacija pa, ki mora biti nosilni steber sleherne delovne skupine, ki si postavlja za cilj izvedbo določenega pro-
grama, je v našem specifičnem primeru dokaj šepava in pomanjkljiva. Je to že rakasto boleča točka, ki se verjetno vleče skozi vsa leta obstoja »združene ekipe Jadrana« in se imamo zahvaliti le vztrajni trmi nekaj ljudi, ki jih ni več kot prstov na eni roki, če se je ta naša košarka, kljub temu da je morala skozi razburkane in grozeče valove tudi odkritega nasprotovanja tistih krogov, ki bi bili prvi poklicani dati v ta namen vse tiste prispevke, ki so jih doslej skoraj v celoti negirali, če se je ta naša košarka dokopala do nivoja, kar je bilo ob prvih korakih Jadrano-vega vzpona gola utopija in neuresničljiva pobožna želja. Dokaz so izjave raznih tedaj že uveljavljenih trenerjev in raznih »samozvanih košarkarskih ekspertov«, saj so črno na belem zapisane v precej obširno znanem športnem tedniku in tudi ob raznih prilikah v našem dnevniku! Toda vsemu temu navkljub, trdna volja naših fantov in konkretno spremljanje, ogrevanje ideje in cilja, ki se s tako voljo in tankočutno vestjo utegne doseči in spodbujanje k vztrajnosti, kljub občasnim spodrsljajem, in leta in leta želenemu napredovanju v tisto visoko kvalitetno ligo, kakršna se je izkazala preteklo sezono vsedržavna italijanska B liga, so bili tisti materialni inštrumenti, ki so bili neupogljiv porok za dosego spoštljivih uspešnih dosežkov.
In vse to brez predhodnega dogovarjanja in pisnega dogovora z ustreznimi komponentami celotne zamejske košarke. Izveden pa je bil eksperiment, ki še enkrat dokazuje, da se da
športnika vzgojiti in napraviti prej s trdnim in vestnim delom ter s tem, da mu nujno predočiš realne možnosti uspeti in doseči trenutne nerealne dosežke kot pa z dolgoveznimi razgovori in diskusijami, ki so pogosto le odraz prikritega egoizma in lokalpatriotiz-ma.
Vztrajam pri vsem, kar je zapisano, tudi spričo spremenljive sreče, ki smo jo imeli v komaj končanem prvenstvu, ker se vsa ustrezna problematika suče vedno in samo okoli organizacije, katere pomanjkljivost se nehote prenaša na tekmovalce in povzroča tu pa tam malodušje tako pri njih kot pri športnih delavcih.
Generacija športnih delavcev, ko ostajaš pri Jadranu zaradi Jadrana oziroma, ko prihajaš za nami s prizadetostjo, da Jadran nadaljuje začeto pot še z večjimi uspehi kot doslej, saj so nove in mlade sile porok, da se škodljiva rutina spremeni v sodobnejšo življenjskost, imej vedno pred očmi in se zavedaj vsaj dveh neizpodbitnih momentov, dveh temeljnih elementov, ki predstavljata ogromno bogastvo, ki ga gre poslovno upravljati v duhu skrbnega gospodarja. In sicer ČLOVEKA, ki sestavlja našo združeno ekipo, in ČLOVEKA, ki predstavlja našo sijajno publiko, ki je nima enake nobena druga istovrstna športna organizacija v celem predelu Italije, kjer smo v vseh teh letih gostovali.
z**??
Pravkar zaključeno prvenstvo moramo oceniti kot edinstveno izkušnjo naše košarke, katera se je prvič letos, po dolgih letih uspešnega in manj uspešnega delovanja, srečala s svetom profesionalizma. Upam si reči, da ni terjal ta prvi stik prevelikega šoka, čeprav so se nekatere ekipe v tej skupini res pokazale celo prvoligaške. Nekateri smo gotovo upali na višjo uvrstitev našega izbranega moštva, ker je bilo za večino nas prvenstvo B lige prava neznanka. Sedaj lahko trdimo, da smo le dosegli uspeh, potem ko smo neposredno videli izredno visoko kakovost v letošnji B ligi. Uspeh je toliko večji, če pomislimo, da bi ekipa obstala v ligi, če bi letošnje prvenstvo delovalo po starem sistemu. V zadnjih petih letih se je le dvema tretjeligaše-ma uspelo izogniti takojšnjemu izpadu.
Kar se tiče finančne plati, smo le uspeli izpeljati prvenstvo do konca kot po začrtanem programu. Stroški letošnjega prvenstva so bili neprimerno višji od tistih iz prejšnjih let, za nameček pa so dohodki vnovčeni s prodajo vstopnic bili nižji od pričakovanj. Na žalost je z razliko prejšnjih let bil odziv naše publike v drugem delu prvenstva precej šibak. Ne glede na to, pa smo, zahvaljujoč se nekaterim podjetjem, našemu bančnemu zavodu-sponsorju prejeli zadovoljivo finančno pomoč, brez katere bi se sedaj verjetno našli v zelo slabih vodah.
Kot sem že večkrat omenil, ni bil namen Finjadrana nuditi finančno pomoč le prvi ekipi. Nasprotno, rekli smo, da je naše načrtovanje dolgoročno, da je prvenstveni cilj programsko delo, ki bo nudilo čimboljše pogoje
mladinskim ekipam in matičnim društvom članicam SD Jadran. V tem smislu smo dobro opravili našo nalogo, s tem da smo omogočili prihod košarkarskega strokovnjaka in mladinskega trenerja Petra Brumna, pa tudi omogočili nekatere sponsorizacije matičnim društvom.
Hotel bi še dodati, da je družba Fin-jadran odprta vsem, ki želijo pomagati naši košarki, zato vabim simpatizerje in podjetja k nakupu delnic naše družbe, ker nameravamo povišati čim-prej družbeno glavnico. Na žalost se je letos zbiranje sredstev nenadoma ustavilo že ob prvih negativnih rezultatih, kar pomeni, da niso nekateri pravilno razumeli in ocenili namen finančne družbe, ki se je, ponavljam, odločila za politiko dolgoročnih programov in potrpežljivo delo za razvoj naše košarke.
Ob koncu bi rad izkoristil tole priložnost, ki mi jo nudi Primorski dnevnik, da se prav iz srca zahvalim vsem podjetjem, ki so finančno prispevala k ustanovitvi in delovanju Finjadrana, sponsorjem, ki so omogočili reden potek prvenstva, še posebej pa privatnim delničarjem Finjadrana, ki so brez predsodkov segli globoko v žep in nesebično ponudili naši skupni ideji izjemen finančni doprinos.
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI ZA 2 TOČKI: Ban 200:358; Čuk 193:376; Daneu 49:116; Gulič 23:62; Klobas 3:9; Lokar 2:5; Rauber 125:239; Sosič 11:35; I. Starc 1:10; K. Starc 62:141; Zarotil 153:309; Žerjal 44:88.
METI ZA 3 TOČKE: Ban 47:123; Čuk 3:4; Daneu 0:1; Gulič 21:67; Lokar 0:2; Rauber 0:7; Sosič 0:6; K. Starc 3:9; Žerjal 7:20.
SKOKI: Ban 131, 86; Čuk 111, 36; Daneu 50, 35; Gulič 18, 17; Klobas 2, 1; Lokar 3, 1; Rauber 83, 48; Sosič 31, 7; I. Starc 5, 0; K. Starc 49, 13; Zarotil 143, 50; Žerjal 37, 4.
IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Ban 101, 36; Čuk 55, 31; Daneu 17, 18; Gulič 28, 22; Klobas 1, 0; Lokar 3, 0; Rauber 26, 22; Sosič 22, 13; I. Starc 4, 0; K. Starc 42, 25; Zarotil 62, 34; Žerjal 98, 43.
ASISTENCE: Ban 40; Čuk 4; Daneu 4; Gulič 18; Lokar 1; Rauber 9, Sosič 12, L Starc 1; K. Starc 25, Zarotil 7, Žerjal 43.
BLOKADE: Ban 6: Čuk 11; Daneu 1; Rauber 13; Zarotil 5.
Za Triestino na papirju lažja domača tekma
Tek za četrto (ali tretje?) mesto
BALINANJE: brez zastojev
Triestina in Sambenedettese, ki bo danes igral v Trstu, nujno potrebujeta točke. Seveda iz povsem različnih raz-togov. Triestino je z vso močjo zajela Psihoza četrtega mesta, ki se sicer skriva za uradnim tekom na tretje, 9°sti iz Mark pa se otepajo zadnjih toest na lestvici. Gosti so bili v samem točetku prvenstva dokaj dobro postav-. Peni in so za par kol celo delili prvo Testo, nato pa se je njihova uspešgost Polagoma manjšala in ustrezno se je tožal tudi položaj na lestvici.
Tržaško moštvo bi moralo danes po-Poviti taktičen načrt zadnje domače tokme proti Empoliju. Hiter juriš in 9ol v uvodu tekme, ki bi prisilil Sam-Oenedettese, da se prevesi v napad in
razkrije sicer dokaj dobro postavljeno obrambo.
Trenutno je Tržačane težko imeti za "De Falca in tovariše", ker je kapetan vse prej kot briljanten igralec, ki je nekaj sezon osvajal srca domačih navijačev. Posebno močne osebnosti pa v moštvu ni in igra se zato razvija dokaj nepredvidljivo z goli po zaslugi tistih, ki zanje skorajda niso zadolženi.
Sambenedettese je ekipa, ki izredno malo zmaguje, med osmimi uspehi pa jih je kar 3 zabeležila na tujem. V gosteh je že trikrat remizirala, 10-krat pa izgubila. Njeni napadači so dali v 33 tekmah 20 golov, obramba pa je klonila 23-krat.
Ključna tekma današnjega kola bi morala biti v Ceseni, kjer bo gostovala Brescia. Triestina seveda navija za goste. Zelo zanimivo bo tudi v Ascoli-ju, kjer gostuje Empoli. Boškovi varovanci so uspešno premostili lažjo krizo, v katero so zapadli pred nekaj tedni in so sedaj praktično že v višji ligi. v tokrat pa jih nedvomno čaka težka naloga, saj je Empoli dokaj nevarna ekipa.
DANAŠNJI SPORED (ob 16.00): As-coli - Empoli; Cagliari - Bologna; Catanzaro - Campobasso; Cesena - Brescia; Cremonese - Monza; Genoa - Catania; Palermo - Arezzo; Perugia - Vicenza; Pescara - Lazio; Triestina -Sambenedettese.
Šesto zamejsko balinarsko prvenstvo se nemoteno nadaljuje brez vsakršnih zastojev, saj mu je bilo doslej vreme vedno naklonjeno, pa tudi ekipe so vedno nastopile v popolni postavi. Vedno bolj prihaja do izraza faktor domačega igrišča, saj je v dosedanjih devetih srečanjih uspelo le Gaji v prvem kolu slaviti na tujem.
Nova formula tekmovanja se je izkazala za precej posrečeno, saj se z njo strinja tudi velika večina tekmovalcev. Kot smo pravilno napovedovali pred začetkom prvenstva, smo se letos izognili tistim dolgočasnim sreča-njim iz prejšnjih izvedb, saj se ponavadi letos vse konča najkasneje v dveh urah in pol. Kar se tiče sistema točkovanja pa: ekipa, ki ji uspe zrna-
r
domači šport
Danes
KOŠARKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
9.00 v Nabrežini: Skyscarpers - Sokol; 1.00 v Trstu, Mantecengio: CUS - Polet.
PROPAGANDA
g 11.30 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco ' Kontovel Electronic Shop.
NOGOMET
ZA PRESTOP V 2. AL
da 00 v Repnu: Kras - Morsane di Stra-
.	ZAČETNIKI
v^-45 na Proseku: Primorje - CGS; 11.15 1 rstu, Ul. Flavia: Montebello - Breg.
1A	POKAL PACCO
r., .0-30 v Trstu, igrišče Campanelle: Tarbola A - Kras; 13.00 v Trstu, Ul. Fla-a: Montebello - Breg.
.	POKAL ACQUA VIT A
2-00 v Trstu, pri Sv. Sergiju: Triestina Umor j e.
EDI MOBILI
KAKOVOST IN PRESTIŽ
TRST
Ul. Baiamonti 3 - tel. 820766 Ul. Di Vittorio 12 - tel. 813301
ekskluzivni zastopnik kuhinj
S» moreluzzo
KOLESARSTVO
POKAL LONJERJA
,. Lonjerju:
>t0Pa tudi Adria.
v Lonjerju: dirka cikloamaterjev,
Olajšave pri plačilu
gati s 3:0 napravi lep korak naprej na lestvici, kar je v prejšnjem kolu dokazal nabrežinski Sokol. Ze rezultat 2:1, s katerim si tudi poraženec zagotovi točko, pa je skoraj enak izenačenju, ker ne dovoljuje bistvenih sprememb na lestvici.
Osrednje srečanje tretjega kola je bilo v Zgoniku, kjer je domači Kras gostil prvouvrščeni Sokol. Zelo napeto srečanje, posebno kar zadeva tekmovanje enojk, se je končalo brez večjih presenečenj s predvideno zmago Kraševcev z 2:1. Prvo točko je za domačine dosegla njihova doslej še nepremagana dvojica, ki sta jo tokrat sestavljala Skupek in Emili. V sredo smo videli izredno predstavo obeh domačinov, ki sta se v slabih tridesetih minutah znebila predstavnika Sokola. Takšne igre pri nas nimamo priložnosti pogostoma spremljati. Krasov tolkač Milko Emili je naletel tokrat na res srečen dan, saj je od enajstih poskusov bil kar 9-krat uspešen, odličen pa je bil tudi pri bli-žanju, saj od petih poskusov mu le enkrat ni uspelo plasirati krogle na razdaljo 50 cm od balinčka, povrhu je bil odličen tudi njegov bližalec Skupek, s kar 64 odstotki plasiranih krogel. Za Nabrežinca tokrat res ni bilo pomoči.
V preostalih dveh srečanjih se je presenetljiva Gaja z zmago proti ba-zovskim sosedom povzpela na odlično drugo mesto na lestvici. Danica pa je z istim izidom premagala Polet, tako da se letos obeta eno izmed najbolj izenačenih prvenstev doslej.
Izidi 3. kola: Danica - Polet 2:1 (11:10, 4:11, 11:1); Gaja - Zarja 2:1 (11:3, 11:9, 9:11); Kras - Sokol 2:1 (9:11, 11:2, 11:8); v tem kolu je počival Kraški dom.
Lestvica: Sokol 6 točk, Kras in Gaja 5, Polet 4, Zarja in Danica 3, Kraški dom 1.
Pari prihodnjega kola (jutri, 19. maja): na Opčinah ob 19. uri Polet -Kras, v Bazovici ob 19. uri Zarja - Kraški dom, v Nabrežini ob 19.30 Sokol -Danica. Gaja ne bo igrala. (Z.S.)
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVÀ 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
18. maja 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Dramatični dogodki v ameriškem mestecu Cokeville
Neuravnovešena zakonca vlomila v šolo in zahtevala milijardno odkupnino
COKEVILLE (ZDA) Sto petdeset otrok in vzgojiteljev je preživelo nekaj dramatičnih ur včeraj ponoči v osnovni šoli v Cokevillu , majhnem mestecu Wyominga nedaleč od meje z Idahom in Utahom. Moški in ženska, najbrž zakonca, sta vlomila v šolo z orožjem in hotela izsiliti odkupnino. Kaže, da je ženski eksplodirala v roki bomba, s katero je grozila otrokom in vzgojiteljem, na kar si je njen pajdaš vzel življenje s strelom iz pištole.
Potek tragedije v ameriški vasi (Cokeville šteje okoli 500 prebivalcev ) ni še povsem pojasnjen' tudi zato, ker so vsi očividci pod močnim šokom. Po dosedanjih ugotovitvah kaže, da sta moški in ženska, baje bivši policist in njegova žena, prišla v šolo v petek ob 13.30 po krajevnem času (21.30 po ita-
lijanski poletni uri) in zagrozila, da bosta pokončala otroke in vzgojitelje, če jima oblasti ne bodo izročile 300 milijonov dolarjev ( 450 milijard lir ). Policija je nemudoma izpraznila okolico ter obkolila šolo. Možje postave so upali, da bodo s pogajanji vendarle prepričali nekdanjega kolega, naj se vda. Vendar kaže, da moški, najbrž ne ravno priseben, ni hotel pristati na pogajanja. V telefonskem razgovoru z ravnateljem šole je zagrozil, da bo vse pokončal, če mu ne bodo izročili denarja.
Kaj se je zgodilo v dveh urah, ko sta bila ugrabitelja zabarikadirana skupaj s talci v šoli, ni jasno. Očividci vedo povedati le, da je bilo. okoli 15.30 (23.30 po italijanskem času) slišati eks-
plozijo, nato pa nekaj strelov. Šolsko poslopje je začelo goreti in iz razredov je bilo slišati obupane krike otrok, ki so klicali starše. Po besedah ravnatelja šole, je bomba nepričakovano eksplodirala v rokah izsiljevalke. Eksplozivni val je ranil nekaj otrok, ki so bili v njeni bližini, šolska oprema je začela goreti. Bivši policist naj bi tedaj v obupu nekajkrat sprožil orožje proti agentom, ki so obkolili šolo, nato pa si pred očmi prestrašenih otrok sodil kar sam.
V požaru, ki je sledil ekploziji, je bilo precej otrok ranjenih. Nekaj naj bi jih dobilo opekline druge stopnje, skupaj pa naj bi bilo 65 oseb ranjenih. Nobena od teh pa baje ni v življenjski nevarnosti.
Festival v Cannesu se izteka
V ponedeljek podelitev zlatih palm
Film Absolute Beginners Juliana Templa bo jutri zaključil 39. canneski iilmski {estivai
CANNES Tudi 39. filmski festival, na katerem se Robert De Niro ni pojavil, kot so javili tisku, se bliža koncu. Nagrade bodo podelili jutri zvečer in novinarji bodo, kot je v Cannesu že tradicija, izvedeli za imena nagrajencev in sledili slavnostni podelitvi nagrad v posebni dvorani, v kateri bodo nastavili velik televizijski ekran. Prenos nagrajevanja si je tudi letos, za neskromno ceno, zagotovila francoska državna televizija, ki bo svečanost "palmaresa" predvajala v živo. Šele nato bo tiskovni urad festivala izdal prva uradna sporočila.
V veliki filmski palači, kjer se kljub poletnemu soncu, vsak dan zbira na tisoče obiskovalcev (kritikov, filmskih osebnosti in gostov), pa bo že danes konec "marcheja", to je filmskega trga.
Canneski "marche" je "filmska" priložnost, ki ji posvečamo premalo pozornosti. Res pa je tudi, da na velikih festivalih (s 350 projekcijami na dan, bi si upala trditi, da je to ogromni festival), zaradi bogatih tekmovalnih sporedov, radi zanemarjamo obrobne manifestacije. Pri tem pa ne mislim izključno ma "marche", kjer je na ogled na tisoče filmov svetovne produkcije, pač pa tudi na Teden kritike, "Quinzaine des resalisateurs", Pregled mladih francoskih avtorjev itd.
Danes bodo na ogled tudi zadnji filmi, ki tekmujejo za manjšo, a kljub vsemu izredno pomembno, cannesko nagrado camera d"or - za najboljši prvenec ali drugi film nekega avtorja. Večkrat so prav to filmi, ki bi morali tekmovati za zlato palmo namesto ponesrečenih del priznanih avtorjev. Teh pa je bilo tudi letos kar precej.
SAMURAJ TAKEDA
1. EPIZODA (2.) Riše: V. HERCEG — Piše: M. KOVAČ
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov
UL. SV. FRANČIŠKA 38 - TRST - TEL. 768667 - 772002
« ®
Lucas
... ko je praktičnost v modi
v Trstu pri
li vergoni pelletterie
41	TW/ sv. Jakoba G
POMLADANSKE MODNE NOVOSTI
ŽENSKI KOSTIMI od 150.000 lir dalje
izredne cene na vseh artiklih
TRST • Ul S Mounzio 16 (Trg Ospedole) Tel 794669
KMETIJSKI STROJI VSEH VRST
TRST - Ul. Milano 25 - Tel. 040/62200 - 65383/4
EDOARDO
FURLANI
ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA
DRŽAVNA ustanova za električno energijo
Roma — Via G. B. Martini 3
OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
OBVEZNIŠKA POSOJILA S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE
Sporočamo, da sta v smislu pravilnika spodaj navedenih posojil vrednost kupona in poviška kapitala v izplačilu sledeča:
	Kuponi	Poviški kapitala	
POSOJILA	izplačljivi 1.12.1986	Polletje 1.12.1986 30.11.1986	Skupna vrednost 1.12.1986^
1980-1987 ovrednoteno (HENRY)	6,10%			=
1982-1989 ovrednoteno III. emisija (REDI)	8,—%	1,768%	1,906%
Podrobnejše obrazložitve zgoraj navedenih vrednosti so objavljene v Uradne^ listu.
V