Poštnini pmcana v gotovih
Marmorna
Cena 1 Din
Leto V. (XII.). štev. 117
Maribor, sreda 27. maja 1931
»Il/IKA«
Uhai a razun nedelje n praznikov vsak dan ob 16. ur Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani It. tl.409 mesečno prejeman v upravi ali po polil 10 Din, doalavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglati po tarifi)
Oglaae spre|«m» tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, PreSernova ulica *t.4
Naša mladina
(Ob 10-letnici srednješolske družine »Napredek«.)
Malo je deset let, premalo, da bi jih »tel. Kako bi z njimi meril življenje, ne knieri! bi ga. Mladi smo, v tej neskončnosti vendar štejemo desetletja, slavimo desetletnice, ker pač radi mladosti svoje ne moremo slaviti stoletnic, tisočletnic... Zato merimo čas na korake. Pa vendar vidimo tudi v naših desetletnicah nekaj pomembnega, vzvišenega, kakor vidci celih dob človeštva v svojih stoletnicah, tisočletnicah.
V teh mišjih pristopamo k proslavi enega najvažnejših izoblikovalcev znanja povojnega mariborskega srednješolca, današnjega jubilanta, srednješolske “fužine »Napredek?, ;
Deset let Napredl?ovega udejstvovanja, Preplodnega, kojega sadovi se bodo pokazali v pravi luči, 1cq bodo njegovi člani Prijeli za plug na obsežni njivi življenja našega rodu, »Kakor premeri mornar daljšo In nebeško stran« jn se spet preda valovom, tako proslavlja in motri mladina uspeh »Napredkov« v želji, da bi pri-Cel drugi deceniJl še z večjim pogumom Jn končal še z lepšim uspehom.
Nergači in vsi oni, ki s preziranjem ali * strahom ali nerazumevanjem spremno samobitne podvige mladine v izven šolskem ozračju, morda se danes spogledujejo, čemu to, saj ni umestno.
D*, ne razumejo podvigov, ne poznajo 'Ikov, v katorlh se zrcali zrelost in spo. sobnost, katero si je mladina v svojem Realizmu pridobivala v izvenšolskem krogu okrog »Napredka«, sledeč klicu Samopomoči in Samo>izobrazbe.
Kako je bilo v onih dneh povojnih, ko /e vae ječalo pod pezo strahotnega raz. dejanja? Kakor da je skočil svet s tečajev. Slovenska zemlja se je takrat razmajala in razklala ob svojih mejah, tudi ob naši Dravi bi $e prelomila, da je ni otel general Majster, Med ljudstvo so prihajali apostoli novih ver, med njimi je strašil duh novega Mesije z rdečo
P 61111 JO*
V teh kaotičnih razmerah, tri leta PO končanem svetovnem pokolju, so se osr-čila mlada srca dijakov in mariborskih srednjih Sol Jn dala življenje skupni or* gantzaclji, ki je kasneje dobil« današnje Ime.
Ta mladina je imela takrat dovolj D0-juma ter — ne trdim presmelo — dale-^vidnega upogleda in razumevanja s-a fa?voj naše države, ko Je dvignila prapor Jugoslovanstva, sledeč oni predvojni °mladlnl, ki ie bila opisala, da »ni bilo še jdeje, kar živi slovenski narod, koje pod {»ga bi bila etično tako nebeško čista, koje cll-jj hi bili tako visoki, tako gigantsko sllnt kakor Ideja jugoslovanskega na-cijonalizima«, ,
."^dlna, organizirana « »Na-P.	" l’Jn °na> ki Je svoja srednješolska
leta prezivala v »Napredku«, s ponosom In zadnšgenjem spremlja zma gonosni pohod jugoslovanske ideje od historičnem Šestega januarja naprej.
Demlsija kabineta Slawek
RADI RAZNIH NESOGLASIJ MED ČLANI VLADE. JE PODAL SLA-WEK DEMISIJO CELOKUPNEGA KABINETA.
VARŠAVA, 27. maja. SIawekov kabinet Je na svoji sinočnl seji po temeljitem posvetovanju o notranje političnem položaju sklenil, da izroči predsedniku republike demisijo celokupnega kabineta. Ministrski predsed nlk, polkovnik S!a\vek, Je odšel takoj po seji kabineta k predsedniku republike ter mu ie izročil demisijo celotne vlade, ki Je bila tudi sprejeta.
Demislja vlade politične javnosti ni kakor ni presenetila, ker se je že dalj časa računalo s tem. Polkovnik Sla-\vek se je namreč že dolgo bavil z namenom, da odloži vladne posle Jn se potem popolnoma posveti vodstvu
vladnega bloka v parlamentu. V kabinetu so se vrh tega v zadnjem časti pojavila nesoglasja v vprašanju uradniških in oficirskih plač, kar je še pospešilo odstop vlade. Računa se, da odstop kabineta ne bo imel nobe nega vpliva na nadaljni razvoj politič nega položaja na Poljskem.
Kot prihodnji Sef vlade se smatra splošno dosedanji trgovinski minister Pristor, ki uživa popolno zaupanje maršala Pilsudskega. Novi kabinet bo izvršil le nekatere osebne izpremem-be, v ostalem pa bo ohranil dosedanjo strukturo.
Mednarodna parlamentarna konferenca v Pragi
PARLAMENTARCI VSEH EVROPSKIH DRŽAV RAZPRAVLJAJO O NAČINU, KAKO NAJ BI SE OMILILA SEDANJA GOSPODARSKA KRIZA
PRAGA, 27, maja. Zunanji minister dr, Beneš je danes z daljšim nagovorom otvoril 17. mednarodno parlamentarno konferenco, ki zboruje letos v Pragi. Naglašal ie, da je treba na peti vse sile. da se gospodarska kriza, M je zajela že ves svet, kolikor mogoče omili. Gospodarska kriza ima dvojni značaj: provlzornega in periodičnega ter organičnega. Sedanjo krizo so izzvale socijaltie in gospodarske izpremembe ter ima organičen značaj, v sled česar ie boj proti njej zelo otežkočen ter se mora izvojevati le na mednarodni podlagi in v sporazumnem sodelovanju vse Evrope.
Vodja nemške deleeacije. bivši »finančni minister dr. Hilferding, je iz-
javil v svojem nagovoru, da pomeni boj proti gospodarski krizi organizacijo mirovne misli.
Na dnevnem redu konference so razna važna vprašanja, ki čakajo nujne rešitve, kakor: mednarodna trgovina, boj proti gospodarski krizi, poenostavljenje predvojnih določb itd. Da sc obsežno gradivo čimprej reši. ste bili sestavljeni dve komisiji, prva se bavi s sredstvi za pobijanie gospodarske krize, druga pa z razdelitvijo kčtpitala.
V prvi komisiji je poročal o položaju bivši francoski trgovinski minister Durand. ki je priporočal kot najbolj nujno sredstvo za omllicnje ^ospo darske krize postopno odpravo carin-
skih mej, obligatorno uvedbo previdne in varčne davčne politike Itd. Razprave so se udeležili delegati Nemčije, Anglije in Poljske.
V drugi komisiji je poročal bivši francoski finančni minister Germain Martin o nujnih odredbah.
Uatikan in Španska
RIM, 27. maja. Vatikanski državni tajnik, kardinal Pacelli, je brzojavno obvestil špansko vlado, da Vatikanu od španske vlade za novega poslanika pri Vatikanu imenovani Zulueta ne bi bil ljub, ker je znan kot eden glavnih predstaviteljev prostozidarjev. Domneva se. da radi te odklonitve dlplo matični odnošaji med Vatikanom in špansko republikansko vlado ne bodo več obnovljeni, vsaj ne za dogleden čas.
Pred razpustom madžarske* ga parlamenta
BUDIMPEŠTA, 27. maja. »Mag?a« rovszag« javlja, da v vladnih krogih pričakujejo razpust parlamenta za 3. junij, in da ima Bethlen razpustitveni dekret že v rokah. Poprej pa bo parlament še oglasoval zakon o ustanovitvi zbornic in o ratifikaciji trgovskih pogodb z Italijo in Češkoslovaško. Vkljub temu, da volitve še niso razpisane, se je minulo nedeljo že vršilo na stotine volilnih shodov po vsej državi.
BEOGRAD, 27. maja. Jutri prične v Ženevi mednarodna konferenca dela. Jugoslavijo bo zastopal stalni lu-goslovenski delegat v Društvu narodov dr. Ilija Šumenkovič. Njegov namestnik je načelnik v ministrstvu za socijalno politiko Dušan Jeremitf. Izven njih bodo 3 eksperti, med njimi nž. Dušan Rudolf od OUZD v Ljub-jani, ter zastopniki delodajalskih in delavskih organizacij.
S ponosom zato, ker že deset let izhaja iz »Nepredkove« organizacije lepo število absolventov vseh mariborskih srednješolskih zavodov. Vsi so disciplini-ranj, vzgojeni, značajni borsi, delavci. Skoro 2500 jih je že izšlo, danes delujejo »odisi kot učitelii, vseučilišniki, v svobodnih in trgovskih poklicih, z eno besedo v vseh plasteh — zdravo jedro prihajajoče nacilonalne Inteligence zlasti v mariborskem okrožju.
Zato docela upravičeno trdim, da je ta mladina nov pojav In da pomenja konstruktiven faktor bodočnosti narodove.
Pa tudi g zadoščenjem gledamo nazaJ. Upravičeno! Saj je v teh desetih etlh bilo preveč trenutkov, ko je pretila Napredku, odnosno organizaciji nacionalnega in naprednega mariborskega srednješolstva težka onaspost bnš od
strani činiteliev, katerim je bila poklicno naložena skrb za mladino. Da, težka o-pasnost, ker tl niso imeli takrat razumevanja za ideale, za katere se je vnemala mladina. Paradoksno zveni, ali topot Je imela prav mladina okrog Napredka, saj ona danes slavi zmago, baš njenih idealov v javnem življenju, inavguriranem od našega modrega vladarja.
Nalival bi pelina v čašo veselega in slavnostnega razpoloženja, ako bi govori! o težkočah, šikanah, skrivanju, omalovaževanju jn preziranju baš od te strani. Oraniten je bil idealizem te preganjane nacijonalne omladiue, da je to vse prestal.
I udi danes se še ni obrnilo povsem na bolje. Preresnično je, da je težko prepa-jati stare miselnosti z novim duhom. Zato je mladina v teh prelomih kulturnih
dob prepuščena sama sebi v izvenšolsko izoblikovanje svojega življenskega nazora. Preje je bilo to morda bolje, ali danes, ko je odprta pot samo etičnemu nesebičnemu kulturnemu delu, bi bila izven šolska pomoč potrebna od strani onih, katerim je dana skrb in vzgoja mladine Samo za diagnoze in sodbe o naši sodob-ni mladini imajo dovolj besed, za zdravljenje in profilakso nimajo ne dobre volj« ne energije.
Zavedajmo se, da moralno, duhovno in miselno zdrava mladina ne sega za va« baml slabosti današnjih dni, njen svet j« ideal vsega lepega, resničnega, dobrega,
V ta svet je vedno stopala in bo stopala mladina okrog »Napredka«, v svestl si svoje svete dolžnosti do samega sebe in do naroda,
Dr. Janko Ktfstl,
Naučite le pravilno pravilnih *račnih in solnCnlh kooeli.
To se nravi: kopeljo *
namažite se temeljito pred »olnfino
NIVEA CREME: Din 5’« 4« 2*«. NIVEA OLJE s Din 25-* do 35>»
NIVEArCHEPIE NIVEA- ULJE
Oboje vsebuje edino svoje vrste sestavino evcerit. Oboje preprefil solnčne opekline, oboje porjavi Vašo kožo, tudi pri oblačnem vremenu. NIVEA-CRKMA učinkuje pri vročini hladilno. NIVEA-OLJE Vas ščiti pri neprijetnem vremenu pred mrazonlem In s tein pred prehladom. Ne soinčlte se nikoli p mokrim telesom in se vedno prej n«, mažite!	XXIX.
P. BEIERSDORF & Co. «*. s. e. J.. Maribor.
Ob proslavi desetletnice NabavUalrte zadruge državnih uslužbencev v Mariboru
Prihodnjo nedeljo proslavi Nabavljal-na zadruga državnih uslužbencev v Mariboru na svečan način desetletnico svojega obstoja.
Mariborska Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev je tekom 10 let svojega obstoja in delovanja postala važen faktor v narodnem gospodarstvu mariborskega mesta, ker so njeni člani skoraj vsi tukajšnji državni nameščenci, ki jih preskrbuje z vsemi življenskimi potrebščinami. Ustanovljena je bila pravzaprav že spomladi leta 1920 kot »Samopomoč« državnih nameščencev po avstrij skem zadružnem zakonu. Svoje skromne poslovne prostore je imela v kleti ženskega učiteljišča v Cafovi ulici.
Ko je izšla Uredba o nabavljalnih zadrugah državnih uslužbencev, je »Samopomoč« likvidirala ter je novo ustanovljena Nabavljalna zadruga s 15. majem 1921 začela poslovati. Že 15. avgusta istega leta se je preselila v večje poslovne prostore v Stolni ulici, kjer je lažje zadostila vsakdanjim potrebam svojih članov. Ker pa so bili tudi ti prostori razmeroma dragi in ker je vedno pretila odpoved, je zadruga že leta 1922 sklenila na svojem občnem zboru, posvetiti del vsakoletnega čistega dobička v poseben fond za zgradbo lastnega zadružnega doma. Ko so ji bili leta 1927 odpovedani poslovni prostori, se ji je posrečilo kupiti na Rotovškem trgu primerno stavbo, ki se je dala lepo adaptirati za potrebe zadruge. Leta 1930 je zadruga dokupila še sosedno poslopje, katero je podrla in na tem mestu razširila svojo stavbo tako, da se sedaj v povečanem zadružnem domu nahajajo poleg zelo obširne prodajalne tudi vsi potrebni stranski prostori, kakor skladišča, pisarne, kleti, restavracija; v tem zadružnem domu sta našli svoje poslovne prostore tudi Kreditna in Stanovanjska zadruga državnih uslužbencev. Razen tega ima zadruga v Cvet-
lični ulici svoje skladišče kuriva z vsemi potrebnimi prostori.
Z lastnim domom se je omogočil Nabav ljalni zadrugi vsestranski nemoteni razvoj, kar je razvidno iz nekaterih sledečih podatkov. Članov je imela zadruga v prvem letu svojega obstoja 778, katerim se je prodalo blaga za nad 2 milijona 350 tisoč dinarjev. Lansko leto je imela zadruga že 1959 članov, katerim je prodala blaga za nad 12 in pol milijona dinarjev. Temu primeren je tudi čisti dobiček, kljub temu, da prodaja samo najboljše blago po dnevnih ali večinoma celo nižjih cenah. Čisti dobiček je koncem prvega poslovnega leta znašal nekaj nad 25.000 Din; koncem lanskega leta pa 987 tisoč dinarjev. Rezervni fond, ki je po prvem letu znašal 8.749 Din, se je povečal začetkom leta 1931. že na 1,162.594 Din poleg dveh posebnih fondov, ki znašata tudi nad pol milijona Din. Od čistega dobička se je v zadnjih 6 letih razdelil visok znesek med člane, in sicer lansko let.; 405.000 Din; vsega skupaj je do sedaj zadruga vrnila svojim članom nakupo valcem nad en in četrt milijona dinarjev. B dostavlja zadruga na dom z dvema avtomobiloma, kar je posebno ugodno za zadružnike, ki ne stanujejo v mestu.
Glede na dosedanji ugoden razvoj mariborske Nabavljalne zadruge in na pravilno vodstvo njenega načelstva je pričakovati, da se bo tudi v naprej ugodno razvijala, kar je seveda v prvi vrsti odvisno od discipliniranosti njenega članstva. Že sedai spada med najboljše zadruge v celi državi, kar ie ponovno priznala uprava Saveza nabavljalnih zadrug v Beogradu, ki je v priznanje mariborski Nabavljalni zadrugi sklenila, da tudi svojo desetletnico proslavi skupno z desetletnico mariborske Nahavlialne zadruge prihodnjo nedeljo v Mariboru v Narodnem domu.
mariborsko glečaližfe
Sreda, 27. maja. Zaprto.
Četrtek, 28. maja ob 13. uri »Začarana žaba«. Otroška predstava za okoliške šole. Ob 20. uri »Dogodek v mestu Go-gi« ab B. Kuponi. Zadnjič.
Petek, 29. maja. Zaprto.
Sobota, 30. maja ob 20. uri »Labirint« ab. A. Krstna predstava.
Gostovanje 5t. Iuelje v „Rleksančri“
V	ponedeljek je gostoval v zajemljivi Szirmaijevi opereti »Aleksandra« kot »ost g. St. Ivelja, član ljubljanske opere, v vlogi kralja Ferdinanda. Goreče pozdravljen od svojih prijateljev in častilk je odpel partijo montanskega kralja z zavidljivo sigurno kretnjo, ki ji moraš priznati okus in prevdarno nobleso. V lepi, diskretni liniji, je odpel svoj sicer kratki muzikalni part — ki ti pa ne da pozabiti fine poglobitve v zamisel te mi-kavno-tragične prikazni. Nežnost pesmi »Sladka mi gospa...« ti še dolgo zveni. V baš nevarni vlogi nihanja med karikaturo in tragiko se je pokazal g. Ivelja mojstra, ki ne zgreši poti izoblikovanega okusa. Glas mu je postal bolj polh; zveneč tudi v nižini in krasno zaoblikujoč se v višini. Ako bo zmogel g. Ivelja dovolj-ne samovzgoine discipline, vztrajne marljivosti in uvidevanja, se bo o njem še govorilo. Maribor pa je gotovo izgubil zelo sposobno, prožno in voljno moč, ki jo tako hitro ne bode mogel nadomestiti.
Gospodična Udovičeva je bila vsa pri stvari, s prodornim glasom se je vsa u-veljavila, g. Trbuhovič se je potrudil v izgovorjavi in dvojica, g. Skrbinšek in g. P. Kovič, je skrbela za veselo razigranost. Naša mala subretka g. E. Barbi-čeva je bila vsa ljubka grofica.
G. Herzog je z redko vnemo dirigiral prav sočno zveneči part, ki naj bi bil na izvestnih točkah malo bolj diskreten. Komparzerija pa je močno šepala; priro-den je bil g. Tovornik kot dvorni maršal.
Ob koncu: ploskanje, cvetje in pre-srčno poslavlanie.	A.	K.
Koncert kozaške družine »Platova«.
Slovanski Maribor zopet ni mogel dostojno pokazati nekaj samoslovanske ši-rokogrudnosti, uvidevanja in sočustvovanja ob nastopu kozaške pevske skupine »Platov«, ki je v soboto v unionski dvorani podala niz mestoma dovršeno od petih ruskih pesmi. Posebno so bili ob-, čudovani kar gromki orgelski basi, zveneči bariton in kovinast tenor. Manje so si mogli pridobiti priznanja zabrisani in nejasni falzeti, ki bi jih bilo bolje zamenjati s tenorji. Pod zelo muzikalno prevdarno roko dirigenta Nikolaja Kostrju-kova je zbor odpel 12 pesmi in dodjal še eno. Mnoge je moral ponoviti.
Občinstvu so bile v prvem delu posebno všeč otožna »Štorklja«, po prekrasnem solospevu v ubranem šumečem zboru »Volga-Volga« ter veselo razposajeni narodni ples s plesnim nastopom neverjetno gibčnega kozaka.
V	drugem delu nas je presenetilo odlično odpeto »Morje« od Sakoviča s so-lijem tenorja, ki je pa močno distoniral, dovršeno izvajano »Ej, uhnem« in razgiban niz narodnih pesmi.
Tretji del je otvoril ves poduhovljeni zbor »Gospodinu Bogu pomolim sia«; »Večerni zvon« in paljivi kozaški ples so pa občinstvo zadivili do mogočnega odobravanja in pozdravljanja.
Zbor šteje 20 pevcev z odličnimi solisti v baritonu in basu in materialno zanimivim tenorjem. Z zborom Jarova se seveda ne more primerjati. Odpel pa je ta bisere slovanske pesmi z velikim odu-šcvljenjem, kakor ga edinstveno na vsem širnem svetu zamore edino-le ruski narodni pevec.	A-.	K-c.
Javna plenarna seja Zbornice za trgovino, obrt In Industrijo v Ljubljani,
se bo vršila v soboto, dne 6. junija ob 9. dop. v zbornični dvorani. Dnevni red:
1.	Poročilo predsednika. 2. Račun za leto
1930.	3. Poročilo o skupnem davku na poslovni promet. 4. Krošnjarstvo in detajlno potovanje. 5. Trgovinske pogodbe. 6. O obrtovanju brez obrtne pravice. 7. Poročilo o poslovanju Zavoda za pospeševanje obrti. 8. Tajna seja. —
Mariborski	in drobii
Osebna vest.
Za sodnika okrožnega sodišča v Mariboru je imenovan dr. Fran Kotnik, doslej starešina sreskega sodišča v Kranjski gori. —
Važno pravno mnenje Stola sedmerice.
Po razsodbi Stola sedmorice v Zagrebu je smatrati razsodbe pravoslavnega duhovnega sodišča, po katerih so se razvezali katoliški zakoni, veljavne za vso našo državo. —
Poroka.
V	Podsredi se je poročil v nedeljo g. dr. Repič, zdravnik v mariborski splošni bolnici, z gospico Marico Kosovo iz ugled ne trgovske rodbine. Naše čestitke! —
f	Trošarina na pnevmatiko.
Važno za lastnike osebnih in tovornih automobilov, autobusov in motociklov. Mariborska sekcija autokluba obvešča s tem svoje članstvo na naslednjo odredbo Dravske banovine VII-9400-I od 4. 5.
1931,	tičoč se trošarine na pneumatiko. Na številna posredovanja Autokluba se je posrečilo doseči tozadevno razne olajšave. Da se ne bi ovira! automobilski promet s kontrolo o plačilu te trošarine, je dopuščeno, da se ta plačuje pavšalno za leto 1931—1932 in sicer: za osebne automobile Din 500, za tovorne automo-bile Din 2000, za autobuse Din 2000, za 2 ko'esni priklooni voz Din 1000, za motocikel Din ICO. Lastniki motornih vozil, ki se nameravajo poslužiti te ugodnosti, morajo to prijaviti banski upravi oddelek VII — najkasneje do 31. maja ter plačajo odpadajočo pavšalno trošarino do 30. junija 1931. Dotični, ki se pa ne bodo poslužili te ugodnosti plačanju pavšalirane trošarine, bodo morali plačati po 25 Din od 1 kg teže za že rabljeno, novo in pa tudi rezervno pneumatiko. — Automobilski klub kraljevine Jugoslavije, sekcija Maribor. —
Mariborska »Lastavlca« v Zagrebu.
Velikega zagrebškega letalskega mitinga, ki se je vršil za binkoštne praznike, se je udeležilo tudi letalo »Lastavica«,
last g. Josipa Moravca iz Maribora. Pilotiral je g. Kerček, ki je odletel iz Maribora v Zagreb v soboto ob 17.10 in prispel v Zagreb-Borongaj, s pristankom v Krapini, že ob 18.10. G. Kerček se je u-deležil tekme v krogu in je dosegel — če pomislimo, da ima motor samo 40 konjskih sil, napram drugim po 2.120 — zelo lep uspeh. »Lastovica« je zapustila Zagreb v torek ob 9.30 in je kljub močnemu vetru nad Bočem že ob 10.15 pristala na Teznu pri Mariboru. G. Moravcu, kakor tudi pilotu g. Kerčku čestitamo k lepo uspelem poletu. —
Otvoritev koče na Peci.
Vsled izredno toplega in krasnega vremena nad Mežiško dolino je začel sneg na Peci tako naglo kopneti, da bo otvor-jena koča na Peci na Telovo, dne 4. junija in ne kakor je bilo svoječasno objavljeno 14. junija. Pot do Uletove koče je že popolnoma kopna, le Kordeževa glava je še pobeljena, vendar pa lahko dostopna. Če pa bo vreme še par dni tako držalo, bo pa sneg na Peci docela izginil. —
Simultanka Rudolfa Spielmanna.
Dijaški šahovski klub v Mariboru priredi v četrtek ob 20. uri v veliki kazinski dvorani simultanko svetovnega velemojstra Rudolfa Spielmanna proti 50 igralcem. Nekaj mest je še prostih in znaša prijavnina samo 20 Din, ki jo sprejemata g. Kramer v kavarni Central in Pušenjak v Miklošičevi 2 II, od 12,—14. ure.
Avtomobilska nezgoda.
Nocoj ponoči krog polnoči so se vozili z osebnim avtom trg. potnika S. po Tržaški cesti proti Teznu 221etni elektro-mehanik Mirko Trabi, ki je šofiral, 26-letni elektromonter Karl Mally in Ivan Ko.rent, vojak na dopustu. V bližini hiše št. 54 na Tržaški cesti je naenkrat počila pneumatika prvega desnega kolesa. Šofer ni mogel več obvladati volana in je zavozil proti obcestnemu jarku na desno. Avto je vrglo čez 2 metra široki jarek, nakar se je prekupicnil in pokopal vse tri fante pod seboj. Trabiju in Mallyju se ni nič zgodilo, Korent pa je dobil nekaj poškodb na glavi in ima baje zlomljeno levo roko. Poklican rešilni oddelek je Ko-renta odpremil v bolnico, avto pa v po-pravljalnico. —
KINO
55==== Grajski: ===.
Od danes dalje:
M A R O K K O.
Najlepši zvočni film z Marleno DIE-TRICH v glavni vlogi. — Krasni naravni posnetki.
Union:
Od danes dalje:
POT K S R E Cl.
100 nemški govor, in zvočni vclef 100% nemški govoreči in zvočni ve-lefilra. Jenny JUGO, Fritz SCHULZ, Albert PAULIG, Szoke SZAKAL.
i	Predstave v	obeh kinih ob delavnikih
ob 17., 19_	21. url: ob nedeljah in
'	praznikih ob 15« 17,. 19. In 21. url.
u	Predprodaja	dnevno: od 10. do 12. ure
^	na	blagajni.	XXVI
K javnemu nastopu
Sokola Maribor - matica v nedeljo 31. maja še poročamo, da je na sporedu izredno zanimiva novost. Znani sokolski tekmovalci Primožič, Štukelj in Lapajne pokažejo namrčč vsak svojo sestavo proste vaje za mednarodno tekmo v Parizu. K temu opozarjamo, da je dosegel na lanski tekmi v Luksenburgu in tudi na izbirni tekmi za Pariz, Primožič V prostih vajah prvo mesto. Tako bo imelo mariborsko občinstvo prvič priliko videti, kaj zahteva od tekmovalcev mednarodna tekma in kakšna dovršenost je dosegljiva v prostih vajah. — Nevarnost požara je bila sinoči v hiši Alojzija Arbeiterja * Usnjarski ulici 2. Pričelo je goreti v stroju za trganje cunj, vendar so na Ste* čo delavci ogenj hitro ilduŠm in tako preprečili večjo nevarnost. —
Udruženje jug. narodnih železničarjev, podružnica Maribor poziva vse svoje mariborsko in okoliško članstvo, da se polnoštevilno udeleži sprejema delegatov Saveza nabavljačkih zadrug dne 29, t. m. ob 9.25 na postaji Maribor gl. kol. ter družabnega večera dne 30. t. m. ob 20. na vrtu pri Gambri-nu. Odbor.
le vedno predvajamo pranje z novim pralnim kompresorjem. Predavanja dnevno ob 16. url
Gospodinj«, prinesite umazano parilo s seboj, da se preprUatel
Gremij trgovcev v Mariboru
opozarja svoje članstvo na občni zbor, ki se nadaljuje danes zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Ker so na dnevnem redu zelo važni predlogi, je obilna udeležba nujno potrebna. —
Nastop Sokolske čete v Sv. Martinu pri Vurbergu, ki je bil določen za 31. tm., je radi nastopa Sokola v Mariboru odgoden za nedoločen čas in bo dan nastopa pravočasno objavljen.
Nabavljalna zadruga uslužbencev drž. ž*
poslovni sosvet v Mariboru
poziva vse mariborske in okoliške za. drugarje, da se polnoštevilno udeleže sprejema delegatov Saveza nabavljačkih zadrug dne 29. t. m. ob 9.25 na postaji Maribor gl. kol., občnega zbora Saveza dne 30. t. m. ob 15. uri v dvorani zadružnega doma Nabavljalne zadruge drž. nameščencev, družabnega večera dne 30. t. m. ob 20, uri na vrtu pri Gambrrnu, svečane seje dne 31. t. m. ob 10. uri v veliki dvorani Narodnega doma ter po možnosti tudi izletov dne 1. junija na Pohorje, ali pa na Falo in Ruše. Odbor.
Srečke za I. razred 22. kola so prispele v upravo »Jutra« in »Večernlka« v Mariboru, Aleksandrova c. 13.
Novi restavracijski vrt »Mariborskega dvora«,
Oset, se priporoča. Prvovrstno vino, oivo in kuhinja.
Drobii z Goriškega
» Vsi oni Stovenci iz Ajdovščine in Štu-fij, ki so bili aretirani radi napisov, Italijo žalečih, so bili kmalu izpuščeni, ker je iasno, da je šlo le za nerodno fašistično Podtaknitev. Po pot konzul Avenanti ni Uspel. Po Gorici se je ta zadeva živah-to komentirala in goriški Italijani so priželi misliti, da bo Avenanti odpoklican. Pa to se najbrže še ne bo zgodilo. Avenanti ie nasproten tudi goriškim Italijanom, ki ga zato zelo sovražijo. Zmešal jim je trgovino s pretirano znižanimi cenami in Slovence odganja od mesta njegova črna Svojat, kar goriški trgovci bridko obču-
briški vinogradniki v sedanjih raz-",6ra\t. težko prodajo svoj pridelek. Pred-yojnih odjemalcev ni več, in v deželo sili Mzno vino. Fašistični poljedelski zvezi je baje obljubila vojaška oblast, da bo dajali1 pri nakupu vina za vojaštvo, ki se na-naja v deželi in ki prihaja na manevre, Rednost domačemu goriškemu pridelku.
Posredovala bo zveza.
Goriška izdelovalnica testenin je prišla ^ tonkurz.
,Po sklepu deželnega kapucinskega kamelja v Benetkah ostane sloviti pater L°vrenc še nadalje gvardijan v samosta-nu. v Sv. Križu na Vipavskem, kamor Pndeta še dva nova patra z namenom, bi se italijanizacija cerkve po Vipav-s..1 dolini iz svetokriškega samostana vr-'?,v velikem obsegu.
Vipavsko dolino ie došlo fašistično Poročilo, da je pripravljalni odbor za Reditev voda dokončal svoje delo in da se bo sedaj lahko konstituiral regulacijski konsorcij. Poljedelska zveza se je v tej zadevi te dni obrnila do goriškega Prefekta, ki se je začel baje živo zanimati za vodne zadeve v Vipavski dolini.
Vojaška oblast jemlje Posestnikom zem ljišča za svoja vežbališča in letališča. Odvzeta zemlja se preceni ali vojaška oblast ni plačala doslej še nobenemu niti centezima odškodnine. Pritožbe se množijo in sedaj je poslala fašistična polje-*kl$ka zveza, kakor poročajo listi, mini-*r$tvu za zrakoplovstvo prošnjo, da naj Se odškodnine, ki so že določene in potrjene, izplačajo v najkrajšem času.
_ Vsi koloni v pokrajini morajo do 15. Junija predložiti svoje pogodbe zvezi fašističnih poljedelskih sindikatov, da se tam pregledajo in znova odobrijo ali pa zavrnejo. Tako je ukazal goriški prefekt z. dekretom 5. maja. Fašistična organizacija je obetala kolonom dobre pogodbe ali prišlo je do tega, da so sedaj veljavne kolonske pogodbe slabše od predvojnih.
Slovenskim kmetom hodijo predavat julijanski poljedelski učitelji in drugi futtkcijonarji v zvezi poljedelskih sindi-
Kemična industrija lugoslauije
V Jugoslaviji je nekaj velikih kemijskih industrij, ki se omejuje v svojem obratu na izdelovanje sode ter njenih derivatov: žveplene, klorove, dušične in amonijakove kisline, klora in superfosfata. Na drugi strani pa obstoja nekaj tvor-nic za suho destilacijo drv in za proizvajanje tanina.
Proizvodi kemijske industrije preko-račajo domačo uporabo ter dajejo znaten prebitek za izvoz; v letu 1929. je znašala produkcija:
Proizvodov za strojenje kož 15.461 ton; Amonijakove sode	ooahk
KaustiCne sode . ! | |
KvC',ie,!Sk/rMrata - ’ • '“-S05 *»"■
V 1. 1929 je btlo izvoženih 122.195 ton
kemijskih proizvodov, ki so stali 329.44 milijonov dinarjev, dočim je znašal uvoz kem. izdelkov v tam letu 352 milijonov dinarjev.
Glavne kemične tvornice v Jugoslaviji so:
Danica d. d, za kemijsko industrijo v Koprivnici, ki izdela letno: žveplene kisline 3.500 vagonov, superfosfata 6.000 vagonov, bakrovega sulfata 200 vagonov, ostalih kem. proizvodov 100 vagonov. oksigena 70.000 kbm.
Bosanska industrija kem. proizvodov bolvay d. d. v Lukavcu pri Tuzli v Bosni, či.ie kanltal s 60 % pripada družbi
olvay v Bruxellesu. Ta tvornica proizvaja letno 2.400 vagonov amonijakove
katov. V Vipolžah v Brdih je predaval te dni tajnik Zveze M. Cambardella, seveda po italijansko, česar pa Brici niso razumeli.
Ker ni tujskega prometa iz inozemstva, je začela fašistična organizacija toliko bolj vabiti avangvardiste in mlade Italijanke iz starih provinc na obisk vojne cone. Za 80 lir jim ponujajo triinpol-dnevno nastanitev in pr-hrano ter vožnjo z avtom v Oglej in v Postojno. Ogledajo si tudi Sabotin, pokopališče v Redipulji in Trst. »Goriziani« bi radi kaj zaslužili, toda z gosti iz stare Italije nimajo baš dobrih izkušenj.
Fašistični o r g a n i z i r a n c i, ki napravljajo iz stare Italije izlete na Goriško, posečajo Vrhpolje, kjer je padel italijanski učitelj Sottosanti. Iz Chiavarija je bilo na Vrhpolju 60 profesorjev, nad sto avangvardistov in 50 mladih Italijank. Bili so prav glasni in kričali so po vasi, da se vsi Italijani združijo v boj proti balkanskemu zločinstvu.
Konzul Avenanti je ozmerjal v posebni okrožnici one člane fašijev, ki še vedno nimajo predpisane uniforme. Zahteva, da si jo nabavijo do konca maja, sicer jih bo izključil. Uniforma je grda in slovenski fant s fašističnim fesom je pošast, kateri se vsi smejejo. Avenanti ukazuje, da morajo biti vsi mladi fašisti vsako nedeljo in vsak praznik zbrani in pripravljeni za športne in vojaške vaje.
Na cvetlični dan v korist borbi proti jetiki se je nabralo v goriški deželi 37.893 lir.
Razni mladi sleparji in goljufi iz starih provinc se radi zatekajo v goriške podeželske kraje, kjer se izdajajo kakor prilika nanese, za trgovce, posredovalce, policijske agente, financarje itd. Domačini se bojijo takih ljudi, kar pa znajo južni tiči dobro porabiti v svojo korist. Orožniki jih primejo navadno šele, ko iz-vrše kako prav drzno sleparijo. Vsi se izdajajo za fašiste in imajo ponarejene dokumente. Neki tak sleparski južnjak Enrico Premoli je bil te dni v Gorici obsojen na 15 mesecev zapora, poostrenega s temno celico vsak šesti dan.
Goriški deželni gospodarski svet je nodpisal narodnega posojila stotisoč lir Velika svota za tako revno pokrajino. Poljedelci dobivajo pozive, da naj podpisujejo narodno posojilo jn vstopa!o naj
v	poljedelsko zvezo, ki bo ščitila njihove interese. Upisanih je razmeroma le še malo. Fašistična poljedelska zveza ima za slovenskega kmeta polno lepih besed, ali dejanja kažejo, da je obmejna politika sovražna Slovencu in vse njeno stremljenje gre za tem, da ga razlasti in požene z rodne grude.
sode in 500 vagonov kaustične sode, baš toliko kristalnih bikarbonatov in 120 vagonov čistega sodnega bikarbonata za medicinske svrhe in proizvajanje svile
Tvornica kemičnih izdelkov d. d. v Hrastniku producira letno: Superfosfata 2^00 vagonov, žveplene kisline 1000 vagonov, klorove kisline 170 vagonov, kaustične sode 360 vagonov, sodnega sulfata 160 vagonov, Glauberjeve soli 120 vagonov, raznih barv 300 vagonov.
Tvornica v Celju proizvaja letno 450 vagonov žveplene kisline in bakrenega sulfata.
Kemična industrija d. d. Zorka v Subotici lahko producira letno: Žveplene kisline 1000 vagonov, superfosfata 3000 vagonov, specijalne žveplene kisline 100 vagonov, raznih sulfatov 1000 vagonov.
Razven tega obstoja v Mostah pri Ljubljani tvornica, ki transformira dalmatinske bauksite. Ta tvornica lahko proizvaja letno 4000 ton oksida, 1000 ton hidratov, 3000 ton sulfatov. Tovarna mora eksportirati v inozemstvo, ker pri nas ni tvornice aluminija.
Žvepleno kislino dobivajo v glavnem iz pirita; edino tovarna v Hrastniku jo deloma pridobiva iz cinkove rude. Za večino izdelkov dobivamo surovine pri nas, fosfate in dušično kislino pa uvažamo iz inozemstva.
Elektrokemično industrijo predstavljajo tovarne v Jajcu. Rušah, Dugemratu in Tarnicah.
Bosanska električna d. d., ki ima tvor-nico v Jajcu, razpolaga z električno cen-
S	tralo 10.000 HP ter proizvaja okrog 1000 ton karbida. Tvornica izrablja mangano-vec iz Bosne in pridobiva letno 460 vagonov ferrosilicija in 1200 vagonov silicija. Ti izdelki se izvažajo večinoma v inozemstvo, kjer konkurirajo skandinavskim produktom.
Tovarna v Rušah razpolaga z energijo 45.000 HP, izrablja pa samo 10.000 HP. Letno proizvaja 27.000 ton karbida, kmalu pa bo začela pridobivati soliterno kislino in cianamid.
Šport
Pomlad in člouešfci organizem
Vsak letni čas zelo vpliva na ves človeški organizem. Največ pa spomlad, ko se narava spet probuja iz zimskega sna.
Pozimi je človek vezan bolj na dom in bolj redko vidi solnce, pomladni dne-
vi	pa mu omogočajo zopet kretanje izven doma, na svežem zraku in solncu. Spomladni zrak je najkoristnejši za Človeško telo, ker ima zelo mnogo ultra-violetnih žarkov. Pri rahitični deci se baš v tem času dosežejo najlepši uspehi, če se jih predpoldne izpostavlja solncu.
Pri odraslih ima pomlad zelo različen vpliv. Zdrav organizem se počuti spomladi kakor prerojen, poln moči in volje za nadaljnjo delo. Nasprotno pa postane bolan organizem nerazpoložen in brez volje. Posebno mnogo trpe v pomladnem času nervozni in nevrasteniki Vzrok temu je prehitra izprememba zraka in solnca. Mnogo trpijo vsled glavobola in utrujenosti. Zato si v spomladi marsikdo vzame življenje, ker ima ved' no občutek, da se ne izplača živeti, ker se ponavlja vedno eno in isto in ker končno vendarle moramo umreti.
Znano je, da pomlad silno vpliva na pljučno bolne, tuberkulozne ljudi. Rav no spomladi umrje namreč največ ljudi na tej bolezni; zakaj, pa še ni povsem jasno.
Stari ljudje so bili mnenja, da si morajo spomladi dati puščati kri, da se na ta način obvarujejo bolezni, ki jim prete v pomladnem času. Bili so mišljenja, da bodo dobili pomladi novo, zdravo kri in da treba staro na kak način odstraniti Njihovi nazori niso bili ravno napačni, ker so v zimi mnogo počivali in dobro živeli. Danes pa, ko so se časi tako iz-premenili, dela zima marsikomu velike skrbi, zlasti, ker so se tudi ekonomske razmere izpremenile. Današnja generacija postane v zimi slabokrvna, če ni tako dobro situirana, da si lahko tudi v zimskem času privošči življenje izven stanovanja, kjer se lahko bavi s športom ali s čim drugim.
Imamo pa bolezni, na katere pomlad si no dobro vpliva. Slabokrvnost in utru' jenost celega telesa se v tem času izboljša m celo ozdravi.
Za človeški organizem je pomlad pre^ cej nevarna, ker se vreme v tem Času silno izpreminja. To je čas, v katerem se človek najlažje prehladi. Vnetje pljuč, bo'ezni v grlu, kašelj in revmatizem so zelo gosti pojavi v tem času. Lep soln-čen dan človeka premoti, da se obleče prelahko in posledice so čisto razumljive.
Kaj rade se spomladi ponavljajo kronične bolezni starih ljudi, trganje v no-<=:ah in rokah, mnogokrat se tudi obnove bolečine v starih zaceljenih ranah. Te bolečine so včasih tako neznosne, da treba iskati celo zdravniško pomoč.
Največ vpliva pa ima pomlad na duševno stanje človeka. Ali napravi človeka veselega, razpoloženega za vsako novo delo ali pa se ga oprime melanholija Na srečo pa ie zadnje zelo redko — največkrat le pri živčno bolnih ljudeh. Vsaknormalni človek se veseli pomladi, !ci prinese toliko lepote in toliko dobre-"a za človečki organizem.
Zanimiv medicinski poskus.
V	Časopisu »Deutsche Medizinische Wochenschrift« poročajo o interesantnih poskusih, ki so jih izvršili na vseučiliški otroški kliniki v Brlinu. Gre za injekcije krvi odraslih, ki se vbrizga otrokom, da se jih očuva pred kozami. Izkušnje so pokazale, da se na ta način deco lahko obvaruje pred okužbo s kozami. Najbolj učinkuje kri onih oseb, ki so šele nedavno prestale koze, ter od takih, ki so stal no zaposlene v zdravstvenih zavodih koze.
za
Kolesarsko društvo »Drava« v Ptuju
je priredilo 25. maja kolesarsko dirko Ptuj - Ormož in nazaj 48 km; katere sta se izven konkurence udeležila tudi dva Ormožana. Dirkalo je 10 dirkačev. Zmagal je Ormožan Pauličič Matija, kol. društvo »Drava-Ormož«, 1 ura 18 min. Sledil mu je Ormožan Cajnko Vinko, koJ. društvo »Drava-Ormož« 1 ura 27 min. 12 sekund. Tretji je privozil na cilj Štum-berger kol. društva »Drava-Ptuj«, 1 uro 27 min. 14 sekund. Kljub defektu je Ormožan Cajnko Vinko dosegel II. mesto. Proga je bolj v slabem stanju in je vsekakor lep napredek dveh Ormožamov, da sta se udeležila dirke brez vsake nagrade.
Medklubski lahkoatletski miting SK Rapida,
ki bi se moral vršiti v nedeljo dne 31. t. m. je preložen na nedeljo dne 7. junija.
Tekmovanje za nog. državno prvenstvo
se v nedeljo dne 31. t. m. nadaljuje. Ilirija igra z Gradjanskim (Zagreb) v Ljubljani; ASK Primorje pa v Splitu proti Hajduku.
Graški nogometaši v Jugoslaviji.
Za binkoštne praznike so štiri grašk! klubi gostovali v Jugoslaviji. Dosegli so sledeče rezultate: Hakoah: Varaždinski SK 3:3; Grazer Sportklub: Hajduk (Osijek) 4:1, Grazer Sportklub:Gradjan-ski (Osijek) 5:0; Slavija (Sarajevo): Grazer Atletik SK 2:1; Grazer Sportklub :SK Križevci 4:4.
II.	Otroška olimpijada ISSK Maribora
bo v nedeljo dne 6. junija ob 10. dop. v mestnem parku. Tekmovalo se bo v sledečih disciplinah po starosti:	tricikli,
otroci od 3. leta naprej; skijero, otroci od 3. Jeta naprej; obroči, otroci od 3. leta naprej; tek, otroci od 3. leta naprej; tek v vrečah; otroci od 6 leta naprej; deklice z vozički punčk od 3. leta najprej; avtomobili, otroci od 3. let anaprej; Hcikli, otroci od 5. leta naprej do vključno 12. leta. Prijave tekmovalcev do sobote dne
6	junija je poslati Šport Rogliču in na dan tekmovanja do 10. na licu mesta v mestnem parku pri god. paviljonu.
Jugosiaviia:Madžarska 5:0.
Mednarodna tenis tekma med Jugosla« vijo in Madžarsko, ki se je vršila :v) Zagrebu, je končala s sijajno zmago Jugoslavije v razmerju 5:0.
Pričetek mladinskega nogometnega prvenstva.
V	nedeljo dne 31. t. m. se prične tek« movanje za nogometno prvenstvo mladine in sicer se srečata na igrišču 9K Rapida ob 10. dopoldne I9SK Maribor iti SK Železničar.
VViener Sportklub:ISSK Maribor.
Znani dunajski profesijonalni Šport« klub bo meseca junija gostoval v Mariboru. Odigral bo z okrožnim prvakom prijateljsko tekmo.
Dr. Pletzer poražen.
Na mednarodnem lahkoatletskem mitingu na Dunaju je Rinner (Dunaj) porazil v teku na 400 m svetovnega prvaKa dr. Pletzerja (Berlin). Rinner je preteflfe! progo v 49.3 sek., dočim je dr. Peltzer rabil 50 sekund.
Davis cup.
Danska je porazila Poljsko 3:2 in USA« Kanado s 4:1. USA igra sedaj proti Ar« gentiniji.
Učenci dunajski stražniki.
Dunajski listi poročajo, da je bil 30. t m. na dunajski univerzi promoviran za doktorja prava stražnik redarstva Alfred Trnka. On pa baje ni edini dunajski stral ki je tudi doktor prava, ampak sta doktorja tudi še Emsinger in Kober. Vsi trije vrše stalno redarsko službo na dU' miških ulicah. Nadzornik dunajskega re> d?rstva pa je v razgovoru z novinarji izjavil, da imajo ti trije doktorji malo upa« nji, da bi prišli v uradniško skupino. Po veljstvo redarstva pa rado podpira vs« stražnike, ki hočejo študirati. Med dunaj sl.imi stražniki je 1700 takih, ki imaj< srednješolsko maturo.
Stran 4
Mariborski V E C E R N I K Jutra
'V M a r i b o r u, dne 27. V. I93Ti
—pi
•L Zbvhccoi
V senci jezuita
ScodttviasU imm
144
Koščice, ki so se videle zdaj razločneje, so se bile ohladile.
Menihi so bili še vedno tu.
Okrog tretje ure se je trla množica okoli menihov.
Zena iz preprostega naroda je zakričala:
»Vsaj kosti bi vzeli ra jih zakopali v krščanski smilji, kakor se spodobi!«
Loiola je Slišal te besede. Zdrznil se je, in zdelo so je, da se drami iz nepremične brezbrižnosti, ki jo je kazal ves čas, odkar so bili zapalili grmado. Slišal ni bil ničesar niti ni opazil napada rokovnjačev.
Obraz mu je bledel pod kapuco; srepe oči niso bile izgubile niti najmanjše podrobnosti obsojenčeve muke, a duh njegov je sanjal o še obširnejšem, še grozovitejšem trpinčenju bodočih žrtev.
Sočutni klic preproste žene ga je spomnil resničnosti.
Rekel je s krepkim glasom:
»Nič slabosti! Nobenega odpuščanja brezbožnemu krivovercu! Bratje, vzemite njegov pepel in vrzite ga proč, razsujte ga po pusti zemlji!«
Krvnik in njegova pomočnika sta bila vzela z voza zabojček in par lopat-
Dva meniha sta segla po lopatah.
Očividno poučena že prej, sta vrgla koščice v zabojček in ga odnesla.
»Takšen je konec sovražnikov Jezusovih!« je kriknil Lojola (znova.
In množica, ki je slišala njegov preteči glas, je vztrepetala ter sklonila glave.
»Amen!« je odgovoril ogromni zbor petih sto menihov.
XV.
Ciganka.
Ko se je poslovila od Monklarja in je odhajala s trga Mober, Je krenila Ciganka naravnost proti Dvoru Čudežev,
Prišedšl v ulico Move-Garson, je zagledala pred seboj dva moška, ki sta nosila tretjega na improvizirani nosilnici.
Ob nosilnici sta korakali dve ženski, v katerih je
spoznala takoj dve vlačugi. Stopila je bliže k nosilnici ter zagledala Manfreda, vsega bledega in z zaprtimi očmi.
»Ali je mrtev?« je vprašala.
»Oh, ne samo v nezavesti je. Roka mu je strta, je odgovorila ena izmed vlačug.
»Kam ga hočeta spraviti?«
»Bili sva namenjeni k vam, Ciganka!«
»K meni!« je rekla z glasom, ki je oblil vlačugo kakor led. »Še nocoj ali jutri me ne bo več tam •.. In poleg tega mi lahko verjameta, da bi v Dvoru Čudežev ne bil varen...«
Osuplo sta jo pogledali ženski.
Ciganka je premišljala.
Kaj se je zgodilo v dnu njene temne vesti? In tisto, kar se je zasvetilo takrat v njenih divjih očeh — ali je bilo žarek usmiljenja?
»Spravite ga k Margentini!« je rekla zdajci.
»K tej blazni ženski!... Kaj pa mislite Ciganka?«
»Verjemita mi, najboljše je, da je pri Margenti-ni... vidve ne veste zakaj, a jaz vem dobro!«
Vlačugi sta se spogledali, začudeni čim dalje bolj-Toda moralni vpliv, ki ga je uživala Ciganka, je bil tolikšen, in nje slava kot prorokinja tako velika v tem naivnem lahkovernem svetu, da ji nista več ugovarjali.
Moža sta zopet dvignila nosilnico, in Ciganka je videla, kako sta stopila v hišo, kjer je bivala blazna Margentina.
Nato se je vrnila naglo v Dvor Čudežev.
Dospevšl v svoj brlog, se je spravila na pisanje in pisala dolgo časa, Kajti znala je citati, pisati in računati — zmožnosti, ki jih je vedno skrbno skrivala pred svojo okolico.
Odpravljala je to delo z dozdevno mirnostjo, ki bj bila presenetila vsakogar, kdor bi bil mogel čltati njene misli.
Ko je nehala pisati, je zložila pergament, zapečatila ga in stekla k Margentini, kjer je zagledala Manfreda ležečega na slamnici na umazanih tleh,
»Ali mu boš stregla?« je vprašala.
»Da, da,« je rekla Margentina. »Branil me je nekega dne, ko so tekil dedci za mano...«
»Dobro- AH potrebuješ denarja?«
Ne da bi čakala njenega odgovora, je spustila v Margentinino roko par Srebrnjakov.
Nato je povzela:
»In zdaj me poslušaj Margentina; ako mu boš stregla dobro, ti pomore najti tvojo hčer.«
Margentina je skočila k vratom in jih zaslonila t železnim drogom.
»Naj se ga poizkusi kdo dotakniti!« je zarenčala.
»Poslušaj!« je nadaljevala Ciganka. »Ali vidiš tole?«
Pokazala ji je zapečateno pismo.
»Kadar bo zdrav — a ne prej, dobro si zaponv
ni..
»Ne prej! Razumem...«
»Takrat mm izročiš ta papir...«
»Dobro! Dajte ga sem!«
Margentina je vzela papir in ga skrila v nekakšno luknjo, izdolbeno v zid, ki je služila blaznici za oma* ro, kamor je skrivala vse reči, ki jih je smatrala dragocene.
»Zapomni si,« je ponovila Ciganka, »ne daj mi ga, dokler ni zdrav!«
»Ne dam mu ga!«
»Dobro!« je dejala Ciganka sama pri sebi. »S tert pridobim najmanj osem dni — to je več časa, nego ga potrebujem.«
Pogledala je vročičnega Manfreda s poslednjim po* gledom, v katerem je sijala skoraj da zarja človeške ganjenosti; nato je odšla.
Vrnivši se domov, je povzela Ciganka nekaj dra« gocenih reči — zlasti draguljev — v culo, nabasala usnjat pas z zlatniki in si ga prevezala okrog pasu pod obleko. Vse to je delala sila pokojno, kakor da opravlja vsakdanje delo.
Mislila je na Manfreda, ali bolje, silila se je misliti nanj ter mrmrala brezvezne besede.
»Kdo bi bil slutil, da se bom navezala nanj tako ze* lo, da bom celo želela, naj bi ne bil nesrečen! Oh ta Monklar! Kolikšno bo njegovo trpljenje, A Manfred naj bo srečen — kaj me briga to vse nazadnje! Saj zdaj ml ne more več ugrabiti sina velikega profosa... Solze bo pretakal za njim seveda... Samo da bi ne znorel! Sa* mo, da ga vest o njegovi smrti ne ubije na mestu!«
In tako se je vračala njena misel neprestano k tr* pljenju, ki ga je hotela pripraviti velikemu profosu.
Lantne je bil kriv upora, poizkušal je rešiti Doleta iz Konsjeržiie, poizkušal umoriti Ignacija De Lojolol vdrl v Luver / oboroženo roko na čelu rokovnjačev, puntal se proti kraljevski avtoriteti, ko je hotel Moti* klar vdreti v Dvor Čudežev, je vodil te rokovnjač« proti Monklarju, da otme Doleta z grmade. Lantne j* bil izgubljen.
(Nadaljevanje
.Griffon' motorji
250—350 cm*, Blockmotor 4taktnl. NaJprlpravnejS! za zletne vožnje v dvoje,	2186
Kvaliteta. Neverjetno nizke cene.
J U G U d. z o. z. - MARIBOR. 1121 Tattenbachova ul. 14.
Pozori Na zamudite!
Z nakupom zelenjadnih sadik od Din 5,— do Din 15— za 100 komadov. Se prlporofia Vladimir Bonč, stojnica na Glavnem trgu pri Marijinem kipu In tudi na Teznu, Maistrova 43. 1534
Po ceni
oddam takoj prazno ali meblovano sobo v Kratki ulici št. 3, Maribor, 1555
Kovčke za potovanje
vsake velikosti in vrste, ročne torbice, aktovke, listnice, nogometne žoge, nahrbtnike, športne pasove itd. v največji izbiri in po najnižji ceni dobite pri Ivanu Kravosu, Aleksandrova ccsta 13.	1389
Sobo In črkosllkanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago Izvršuje poceni, hitro In okusno Franjo Ambrožič. Grajska ulica 3 za kavarno »Astorla«.	X
Trgovskega učenca ali učenko
z dobro šolsko izobrazbo sprejme K. Wesiak, Cankarjeva 2.	1196
Ali že veste, da pere »Triumf« Pavel Nedog ovratnike tako lepo, da Izgledajo kot novi?
Opravilna številka: E IX 987/31
Dražbeni oklic
Dve štirisobni stanovanji,
opremljeni z najmodernejšim konfor-tom se odda v najem v juniju. Naslov v upravništvu lista.	1522
Boljšega krojaškega pomočnika
za stalno fino konfekcijo z lastnim stro jc.n išče krojaštvo Studenci pri Mariboru, Kralja Petra c. 26.	1557
R
.Griffon motorli
najpopolnejši motorji sedanjosti. Novost 175 cm*. 4taktni. Blockp«*' tor. Hitrost 80 km na uro.
Kvaliteta. Neverjetno nizke csn®«
.! U G U d. z o. z. — MARIBOR, 1121 Tattenbachova ul. 14.
Modne novosti
*a dame in gospode ter šiviljske potrebščine v modni trgovini
ANTON PAS
SLOVENSKA ULICA
Spomnite se CMD!
SOKLIČ Maribor ^
»astopniki se sprejmeio
Dinja
Dva nova fotelja se
prodata v tovornem skla* dlšču postaje Maribor, glavni kolodvor, dne 29, maja ob 10. uri na javni licitaciji,
Dne 6. julija 1931 ob 10 uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št, 27 dražba nepremičnin:
ZemlJiSka knjiga 1. k. o. Grušova vi. št, 14.
2, k. o. Ložane vi. št. 78.
Cenilna vrednost:	ad	1. Din 22.592 70
ad 2.	Din	8.611'80
Vrednost pritikline:	Din	922*50
(ki je v ad 1. všteta)
Najmanjši ponudek:	Din	20.803 —
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru, odd. IX.
Okrajno sodišče v Mariboru odd. IX-.
«*»w 7. miJa 1931.
»Ju#«* * UubJigoi: or«d«tavnik Izdajatelja la urcdnil« FRAN brc) zovie
v Mariboru,
Zahvala
Ob prebritki l«tubi naSe zlate mamic«, gospe
Marije HabjanKeve
dr. Marinu, ki je naši dragi pokojnici lajšal težko bolezen, nadalje bosij
t. kaplanu ,!d,	prM!ll	^ ltln0Mk[al|,o ^ "J*
»tmHI. Sv MPOSrt0lil' ^	tUdj	CastiH	duhOvMItl
župnije sv. Magdalene, zlasti pa (. g. kaplanu Cafuti za pretresljive
nagro ne besede, ravno tako tudi mons. kanoniku in stolnemu župniku mar orskemu č. Umeku In 'hočkemu dekanu (, g. Sagaju, kakor tudi os fiS- duhovščini za spremstvo na zadnil poti. Najlepša hvala tudi pevcem »Maribora« in g. pevovodji Gašperiču za v srca segajoče žalost nke istotako se zahvaljujemo za lepo pozornost tudi gg. občinskim odbornikom radvanjskim z g. županom na čelu. Vsem, vsem, pa tudi aaiovalcem Številnih vencev, naša najlskreneisa zahvala!
Graiščina Betnava, 37. maj« 1931.
1558	Žalujofll	ostaa,
v Mariboru. Tiska, Manboraka tiskarna d. d, prcdstaviiik J>'i'AN^O