SOBOTA, 20. JUNUA 1959 štev. 24., leto XVIL
LIST IZDAJA REPUBLIŠKI SVET ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE
GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK IVO TAVČAR
LIST IZHAJA V UREDNIŠKI POVEZAVI Z »RADOM* - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: LJUBLJANA, KOPITARJEVA 2, POST. PRED. 284 — RAČUN PRI MESTNI HRANILNICI V LJUBLJANI ŠTEV. 600-11-/606-1-3-221 -POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 20 DINARJEV - NAROČNINA JE: ČETRTLETNA 250, POLLETNA 500 In LETNA 1000 DINARJEV - LIST TISKA CZP »LJUDSKA PRAVICA* — POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
List ustanovljen 20. novembra 1942
Pozdrav Kongresu
Na stebru pred Gospodarskim a zaradi naraščanja proizvajal- Komunistična partija se ni ni-razstaviščem v Ljubljani bo 23. nih sil se je v tem času povečal koli zasanjala nad lovorikami, ]uaija spet zavrihrala rdeča narodni dohodek za 47,5 odstot- pač pa je vselej znala pretehta-Partijska zastava. Ta dan se ka. Zvišanje narodnega dohod- ti svoje delo in najti v še tako bodo zbrali v zgodovinski dvo- ka je sad naglega naraščanja veličastnih uspehih tudi senčne fani VIL kongresa Zveze komu- industrijske proizvodnje, ki se strani, katerih kritična analiza Pistov Jugoslavije komunisti iz je letno povečala za 9,9 odstot- je najvernejši spremljevalec ko-slovenije na svojem — IV. kon- ka. Danes že lahko zapišemo, munistov v nadaljnjem uresni-^esu. Delegati iz tovarn in da čas med III. kongresom, ki čevanju socialistične demokra-r9dnikov, kmečkih posestev in je bil v maju 1954, in IV. kon- cije v naši družbeni stvarnosti. 2adrug, šol in ustanov, komuni- gresom ZKS zaključuje obdob- Delu IV. kongresa bo sledilo sti iz slehernega kraja naše ožje je velikih investicij za gradnjo nad 60.000 slovenskih komuni-bottiovine bodo pregledali svoje bazične industrije. Tako so po- stov. Kongres bo mejnik v ce-belo, delo Partije, uresničitelji- stavljeni temelji za hitrejši raz- lotni družbeno-politični aktiv-Ce revolucionarnih teženj delov- voj proizvajalnih sil in je za nosti Zveze komunistov Slove-nega človeka in voditeljice na vselej odpravljena gospodarska nije, zgrajeni v duhu splošne 2rnagoviti poti socializma.	nerazvitost dežele.	linije ZK Jugoslavije.
Minilo je pet let od III. kon- Ob bok tem gospodarskim Ko ob 40-letniri komunistične gresa Zveze komunistov Slove- uspehom, ki jih izpričujejo šte- organizacije v Jugoslaviji podaje. To ni dolga doba v življenju vilke, pa lahko s ponosom po- ja Centralni komite Zveze ko-bržave; toda če vsebuje toliko stavimo vse izrazitejše uveljav- munistov Slovenije kongresu Pomembnih dogodkov in delov- ijanje delavskega samouprav- poročilo o kratkem štiriletnem Pih uspehov, kot jih lahko na- Ijanja, s katerim so delavski razdobju bojev in uspehov, poseje socialistična skupnost, po- sveti in upravni odbori prav v daja s tem vsem delovnim Iju-!®m je to — dolga doba! To je teh zadnjih letih zabeležili v dem obračun, ki priča, da je že čas, o katerem je vredno knjigo zgodovine delavskega gi- Zveza komunistov služila istim spregovoriti; čas, ki nam daje banja novo poglavje, ki nam smotrom, ki označujejo vse nje-sPodbud za bodočnost, ki krepi predstavlja delavca kot resnič- no dosedanje delo: ustvarjanje samozavest našega delovnega nega gospodarja. To je vseka-®Weka, in v letu, ko se sporni- kor najlepša oddolžitev Komu-Pjamo štirih desetletij Komuni- nistične partije svetlim idealom 8tične partije, dokazuje celemu Marksa, Engelsa in velikega Le-8Vetu dobro pot jugoslovanskih nina. Razvoj delavskega samo-*Qmunistov.	upravljanja je ves čas v sredi-
Izbrane besede o novo zgraje- šču pozornosti Zveze komuni-tovarnah, cestah, stanovanj- stov. Prvi kongres delavskih s^ih in upravnih zgradbah, iz svetov in pojasnjevanje njego-®ta v leto boljših življenjskih vih sklepov, številni sestanki in P°gojih delavca in nameščenca konference organizacij Zveze 7" naj jih zamenja nekaj zgo- komunistov in sindikalnih or-a°vinskih številk, ki jih razpo- ganizacij, skrb za šolanje in še reja pred nas preteklih pet let: vsa druga aktivnost komuni-
Od III. kongresa do danes so stov in drugih zavestnih sociali-Se Povečala proizvajalna sred- stičnih sil so dokaz, kako so se za 34 odstotkov, obratna organizacije Zveze komunistov 8redstva pa so se zvišala za trudile za čim boljše delo delav-® odstotkov. Število zaposlenih skih organov in za njihovo uspo-Se je povečalo pd 27.4.000 v le- sabljanje pri izvrševanju nalog. tu 1954 na 329.000 v letu 1958, Pretekla leta so tudi učitelj.
novih, s socialističnim humanizmom prežetih odnosov med ljudmi in narodi.	v
mm


VSAKA PED NASE ZEMLJE NAM PRIPOVEDUJE O REVOLUCIONARNEM BOJU PARTIJE (Freska »Dražgoše« v Ljudski skupščini LRS)
PRED IY. KONGRESOM KOMUNISTOV SLOVENIJE
SEKRETARJI GOVORE
to so zapiski o Štirih bežnih srečanjih s Štirimi sekretarji komitejev zveze komunistov, KI SMO JIH OBISKALI V TEH PREDKONGRESNIH DNEH. PRIPOVEDOVALI SO NAM O DELU KOMUNISTOV, O USPEHIH, TEŽAVAH IN PROBLEMIH. GOVORILI SO NAM O LJUDEH, KI SO S SVOJIMI ROKAMI IN Z UMOM, Z LJUBEZNIJO V SRCU IN Z VERO V ŽIVLJENJE V OČEH USTVARILI TO NASO DOMOVINO IN DANES S SVOJO VEČNO ŽIVO TVORNO SILO KREŠEJO NJENO PODOBO.	‘J
n
A] a ploščad nove obale o Kopru l\l je stopil tovariš Tito. Odzval se je vabilu tovarne motornih koles >Tomosi, da prisostvuje prazničnemu dnevu podjetja, ki je vpi-Salo štirinajstega junija 1959 novo l°oarno med mnoge po vojni zgra-lene objekte, ki jih danes upravljajo delavci o naši socialistični domovini.
Od pristanišča pa do tovarne je Pozdravljala Tita nepregledna mno-*iea domačinov, ki se je zgrnila Ozdolž ceste in je kljub deževnim Oolakom z vzklikanjem, mahanjem 2 zastavicami, rožami, o nezadrža-nejn veselju ob srečanju s Titom dra-Pzila — sonce in nebesno modrino! *
Se pred slabimi štirimi leti je Potnik, ki ga je vodila slaba cesta v Krkavče ali Šmarje, pohitel mimo ?msta, kjer danes stoji tovarna, da 1)1 bil za njim nezanimiv siromašen Pogled na močvirnata polja in za-Pmšeho trsje.
Cez leto se je mimoidoči že rad ZaUstavljal in radovedno ogledoval ?lalo delavnico, iz katere so ponesli PPri motorji in mopedi ime — TOMOS Koper. Ob starem skladišču so aaceli prvi betonski stebri spremi-MMi obraz pokrajine. Rasli so ob ?eHehnem brnenju gradbenih stro-lev>. ki so> se kot v odmevu pogo-ar.tali s škripajočimi žerjavi v Se-Pedeli, koder so prav počasi obli-^°vali predmestje Kopra novi bloki stolpxiicami. V Koper so prihajali ?*'adi ljudje iz raznih krajev Slo-enije.
• V štirih letih intenzivne gradnje i6 tovarna stala: ob tem, ko so jo , °Polnjevali gradbeniki po premiš-Jenem načrtu in je rasla iz tedna mden, so se v njenih delavnicah !Premin}ali neizkušeni, mladi ljudje s rzknšene, mlade strokovnjake.
lri milijarde, ki jih je vložila v padnjo naša skupnost, so bile do-r° vložen denar. Najboljši porok
Zmagoslavje
MLADOSTI
tega sta trud in prizadevnost delavcev Tomosa, ki so v vseh teh letih izročil tržišču 18.208 motorjev raznih vrst v skupni vrednosti — štirih milijard. Od štirinajstega junija 1959 pa, ko se je v strojnih delavnicah sprožil vzvod tekočega traku in so zaživele velike, prostorne hale, bodo delavci Tomosa dajali tržišču letno — 30.000 skuterjev, motorjev in mopedov.
Nova tovarna je resnično zmagoslavje mladosti! Za njenimi zahtevnimi stroji stoje mladi delavci, v konstruktorskih dvoranah se sklanjajo nad risalnimi mizami mladi tehniki in inženirji, v upravnem poslopju te sprejmejo mladi ljudje, saj je povprečna starost vseh zaposlenih — dvajset let! Od teh pa naša skupnost lahko upravičeno pričakuje, da bodo znali prisluhniti času in kot izkušeni delavci, ki so zrasli s tovarniškim zidovi in poznajo v njej vsak vijak stroja — tudi dobro, vzorno gospodariti.
Veliki, dobro izpolnjeni odgovorni nalogi izgradnje sledi zdaj nemara še večja, pomembnejša naloga — gospodarjenje. To misel je; najlepše izrazij tovariš Tito med pozdravom delavcem, ko je dejal:
»Pran od tega, kakšni so odnosi znotraj podjetja, ali so ti zares pravilni in zares socialistični, od tega je odvisen hiter razvoj in napredek posameznega podjetja. Zadovoljstvo o kolektivu je odvisno od medsebojnih odnosov med vodilnimi ljudmi in delavci pri strojih. Če je med njimi pravilno razumevanje in če se pravilno rešujejo vprašanja nagrajevanja po zaslugah in če se pravilno pojmuje materialna interesiranost vsakega človeka ter se na osnovi te materialne interesiranosti tudi s polnimi koraki napreduje in da se tisti ljudje, hi dajejo vse od sebe, temu primerno nagrajujejo, potem je to ogromna spodbuda za nadaljnji razvoj naše proizvodnje.^
Popoldan je, tri je ura vn to- ugotovili smo, da dosedanja de-variš Stefan Nemec, strojni teh- javnost delavskega sveta ne more nik in sekretar tovarniškega ko- zadovoljiti naših potreb, zato smo miteja Zveze komunistov v jese- sklenili, da bomo ustanovili eko-niški železarni je že odšel domov, nomske enote.-«
»Na Javorniku je doma,« nam Riše nam skico nove organi-je povedal vratar, »pa pohitite, zacije upravljanja tovarne in posuj ga zelo redko najdete doma. jasnjuje:
Je pač sekretar, in sestankom ne »Ekonomske enote, ki jih usta-uide.«	navijamo, bodo v valjarni, v to-
In res se je tovariš Nemec spet piUiiških in predelovalnih obra-odpravljal na sestanek. Pa je vse- ^ v vzdrževalnih obratih in v eno našel toliko časa, da se je z raznih sektorjih. Njihovi delavski nami pogovoril. Sekretar je res SVeti bodo prevzeli dobršen del šele nekaj mesecev, vendar pozna pravic-osrednjega delavskega svetovano kot svoj dom, saj se je v ta in f,0tj0 v 0kviru svoje enote
njej že kmalu po vojni izučil za vajenca in se je potlej, ko se je vrnil iz Srednje tehnične šole, spet z vnemo lotil dela v njej in v njenih organizacijah.
»Najraje bi vam govoril o našem delavskem upravljanju. V zadnjih mesecih smo se namreč vsi komunisti in strokovnjaki in organi samoupravljanja največ ukvarjali z reorganizacijo tovarne.«
Oči ima dobrodušne, skoro otroške in na mladostnem obrazu mu igra smehljaj.
samostojno gospodarili. Najvažnejše pri vsem tem pa je dejstvo, da smo v nekaj mesecih zainteresirali za gospodarjenje veliko število delavcev, ki bodo poslej v ekonomskih enotah z večjo vnemo sodelovali v delavskih svetih in njihovih organih. In prav zato smo tudi lahko sestavili kar dober tarifni pravilnik, dober zato, ker je rezultat dela širokega kroga delavcev in ker bo zares omogočil nagrajevanje po učinku.«
Vse to nam pripoveduje s takšno zavzetostjo, kot pripcve-
»V tovarni nas dela že nad duje oče o rasti svojega otroka, o 6800. To je ogromen kolektiv, njegovih prvih korakih, o uspe-prevdlik, da bi ga lahko dobro hih v šoli. Iz vsake njegove be-upravljal samo osrednji delavski sede diha mladostna vnema in svet, kajti obratni delavski sveti iskrena, komunistična prizadev-niso imeli nobene materialne nost.	,
osnove. Že precej časa smo čutili, »Na kongresu bomo lahko poda bo v tem sistemu treba nekaj vedali, da smo se kar dobro pri- , spremeniti, se pravi, približati pravili nanj in da mu ne prina-upravljanje delavcem. Kolikokrat samo samo proizvodnih uspehov, smo tarnali, da v obratih ni pra- ampak tudi prve uspehe v naših vega zanimanja za gospodarjenje prizadevanjih za razširitev in in da delavci premalo razmišlja- okrepiteb delavskega samouprav-jo o skupnih zadevah. Skratka, Ijanja.«
KOMUNA
Tovariš Tone Praprotnik, se- tovamišlte plotove in komunalno kretar občinskega komiteja Zve- življenje je vedno bolj živahno« ze komunistov v Litiji, pripoveJ _	_	^	.
duje.	j >	Tone Praprotnik je star komu-
»Ugotovitev, da smo v obdobju	j* razmeroma
med III. in IV. kongresom Zveze mlad’™ f sa ^tji kar pomni, je ov Slovenile močno na- Posvetil stvari delavskega razreda. Neki tovariš, ki se mu je pred
komunistov Slovenije močno na-
je namreč naša občina zaostajala za razvojem drugih krajev, celo takih, ki so industrijsko slabše razviti. V zadnjih letih so se raz-
mu pomagali, nam je pripovedoval, da ljudje Praprotnika spoštujejo. Tovarišica v občinskem ljudskem odboru pa nam je po-
je, ki vedo, za kaj pravzaprav p P ,-
gre. Kolektivi so že pogledali čez (Nadaljevanje na 2. strani.)
SEKRETARJI GOVORE
(Nadaljevanje s 1. strani)
»Dosegli smo že prve uspehe. Petletni plan graditve stanovanj bomo izpolnili že drugo leto. Šestdeset stanovanj sicer ni veliko, vendar je dokaz, da so se razmere premaknile na bolje, saj smo vsa prejšnja leta sezidali samo eno_ stanovanjsko hišo. Tovarne pomagajo, zlasti predilni-
vsem s pomočjo predilnice, ustanoviti še razne servise. Preskrba še ni urejena in na tem področju vlada velik nered. Sedaj bomo na tržnici dobili nov lokal za sadje in zelenjavo, velidar je to malo v primerjavi s tistim, kar bomo morali še storiti.
Veliko tega bi vam še lahko povedal: o starih težavah, ki jih
Stefan Nemec, sekretar tovarniškega komiteja ZKS v jeseniški železarni
da niso mogle izpolnjevati svojih dolžnosti.
Po zadnji letni konferenci se razmere zboljšujejo. V Zvezo komunistov smo sprejeli že kakih 50 mladih ljudi in pri tem se ne mislimo ustaviti. Se mnogi mladi ljudje bi radi postali komimisti. Tam, kjer so že razdrli plotove, s katerimi so se ogradili komunisti — kot na primer v podjetju »Motor*', kjer so sprejeli v Zvezo komunistov 17 mladih delavcev — se je vpliv komunistov močno okrepil in splošne razmere so veliko boljše kot prej. Kolektivi so trdnejši, skupna zavest je večja, delavsko upravljanje boljše; delavci se bolj zanimajo za občinske zadeve in njihov vpliv je že čutiti na vasi.
Ne bi mogel reči, da v prejšnjih letih ni bilo nič storjenega. Bilo je, celo veliko, prav na vseh področjih, vendar nam je sektaštvo v osnovnih organizacijah precej škodovalo.
Imamo velike načrte. Industrijo bomo še naprej razvijali, najbolj tiste industrijske veje, ki odgovarjajo našim razmeram. V kmetijstvu pa se zavzemamo za
Mladi komunisti pred svojim komitejem
napredek živinoreje. Te načrte bomo izpolnili le, če bomo komunisti v podjetjih in v komuni in na vasi vedno komunisti in če se bomo zavedali, da komunisti ne odbijajo, temveč pridobivajo lju* di, In takšnih komunistov je danes pri nas vedno več.«
TOVARNA IN LJUDJE
ca, ki je sama zgradila dva velika bloka. Pred nedavnim so na primer tovariši iz tega kolektiva sklenili, da bodo z lastnimi sredstvi zgradili veliko stanovanjsko-trgovsko hišo, tako da bo tudi Litija končno dobila nekaj sodobnih trgovm.
Sicer pa lahko rečem, da komunisti zadnje čase dokaj zavzeto delujejo v ljudskem odboru, v raznih svetih in organizacijah. Najbolj smo zadovoljni z delom zbora proizvajalcev, ki že povsem samostojno razpravlja o problemih in jih tudi rešuje. V njem je skoro polovica komunistov. Ustanovili smo stanovanjsko skupnost, ki ima za sedaj le pralnico in otroški vrtec, namerava pa, pred-
še lahko najdemo na vseh področjih našega življenja, o razmerah v kmetijstvu, 'ki nam povzročajo sive lase, o devetdesetih novih komunistih, ki smo jih sprejeli v zadnjem času, o tem, kako krepimo družbene organizacije in kako pred vsako važnejšo odločitvijo sklicujemo aktiv komunistov ljudskega odbora in se dogovorimo o stališčih. Pa naj ob koncu povem le, da gremo na kongres z zavestjo, da je bil razvoj naše občine v zadnjih letih hitrejši in pomembnejši kot v prejšnjih desetih letih.«
Odhajam in mislim na tistega neznanega tovariša in tovarišico, ki sta nam povedala, zakaj imajo ljudje tovariša Praprotnika radi in zakaj ga spoštujejo.
Sedimo v sobi, kjer se navadno sestajajo partijski in sindikalni voditelji kranjske tovarne »Iskra«. Vetrič prinaša skozi odprto okno ropot strojev. Tovariš Štancer, sekretar tovarniškega komiteja Zveze komunistov, pravi: »Rad vam bom povedal vse, kar želite, o številkah pa nerad govorim. Podatke o naših uspehih že tako poznate. Raje bom govoril o komunistih, o delavcih in strokovnjakih, ki so ustvarili to našo tovarno in rasli z njo. Povedal bi vam rad, kaj za vse nas pomeni naša tovarna.«
Mlad je, živahen in iz njega izžareva samozavest in moč človeka, ki ve, kaj hoče.
Pripoveduje, kako so v letih po osvoboditvi začeli in kako so bili mnogi med njimi nebogljeni in negotovi, ker niso znali delati. Govori, kako težko je bilo spo-
četka, ko so gradili tovarno in se obenem učili, kako naj delajo in upravljajo. Spominja se svojega življenja ... Pred dvanajstimi leti je prišel v tovarno in takrat je imel osemnajst let. Bil je skojevec in rad je imel to domovino, toda to je bilo premalo. Človek postane človek šele takrat, ko se nauči delati in živeti. V tovarni se je tega naučil. V tovarniški industrijski šoli se je izučil za preciznega mehanika, v' tovarniški skojevski in partijski organizaciji pa za komunista in v delavskem svetu za upravljavca. In takšnih je veliko v njihovi tovarni.
»Tega,« pravi, »ne morem povedati s številkami.«
Podatki o gospodarskih uspehih res ne morejo prikazati veli-či.ne življenja in ustvarjanja našega človeka, vendar na svoj način kažejo dejstva o našem delu.
Ko jih prebiramo in primerjamo, z zadovoljstvom ugotavljamo, kaj smo že dosegli in razmišljamo o tem, kaj bomo še storili. Ugotavljamo na primer, da se je »Iskra« razvila v mogočen kolektiv, ki ima 3000 članov in ki svoje delovne naloge izpolnjuje in presega. Postala je ena naših najmodernejših tovarn in njena proizvodnja je dosegla evropsko raven.
»Pa se ne bomo ustavili. Lani smo nabavili precej novih strojev in osvojili nove proizvode.
»Vsako zadevo rešujemo skup' no, pritegnemo vse organizacija posvetujemo se in iščemo naj' boljše rešitve. Tako postajamo bolj samozavestni, vedno več ie delavcev, ki odkrito zagovarjajo svoje mnenje, sodelujejo v raZ' pravah... Ustanovili smo tudi študijski center in dobili psih0' loga. Sedaj se z vsakim novih1 delavcem posebej pomenimo, uQ°f tovimo, za kakšno delo bo naj' bolj sposoben in potem spremlja' mo njegov razvoj, mu pomagam?
MLADOST
Škofja Loka. Starodavno zidovje, ki ga je čas razjedel, in otročički se igrajo ob njem. In ko jih takole gledam, brezskrbne in vesele, se mi starikavi grad ne zdi tako pust in dolgočasen in tudi mesto je nekako pomlajeno; morebiti zaradi tehle otročičkov, mogoče pa tudi zaradi novih delavskih hiš in sonca, ki zahaja in z zadnjimi žarki obseva to staro mesto, v katerem kipi mladost.
Tovariša Andreja Levičnika, sekretarja občinskega komiteja Zveze komunistov, smo motili med sestankom komiteja.
»Najprej vam bom govoril o težavah. V naših partijskih organizacijah so bili do nedavnega v glavnem starejši ljudje. Povpreč-
na starost • komunistov je bila 35 let. Ip, devet let niso v našem kraju sprejeli v Zvezo komunistov niti enega človeka. To sektaštvo nam je povzročilo veliko škode. Na primer: 45 odstotkov prebivalcev naše občine je zaposleno v industriji in le 33 odstotkov v kmetijstvu, pa je vpliv kmetov še vedno' zelo močan. Številni kmetje prihajajo v tovarne in ostanejo kmetje. Namesto da bi ti ljudje prinašali iz tovarn na vas delavski duh, je prav nasprotno — v tovarne vnašajo kmečko miselnost. In v predilnici, naši največji tovarni, kjer je zaposlenih 600 ljudi, ima osnovna organizacija Zveze komunistov le nekaj nad 30 članov. Takšne vase zaprte skupine komunistov seve-
Andrej
Levienik, sekretar tovarniškega komiteja ZKS v Škofji Loki
Alojz Štancer, sekretar tovarniškega komiteja ZKS v »Iskri«
Proizvodnjo avtomatiziramo. Začeli smo izdelovati avtoelektrične proizvode, ki nam odpirajo široke možnosti razvoja. Ustanovili bomo nove podružnice, odprli nove obrate. In za vse to so potrebni strokovnjaki, dobri delavci, razgledani in zavedni ljudje. Takšni pa se ne rodijo in tudi v šolah se ne naučijo vsega. Sele pri nas, v naši »šoli«, lahko polože svojo veliko maturo. Pri tem jim lahko komunisti največ pomagamo. Jim tudi moramo pomagati.«
In govori o prizadevnosti komunistov, da bi delavci postali strokovnjaki in dobri delavci in da bi jih čimveč sodelovalo v upravljanju.
v tečajih, na študijskih sestankifh pri strojih, v organizacijah.«
Ob slovesu pravi:
»Večkrat govorimo o skrbi 2® človeka in povemo, kako je z šo menzo, koliko ljudi smo posle11 na letovanje. In vendar je vsa, naša tovarna in vse delo v tudi skrb za človeka. Ne mish1? samo na plačo, na zaslužek. M*' slim na vse nas, ki smo v tej t0' varni postali strokovnjaki in k°' munisii in dobri delavci, na vs° vašo »Iskro«, ki je za nas šola ^ dom, v katerem spoznavamo ž\0' Ijenje in se učimo živeti.«
•
(Po pripovedovanju sekretarje0 napisal Janez Voljč. FotorepoTte' Milan Šparovec)
KONGRESNO SLAVJE V VUKOVARU
Kako je vukovarska partijska organizacija pripravila junija 1920. leta U. kongres KPJ — Buržoazija je skušala preprečiti kongres — Napredni Vukovar je svečano sprejel delegate, med katerimi so bili tudi predstavniki slovenskih komunistov
Na zidu Delavskega doma v Vukovaru je spominska plošča z naslednjimi besedami: »V dvorani Delavskega doma je bil v dneh od 20.—25. junija 1920 II. koiigres Socialistične partije Jugoslavije (komunistov), na katerem je dobila partija ime Komunistična partija Jugoslavije. V imenu nad 60.000 članov je 374 delegatov iz vseh naših krajev sprejelo partijski program, resolucijo o političnem položaju in nalogah Komunistične partije Jugoslavije, novi statut in proglas proletariata Jugoslavije. To spominsko ploščo sta odkrila na čast VI. kongresa KPJ Centralni komite KPJ in Centralni odbor Zveze sindikatov Jugoslavije oktobra 1952.« Druga spominska plošča je postavljena na zunanjem zidu doma, ki ima zdaj ime Djure Salaja, na najbolj vidnem mestu z ulične strani pa je tretja v spomin na delavskega borca iz Vukovara Stjepana Supanca, ki so ga orožniki ubili 2. januarja 1921.
Vukovarski kongres je bil v težavnem političnem položaju. Buržoazija, ki se je utrjevala na oblasti, je postala brutalna. Proletariat tega mesteca ob Donavi je resno poprijel v pripravah na kongres. Lokalni list »Radnička straža« je 12. junija 1920 pozval delavce, naj tovariško sprejmejo delegate,' lei bodo prišli v drugi polovici meseca.
Nekaj dni pred kongresom so se v veliki dvorani Delavskega doma sestali člani vukovarske organizacije Socialistične delavske partije (komunistov), izbrali so delegate in sklenili, da bo Partija spremenila ime ter odstranila ' omahljivce in druge člane, ki so ubirali svojo politično smer. Vukovarska organizacija je izvolila devet delegatov, med njimi Stjepana
Supanca, Josipa Ajetiča in Bo-gumila Hermana. Sprejeli so tudi resolucijo, po kateri so bili delegati dolžni zastopati stališče krajevne organizacije, ki je sestavila naslednje poglavitne točke:
odprava dotedanjih pokrajinskih svetov;
upostavitev okrožnih sekretariatov, ki jih bo vodil Centralni partijski svet;
sprememba imena Partije, ker je dosedanje ime povsem centraško;
predlog, naj partija dobi ime Komunistična partija Jugoslavije.
Vukovarska buržoazija — posestniki, trgovci, industrije! in bogati obrtniki, ki so jih vodili politiki — je skušala s policijo na vse načine preprečiti kongres v Vukovaru. Lokalni
buržoazni list je napadel organizatorje kongresa, hujskal policijo in pozival meščane, naj preprečijo zamisel proletariata. Delegacijo so poslali celo v Beograd, kjer jo je sprejel Aleksander Karadjordjevič.
Pa ni pomagalo. Priprave na kongres so bile uspešne. Tik pred začetkom kongresa, 19. junija, je šlo napredno prebivalstvo Vukovara z zastavami in transparenti v pristanišče, kjer je sprejelo delegate iz Beograda in Novega Sada, ki so se pripeljali z ladjo.
Zvečer je bilo mesto slavnostno okrašeno in razsvetljeno. Na poslopju Delavskega doma so plapolale zastave, mnoge hiše in izložbe trgovin so bile okrašene s cvetjem. Vukovar, mesto ob izlivu Vuke v Donavo, je pričakoval zgodovinski trenutek.
ZAVRNJENA RESOLUCIJA ŽIVKA TOPALOVICA
Kongres se je začel 20. junija ob desetih. Čeprav niso ohranjeni zapisniki o kongresu — izjema so le nestrokovni zapiski dveh policijskih agentov, ki sJa prisostvovala sejam, in pa poročila v delavskih listih — kažejo ti skromni podatki, da je komunistična večina, v katere imenu sta nastopila Filip Filipovič in Živko Jovanovič, dosledno zagovarjala program' razrednega revolucionarnega boja.
Delegati so sprejeli poslom nik in izvolili delovno predsec stvo. Po poročilu partijske upr; ve se je začelo delo po komis jah. Partijski program so spri jeli soglasno.
Program in resolucija KF sta imela nekaj izrazitih p< manjkljivosti, ki šo značilne 2 »otroška leta« Partije.
V programu in resoluciji ni ničesar o nacionalnem vprašanju.
Agrarno vprašanje so napačno razlagali. KPJ se je zavzemala za »socializacijo velikih posesti«, zahtevala je »odvzem velikih posesti in njihovo izročitev — z ustreznim inventarjem in brez odškodnine ' — kmečkim svetom, v katerih bodo resnični obdelovalci zemlje«. Ničesar pa ni o tem, ali bodo kmečki sveti delili zemljo revnim kmetom. (To je značilno socialnodemokratsko stališče do kmečkega vprašanja.)
Program in resolucija se zavzemata za ukinitev davkov, ki jih plačuje delovno ljudstvo, in zahtevata, naj jih plačujejo le premožni Ijifdje, čeprav omenjata razlastitev in nacionalizacijo proizvodnje oziroma likvidacijo kapitalizma.
Takih protislovij je bilo precej v statutu, programu in v resolucijah, vendar sta ta program, in akcijski program, ki je bil sprejet v Vukovaru 24. mnija 1920, pozitivna, ker se je Partija dobro zavedala, kakšno
stališče naj zavzame delovno ljudstvo do buržoazne države in s kakšnimi sredstvi naj se bori za svoje interese.
Četrtega kongresnega dne so razpravljali o partijski taktiki. Živko Jovanovič je predložil kongresno resolucijo o neposrednih nalogah Partije in program. Živko Topalovič pa je predložil drugo resolucijo v imenu manjšine. Ves dan so razpravljali o resolucijah, glasovali so šele pozno zvečer. Z veliko večino je bila sprejeta resolucija, ki jo je predložil Živko Jovanovič, medtem ko so Topa-lovičevo zavrnili in jo ocenili kot odkrit nastop proti Partiji in njenim interesom.
Kongres je sprejel in izglasoval tudi partijski statut. Skupino Živka Topaloviča so ocenili kot razbijaško. To je bilo točno, ker so centraši takoj po kongresu izstopili iz Komunistične' partije Jugoslavije, izdali svoj »Manifest« in poudarjali, da nimajo s komunisti nič več skupnega.
Oportunisti in centraši so doživeli na vukovarskem kongresu neuspeh. To se vidi tudi v rezultatih volitev Centralnega sveta Partije. Voiilo je 305 delegatov, 63 listkov je bilo praznih, vodstvo oziroma komunistična večina pa je dobila 240 glasov.
To je bil zadnji kongres v predvojnem obdobju, ker je bila
kmalu potem objavljena Obzn3' na, za njo pa Zakon o zašp11 države in je morala KPJ v n3' galo. Tretji kongres je bil le: 1926 na' Dunaju, četrti pa leta 1928 v Dresdenu.
PARTIJSKE IN SINDIKAlN6 ORGANIZACIJE SO POZDRAVILE SKLEP® , VUKOVARSKEGA KONGR®8^
Sredi julija 1920 je imela v^3 kovarska partijska organizacij letno konferenco, na kateri ^ pozdravila sklepe II. kongr??0 in obsodila izdajalsko stali6“ centrašev. List »Radnička str ža« je objavil proglas Centr3 nega sveta KPJ in uradno st lišče do protidelavske dejav11 sti centrašev.
Sklepe II. kongresa so kd13 pozdravile tudi partijske in s* dikalne organizacije Slavons* ga Broda, Osijeka, Karlo^ j
so dobili člani KPJ nove iz^a?g niče, v začetku septembra P3 3 imela vukovarska napre(So3 sindikalna mladina sestanek, katerem je obravnavala vinske sklepe II. kong^Lj Kmalu potem so se sestale
razpon
Rume, Zemuna in drugih ^ra jev po vsej deželi. Poleti
članice
Partije,
ki so
mu so odločno
narno pot.
vukovarski
nadaljevali
Ijale o sklepih kongresa 1°,$ novih nalogah, zlasti o žen®* vprašanjih.	.u
Vpliv Partijč v tem d® Slavonije in Srema je naglo ^ raščal. Toda takoj po °.ivs Obznane je bil list »Ra.^nl 0st straža« prepovedan, dejalo partijskih in sindikalnih o.tLjj nizacij pa so dušili z najo krutimi metodami. Navzlic ' tj
Yyn 11 c* /-\ vrs 1^
revoiuf10
T.
Štiri desetletja nam govore o tem; bili so PRVI MED STAVKAJOČIMI pred vojno, ko so se BOJEVALI PROTI NASILJU MONARHISTIČNE DIKTATURE; PRVI SO BILI V OGNJU JURIŠEV NA SOVRAŽNIKA, KI JE S SVOJIMI HORDAMI PREPLAVIL NASO ZEMLJO; PRVI SO MED BAKLAMI REVOLUCIJE KLESALI TEMELJE NOVI DRUŽBI; KOMUNISTI SO PRVI, Ki S PROLETARCI NASE DOMOVINE URESNIČUJEJO NAČELA SOCIALISTIČNE UREDITVE! POGLEJ OKOLI SEBE: PRIPOVED ŠTIRIH VELIKIH DESETLETIJ SE NADALJUJE!
ZA TREMI, ŠTIRIMI PRIMERI, S KATERIMI BI VAS
Radi seznanili, se skriva Se sto in sto drugih, Ki NADALJUJEJO PRIPOVED DESETLETIJ!
komu bi ponudili svojo sposob- utrip skupnosti in se jim zazdi nost. Na kolektiv, ki je čakal na- samoumevno poštena oddolžitev nje leta in leta, mirno pozabijo. Pri delovnemu kolektivu, ki jim ometem pa so krivi tudi drugi kolek- goča študij. Prizadevati si mora-tivi, kj brezobzirno odkupujejo jo, da postanejo dobri člani naše takšne majave štipendiste in s skupnosti, kajti takšnim ljudem tem »nehote- škodujejo drugemu zaupa kolektiv in v zaupanju je kolektivu.	naš delovni uspeh!« — je bil ko-
»Cas je, da skrbimo za kadre, nec prijetnega srečanja s starimi dokler so še v raznih šolah. Naš komunisti in dobrimi delavci v interes je, in tudi mora biti, da železniških delavnicah »Boris mladi ljudje čimprej začutijo Kidrič« v Mariboru.
Mi vsi smo gospodarji!
To je bil dogodek za Maribor- jo veljavo kot član kolektiva, ki sko tekstilno tovarno, ko se je po ima ob pravici tudi dolžnost iz-predilnicah in tkalnicah, med de- boljševati način dela. dvigati pro-lavci in uslužbenci, raznesla vest, izvodnjo, s svojo zavzetostjo vpli-da visi na oglasni deski osnutek vati na druge in s pozornostjo do novega tarifnega pravilnika. Že napak oblikovati v sebi dobrega prvi dan so ljudje postajali pred gospodarja.
nR?V Nekateri so si prepisovali »Problemi, ki so vezani na za-podatke, ki so vzbujali zanima- vest, so še najlaže rešljivi'« »Teže nje, drugi so v gručah 'razprav- je reševati probleme tam, kjer je ijah in spet tretji so molče pre- rei«itev odvisna od denarja!« Tako tehtavali pravilnost osnutka. so malce hudomušno napeljali Drugi dan je bil dopoldanski člani tovarniškega komiteja raz-odmor prekratek. Delavci so se govor na — stanovanjsko vpra-živo pogovarjali. Tudi popoldan- šanje, ki je tudi tu pogosta točka
**-#■*-*-*«•**♦*
Sicah ooru.
V tovarniškem komiteju MTT smo se srečali s komunisti, prizadevnimi delavci in funkcionarji, ki so nam pripovedovali o delu partijske organizacije v tovarni. Na sliki: Marija Pušnik, predsednica delavskega sveta, in Karel Rajniš, predsednik sindikata
^feSov86 A! dnak netki kf1 rh ^eKtovTpač pa tudj dobr- gl je razpne S^eSi s» .Kovnjak°v. Mlad konstruktor šno mero zdravega odnosa do to- nnstavknmi. •
ska izmena tkalk in predic je ve- dnevnega reda.
nič ni nenavaden pri- njaki in hkrati delavci, ki jim ni dela marsikaj povedati in je z MTT ie Dred kratkim dogra-
~ ::
Ju	osnutek pravilnika, zmanj- med starim železjem in novi, so-
Naš razgovor Je zastal, kratek	neSa kamenja in na lovljenje,
mestiti.	molk in problem se je pokazal v	ravnotežja po lesenih brveh.
Rekonstrukcija tovarne bo	sta-	drugi luči.	Kljub temu pa vsak izmed njih z
la 700 milijonov!	»No, vprašanje ni ostalo v zadovoljstvom spremlja veliko
Prve anuitete že	trkajo	na	zraku! Dober gospodar bo znal	d®10 in se 2 drugimi veseli sle-
vrata!	obrniti dinar v svojo korist. Novi	hemega metra položene kanaliza-
Tovarna je zgradila	doslej	šest	stroji in realno povečani plan	cijske cevi.
blokov, v	katerih je	210 stano-	proizvodnje tudi ni kar tako!
ij naposled tarifni pravilnik zado-	vanj, nekaj stanovanj	je preure-	Pridite k nam čez pol leta, pa bo-
voljil delavcev v vseh obratih, jim	dila, tako	da je lahko rešila 385	ste lahko zabeležili o nas, da ni
prisodil zadovoljivo postavko gle-	prošenj.	uresničitev nobenega načrta pre-
de na strokovnost in delovno me- Kmalu bo vseljiv še zadnji težka ali celo nemogoča, pa četudi sto ter jim v gibljivem delu za- blok s 24 stanovanji!	je stanovanjski, če se bo partijska
gotovil ob boljšj proizvodnji, vest- Prošenj za stanovanje pa je še organizacija s kolektivom zavze-nosti in prizadevnosti posamezni- mnogo!	mala za stvar kot pravi gospodar,
~o.uvnjaKov. ivuaa KonstruKtor sno mero zdravega odnosa do to- postavkami J® ponudil, da bo preračunal varišev, interes za dobro gospo- Spet g0 ge pred oglasno desko
zbirali delavci, spet so padali li-
ssufsrrj sasre
Pobudo so dali komunisti ki jih je v Izoli 736
ka in kolektiva tudi služek.
boljši za- Torej?
ki zna gospodariti!«
Kadar človek zapiše kakšno rešitev, je ustvarjen videz lahko opravljenega dela. Le malokdaj pomisli, da se nemara skriva za vrsticami dokaj napornih ur in neprespanih noči v prostorih to-
Tudi mesto lahko spremenimo!
V .Tovarni emajlirane posode v Celju so nam povedali, da so se letošnjem letu pomnožile vrste ZK za sedemdeset novih članov, *adincev in mladink, ki z drugimi komunisti vse odločneje pose-,Jo v življenje svojega delovnega kolektiva. Na sliki: sekretar Judeja ZK Ivan Čendak, komunist z najkrajšim stažem Vojko °dgoršek in predsednik mladinske organizacije Ignac Senčar
Res, veliko je delo, ki so se ga lotili! V tej akciji so se povezali s sindikati, SZDL in mladino. Samo vajenci so k temu delu prispevali 1300 ur!
V Izoli je zaposlenih preko 2000
Domačin spozna Izolo z zave-	tal, na ruševine pa postaviti	žena. Tem ženam olajšuje delo
zanimi očmi. Mestece je polno	novo!«	stanovanjska skupnost s pralnim,
značilnega vonja po ribah, morju, Ureditev otoškega dela mesta	gospodinjskim in mizarskim ser-
razcvelih mandeljih in trohnobi,	s slabo, nezdravo kanalizacijo,	Visom, s šivalnico, predvsem pa z
varniškega komiteja Zveze komu-	Tega vonja je vajen domačin, od-	kjer so	smetišča malone pod	okni	uvajanjem	otroških	vrtcev, ki jih
nistov.	kar	pomni. Sicer se pa Izola ni	in 1000	stanovanj brez vode,	velja	zaposlene	žene še	zmerom naj-
Tako tudi v MTT ni bil led kdo ve kako spremenila. Se zme- po natančnem predračunu — mi- bolj pogrešajo, mimogrede prebit! Razgovori ob rom je z eno nogo v času Halieti- lijardo dinarjev!	Tako se postopno ureja življe-
novem tarifnem pravilniku so bilj uma, z drugo pa v zanimivi, a do- Lotili so se dela: prvih 50 mi- nje v mestu, kj šteje 7000 prebi-pravzaprav razgovori o	delav-	kaj	nesodobni arhitekturi ozkih	lijonov	je šlo za očiščevalno	akci-	valcev. Vsak šesti	je član ZKJ,
skem samoupravljanju,	saj so	ulic	in uličic, bajt in bajtic.	jo. Morje.je pogoltnilo 1500	kubi-	vsak peti	komunist — delavec,
predvsem podčrtovali samozavest V sansimonskem zalivu še kov raznih odpadkov, ki so se Dela, ki se jih lotevajo z vso delavca,	od	katere	je	v	dobršni	danes splakujejo valovi stari po-	nabrali na smetiščih desetletja in	odločnostjo, krepijo vero v načr-
meri	odvisna	proizvodnja	in	de-	mol, ob katerem so benečanske	desetletja.	te za bodočnost. Že letos bodo za-
lavčeve osebne koristi.	galeje drgnile svoje boke, ko so Nadaljeyanje tega dela je ure- orali prvi buldožerji v sansi-
-Daite mi dobro nlačo' Tictn natovarjale istrske smokve in vi- ditev kanalizacije! V vseh delih monsko obalo, kjer bo nekoč stal kar naj bi še dobil, če born več no v Halietiumu. Pristanišče je mesta lahko opaziš grmade ce- velik hotel, ki bo z novo plažo
mesta lahko
napravil, pa kar pustite!« — je pozabljeno, zdaj je le še arheo- mentnih cevi. Glavne ulice so pol- spet^nov biser na našem Jadranu, kdo zagodrnjal! Takšen delavec ^o^3 znamenitost.
pač ne ocenjuje dosti svojih spo-
ne razkritih kanalov. Kadar hite Takrat pa — in to bo kmalu — Izolani po svojih opravkih, so ob- domačin ne bo več spozna) svo-
Dejania so najzgovornejša
H	^	™	„	i. ™,„	g, m	zčszjs.
0!?nološki proces v proizvodnji,	darjenje	in	prepričanje socializmu	njegov doprinos k	boljšemu	go-	Ijenjski	prostor omejuje prebival-
, £ tega si je obetal smotrnejše	predanega človeka«	.	gspodarjenju v podjetju! Poleg	cem morje,	ki jih varuje s treh
k*oriščanje raznih materialov. Skrb in zavzetost	za rast	in	tega pa je v tem nekaj že davno	strani neba. Proti četrti, severu,
esedo pa mu je pretrgala oma-	razvoj mladih moči,	kadrov	je	preživelega, nekaj tistega, kar je	je še dovolj	prostega za novo Izo-
l^ažujoča kretnja roke nekoga	čestokrat trd oreh. Delavci plaču-	revolucija zbrisala z mezdnim	lo: tu rasto	med rdečimi njivami
faMd Predpostavljenih,	ki je z	jejo	štipendiste, nekateri štipen-	odnosom	med	delavcem in delo-	in zelenimi	trtami stanovanjski
- io vzvišenim eissem	nmreHai	Hicti	n n	v	»c+nrem cHin*, rinejo	dajalcem.	bloki in	med	cvetočimi v rt o vi lič-
ne hišice. Ob tej novi Izoli pozabiš na ono staro, otoško ...
Slišal sem: »Izola je leglo pod
vzvišenim glasom povedal disti pa v »starem stilu-^emu inženirju, da je »že on naprej. Da bi se prijavili na vj] Vse te reči pretuhtal in spra- prakso v tovarni, ki jih štipendi-ttpj13. Papir, zakaj bi se potemta- ra, jim ne pride na misel. Več »iz-
V predvojnih Trbovljah: Varč- Predvsem pa od skrbi kolektiva no dekle, delavka v rudniku na za delavca, za njegovo varnost, separaciji, si je želelo klobuček. Emajlirka je v letošnjem letu Skromen klobuček! Odtegovala potrošila 20 milijonov za zaščito si je od ust in naposled — ga je pri delu kot tudi za delovne oble-kupila.
^ še drugi mučili!« No, mlajši kušenj« dobe, če ujamejo kakšno Zaupanje v samega sebe pa je gan in mačk, ki begajo po dvori- sprehoduN jo ^^srečaf^avnateTj roka vice ^ki	'roke ^nred
JistJr.fi131: ^otel J? vedeti, kje so lopato ali kramp kje v Nemčiji, zvenelo iz besed tistega delavca, ščihjn kleteh ter kotijo svoje rudnika; ki se je sprehajal z nje- škodljivimi keSikiijami, ognje-
računi, če so že izračunani!? In ko dokončajo študij — stara komunista ki je zaslutil v siste- mladiče po umazanih kanalih! nTm * * Hel	°	tQUJTI
globoko premišljajo, mu nagrajevanja po učinku svo- Celo mesto bi morali 'podreti do r1” delovodjem. Gospod se je mmi zublj, ah električnim to-
pesem
dekletu ha široko odkril! Ko ga kom.
je delovodja nato opozoril, češ Ko je ponudil kolektiv Bog-
tiapredalu, pod ključem ven-— odgovor je bil logičen.
»■»a™«!	delavko, tm. - deiavc« , tov.™ - s,t
" tsogu? r^voatei,	SSS»“ mor)“
še vedno izko-
r in napadov, bi se njihove •»»•» 50 16 dosti hitfeje redčile, kot pa ***** Se Polnile!
last®.Ce bi se ljudje učili le na 8ria . napakah in ne tudi iz do-isl.1?}J tistih, ki so jih napake že de, bi tej šoli ne bilo ne kon-1:16 kraja!
® Kje bi iskali napredek, če ki^ajpoprej v zaupanju, v nese-tHišč jzročilih, v zavestnem pre-*v'aniu pridobljenega položaja tlrb naslednikom.
fiiliif
...*•*■»»»»**#
JT
Hi ..
lili
lili
mm ?
iiŠj&i 1;:H: 'i::
g	fe
je ^fkatere železne srajce, ki jih (L. , 0vala preteklost, se še niso Cel3 izrabile.
lejJ Jarmu starega delovni ko-svQ.lv ne bi mogel pomlajevati keue Proizvodnje! V mariborskih dei(,Ynicah »Boris Kidrič« pa iz-najmodernejše vozove,
(te})rdke> jedilnike in hladilnike kiaf botJ° izdelali 300 samo za do-toi-J5 Potrebe!), popravljajo mo-vla^e in so vešči v izdelavi ls0. zahtevnejših železniških pozicij!
$5 0s.es.a tega bi ne bilo, če bi E>red tajali načrti in proračuni v siVpi. h' in bi odnosi med ljudmi ' v starih kalupih!
Zal , očaran krog, obroč, ki je ve-	....
s Vse rodove, smo zlomili!« nam	»Ne	le	strokovno	znanje,	tudi	politično-družbeno	uveljavljanje	mora	»“»kovati	mlade	kadre	ki	pre-
dcjP°riosom povedo komunisti v	vzemajo	odgovorne	naloge	od	naših	starejših	tovarišev!«	—	je	poudaril	Stanko	Kuntu	(levo),	sekretar
lavkam z utemeljitvijo, da očitno ristijo dopuste doma, kjer dela-“!«***< zaslužijo preveč, saj se oblačijo jo na polju. V poletnih dnevih kot mestne dame...	je posla čez glavo. Kolektiv to-
*	varne pa je zainteresiran, da de-
Ko sirene ob dveh odtulijo, lavec preživi svoj dopust, kje ob zaživi Mariborska ulica v Celju, morju ali v hribih, kjer se spo-Iz Emajlirke in Cinkarne, trgo- čije v pravem pomenu besede, vin, uradov in iz drugih podjetij, »Naš čas spreminja človeka ki so raztresena vzdolž ceste, se in njegove navade! Če smo ga zgrinjajo delavke in delavci ter morali v začetku opozarjati na to, hite domov.	da se je lepo oblačil, ogibal pre-
Stojiš sredi vrveža in zaman komernega pitja, nepotrebne ra-ugibaš, kdo naj bi bil iz pisarne, zuzdanosti, da je začel čutiti kdo iz tovarne; o razlikah govo- članstvo svojega kolektiva, ki ga re le roke. Pač! Ob cestnem va- povsod in vselej predstavlja, ga Jjarju pred vojašnico stoji gruča moramo danes vse bolj opozarja-ljudi v modrih delavskih oblekah, ti na njegovo delovno varnost, Prepričan, da se boš srečal s popoldansko izmeno cestnih delavcev, se jim približaš. Medtem ko si dele orodje, ujameš na uho besede, kj se sukajo okoli najak-
*«*« * a * c, j »»!*»« g* * * m s*«««* &**•«« &• * e a-* »a*«
pametno izkoriščanje delovne moči in mu na koncu vsega malone stiskati v roko vozni listek za zasluženi dopust!« sem pripisal v svojo beležnico, kot mi je
Sla a
ljuri nicah: ~-Žatipamo mladim ZK v železniških delavnicah em. ki so že malone strokov- še dopolnjevali člani komiteja
tualnejšega v današnjem času — povedal sekretar tovarniškega ko-okoli tarifnega pravilnika! Ko miteja. razločiš besede — lakirnica, peč,	•
emajlirnica — jih vprašaš, od
kod le so!	Svoje dni delavci niso imeli
»Iz Emajlirke! Zadnji čas je, plačanih dopustov. Če so prestopili da si uredimo cesto s kolesarsko mejo določene skromnosti, so jim stezo. Ze dovolj nesreč je bilo za- delodajalci zniževali mezdne pre-radi nepreglednosti križišča, jemke. Takrat se je vtisnil v de-Tako smo se odločili, da navrže- lavčevo zavest nekakšen — »Saj mo nekaj prostovoljnih ur in si to ni zame!« — in še zdaj kot de-uredimo pot, po kateri hodimo diščina preteklosti botruje mno-rivakrat na dan!«	gim nepotrebnim odpovedim.
Večja produktivnost ni odvis- Skrb za delavca pa je tudi v na samo od stroja in delavčeve premagovanju
. -	,	...	-	„----. _ starih, podedova-
Boris Kidrič« v Mariboru. Našo beležko o delti komunistov v tovarni so prizadevnosti, pač pa tudi od nih predsodkov.
— Karel Kavčič (v sredini) in Janez Pestotnik (desno)	okolja, v katerem delavec živi.	Dušan Kralj
DELAVSKA ENOTNOST — štev. 24. — 20. iumja 1959
O
L
Delavska mladina danes
MLADINCI V SENCI
Miko Tripalo, predsednik CK LMJ, je razložil našemu sodelavcu nekaj problemov delavske mladine — Pomanjkljivo sodelovanje sindikatov in organizacije Ljudske mladine
r Jr"	4plenumu. CK šaj° Predvsem na mladino, na Ijeni, vendar tudi proti Linearne- pomoč sindikalnih in nartiiskih
nravi in?; ^	prece] raz- primer družbena prehrana, sta- mu povečevanju tarifnih postavk Sodstev. '	P ]
7 dni
v sindikatih
nvotrliol; i.,, J: .	Ji	.	.	*■	-------- *   	ijks v	v auj u Udi.	puhtet VA.
j?0Vanjsk° vPrašanje, ker so mla- pri nekvalificiranih delavcih. Nu- Ali bi bilo koristno posvetova-mfadine zlasti v zvez z re^6	£ najpogosteje samski, itd.	jen je boj proti dajanju predno- nje o problemih delavske mladi-
njem nrob emoJ de^avskn	Kako. oce^te dosedanje so- sti nameščencem, proti kršitvi ne? Kdo naj bi sodeloval na
ni	delavske mladi- delovanje Zveze sindikatov m osnovnih razponov, kar v bistvu njem?
vari£ Mika Trinali6 nreCnika	mladi™? , .	. ^ vodi v ekonomsko neupravičeno Osebno sem za takšno posve-
CentralneSa komiteia	h S?^eloVan]-e dosle-1 ni	bll°	^iševanje	postavk	direktorjev	tovanje, vendar bi	bilo	treba iz-
mladine Jugoslav^e nai odifvori	r m' 1 m°rafi da,S? Yod' P^jetij, komercialnih šefov in brati le nekaj vprašanj. Analizi-
na nekai ^rašan	g st,Va M ^ ,,zavfdala določene drugih voditeljev.	rali bi nekatere probleme delav-
Kakšne so po vašem mneniu	c'nfrvT pa.;,e’ 5|a Ali i™a delavska mladina v ske mladine, na primer strokovno
obilice sodelovanja Ljudske mla	? ez sindikatov ni našla družbi tisto mesto, ki bi ga mo- usposabljanje, ekonomsko izobra-
j. . soiieiovanja ujuasKe mla-	časa, da bi se ukvarjala s proble-	r„7„	ževanie delavske	mladine nrn
dme m sindikatov pri reševanju	mi delavske mladine Naši nr«d	rala	,? an:,e aelavsKe	mladine, pro-
problemov delavske mladine?	loai so dolgo ležah Dri	s ndika	a ,Mlslim’	da,bl morali mladim	blem nagrajevanja	itd.,	zlasti pa
Pri določani u konkretnih nh	i-h d«-,,«	16 .P11	sinclika	delavcem predvsem	v organiza-	druzbeno-pohticni vpliv	teh pro-
»k«wS®ž?t3£«tt	■“’z?af”ZPa,"1 “menil! da	«*.	»TUSrr	"'*•
mladino ie no mniem mnenin	v, „ - n *S6i aomenul1> aa	važnejšo vlogo. Nase organizacije	dme. Mislim, da	bi bilo posve-
treba izhaSti iz d^s v^ dffmata	^ r Pk Sl? SVutU Se'	LM se mani ukvarjajo s proble-	tovanje v tem primeru uspešno
o^e organizaciji	fdStl	^aT/mSSa’ ^rašan?™	mi-mladih delaVCev -J^cev,	in koristno,
in s fanti iste naloee. Delavska n^d0fQ„n,S L?	"a. več pozornosti pa posvečajo vpra- Razen p
predstavnikov sindika-va- tov in mladine bi morali sodelo-
s fanti iste naloge. Delavska predstavniki na bodo zastonani v ;ec,Pozoln°sa. pa posvečajo v mladina v nndietiih ie namreč .	, pa Daao zastopani v sanjem srednješolske in tudi
sindikalnem vodstvu in tako se.gke mladine. Bolj se zavzemajo vati na posvetovanju tudi tovari-
za probleme prosvete kakor go- ši, ki se ukvarjajo s problemi dete lovnih odnosov in socialnega za-v organizaciji je, odločilna varovanja.	V. F.
osnovna sila naših mladinskih or- bo povečala možnost za hitrejše za nromen-gamzacij, prav tako pa zavzema reševanje posameznih problemov. Sn0darstva Za soremembo tudi v sindikalnih organizacijah Mislim, da bi bilo treba organi- smeri	spremembo
visok odstotek.	, , .	. zirati takšno sodelovanje pri vseh
... Poglejmo, kaj naj delajo sin- sindikalnih in mladinskih vod-dikati in Ljudska mladina v pod- stvih.
jetjih. Ena bistvenih nalog tako Sicer pa smo imeli s sindika-smdikata kakor LM je seznanjati tom eno samo skupno akcijo, in članstvo z osnovnimi značilnost- sicer v zvezi z vprašanjem vami naše gospodarske politike in jencev.
delati za to, da bodo delavci v To je premalo proučeno pod-cim širšem obsegu uresničevali to ročje, zato je v njem še mnogo politiko ter zavzemali stališča do problemov, ki jih bo treba rešiti.
probleme gospodarskih organizacij.
Na območju celjskega okraju so bile v preteklem tednu pd vseh občinskih sindikalnih svetih konference, na katerih so govorili o pošolskem izobraževanju delavcev. Da bi bilo to iZ' obraževanje čimbolj uspešno bo-‘	£jo okrajni sindikalni svet ih
Tajništvo OSS Kranj je ime- ostali pristojni činitelji, izdelali lo 16. junija sejo, na kateri so ustrezne programe, sklenili, da bo 6. julija plenum V tem okraju je od 482 tarif-Okrajnega sindikalnega sveta, nih pravilnikov doslej potrjenih Na tem plenumu bodo razprav- 165. Do določenega roka ni Ijali o družbenem standardu, o predložilo 49 gospodarskih orga-obrtni dejavnosti ter vseh osta- nizacij svojih tarifnih pravil-lih službah, ki vplivajo na stan- nikov.
dard. Da bo razprava na tem Iz občine Slovenske Konjic® plenumu čimbolj plodna in kon- poročajo, da je podjetje KONUS kretna, so tudi sklenili, da bodo izplačalo svojim delavcem pr®' v vseh občinskih sindikalnih cejšnja sredstva takoj po spr®' svetih predhodno razpravljali o jetju’ tarifnih pravilnikov, nato teh vprašanjih.	pa še dobiček v višini enome-
Okrajni sindikalni svet Mur- sečne plače, kar je seveda P®' ska Sobota je v preteklem tednu vzročilo negodovanje v sosed-organiziral v vseh občinah širše njih kolektivih. Ker gre tu mof-konference, na katerih so ana- da za povsem komercialni dobi-lizirali vse tarifne pravilnike ček, torej le-ta ni bil dosežen 2 gospodarskih organizacij. Isto- večjo produktivnostjo dela, bi časno so na teh konferencah ob- moral o teh sredstvih razprav' ravnavali resolucijo IV. kongre- Ijati zbor proizvajalcev in ob-sa SZJ in v tej zvezni razne činski sindikalni svet.
ŠELE NA ZAČETKU SMO
Glavno delo v zvezi z izdela- rifne miselnosti: delavcem je po- du uvajanja novih kompleksnej- problemi le v času, ko izdeluj®” in sprejetjem tarifnih pravil- stalo jasno, da je star način ših sistemov nagrajevanja po mo tarifne pravilnike. Ko je
raznih vprašanj, kakor so na pri- za jesen pripravljamo posveto- nikov
e o tem, vendar se teh vpra- j£
ubira~švojel sindikat bati Shm^a "valenci ne^bi S°	Pravilnike napravili, praktične plodove. V mnogih Sedaj je potrebno, da celoten ši- kov. V bodoče sploh ne boru®
»»! « mm AVS "tarifi 5E3*3S£ 2? JKSTfi ti:	rtS2! "5LaK*S2:.*»tiS.je: S* "‘P’? “S8: ‘■"KS;
mer delitev dohodka, sestavljanje vanie o tem vendar ?e° teh vnra pikoY v gospodarskih^ organizaci- mezdnega nagrajevanja za nas učinku smo doslej izdelali v glav- delo končano, zadevo pustimo do tarifnih pravilnikov itd. Seveda gani tudi že zdai ne smemo izoei- J3'1 ^ ,^a nar?:	Yeclini P0dle?i preteklost. To je obrodilo tudi nem te prve osnove, prve temelje, izdelave novih tarifnih pravilni'
naj LM ne
pa svoje poti, marveč naj si one smeli pozabiti pri izdelavi tani- 2anov soelasie iin delavci že organizaciji prizadevata, da bosta nih pravilnikov Seveda vajenci -	soglas^ ]in delavci ze
delavce v podjetju seznanili z h smel; enakih nestnvk w t^e^ja^,0 sPrelomati svoje ost^ nagrajem po ueiu. nazori rega pa vse potreone ukrepe in spre- v določenem časovnem razaouj-
'Tj S2SS podatkih la aad-	^	^	332».
za_ obseg del, pri katerih so delavci drohnosti izdelamo, da izvedemo sko, v vseh podjetjih naenkrat' čenjajp sprejemati svoje osebne nagrajeni po delu. Razen tega pa vse potrebne ukrepe in spre- v določenem časovnem razdobji
Ob tem se poraja tole vpra- vanja po delu in po Ali so pri izdelavi tarifnih pra- Sanje: ali je s tem, da so tarifni uspehu podjetij. vilnikov po vašem mnenju pra- pravilniki napravljeni, tudi za- Prav zaradi teh
oblike nagraje- služb v podjetju, ki jih razšir- problemov in s tem v zvezi tud* poslovnem jen ali nov način nagrajevanja izpopolnjevanje tarifnih pravilni'
terja, in da pričnemo sistema- kov mora postati stalna praks* ati, kako se meha- gospodarskih organizacij. Tarifni
no ni dovolj mladincev vključenih v sindikalno delo.
To drži. Upoštevati je treba, v^lnilcov po vasem mnenju pra- pravilniki napravljeni, tudi_ za- Prav zaradi teh korenitih tično proučevati, kako se meha- gospodarskih organizacij, da velik del mladine ni včlanjen	mlrl° ravnali z mla.urni delavci-	ključeno za letos delo na tarifnih	sprememb, ki smo jih sprožili z	nizem nagrajevanje po delu go-	pravilnik bodo v posamezne«!
v sindikalno organizacijo, prav to v nekaterih industrijskih pa-	pravilnikih? ^	_	letošnjimi tarifnimi pravilniki v	spodarsko obnese. Kako razvija	podjetju izpopolnili, predelali’
pa občutno otežkoča sodelovanje nog, sestavlja delavska mladina Na to vprašanje kajpak ni sistemu delitve osebnih dohod- gospodarsko spodbudo pri čla- popravili itd. tedaj, kadar jim b® Znano mi je, da v Srbiji skoraj	V glavne,m nekvalificirano delov-	mogoče odgovoriti pritrdilno. Na-	kov, pa ne kaže prezreti dveh te-	nih kolektiva, kako vpliva na	to narekovala potreba'in kadar
polovica mladincev ni včlanjenih	no . ? (radijska, zivi_SiCa, tobač	sprotno! Z novimi tarifnimi pra-	meljnih dejstev.	produktivnost, na gospodarnost,	bodo zato imeli tehtne ekonorh'
v sindikat, tisti, ki so, pa le red- na industrija in se ^neivatere), ze vilniki smo se šele začeli ukvar-	nDr>TT/STTTi«*/-, »,	na družbeno ekonomska raz- ske in socialne razloge, kadar b®*
kokdaj prihajajo naP sestanke kovmvskl industriji pa je mla- jati s tarifnimi problemi, letošnji	mer j a med delavci itd.	do hoteli izpopolniti mehanizem
sindikalne podružnice, ker so se- dlna večinoma kvalificirana. . udi tarifni pravilniki pomenijo de-	Brez teh ukrepov bi se znalo meril dela in podobno. Vsled teg*
pn političnem delu bi torej bilo jansko šele uvod v smiselno ure- NAGRAJEVANJA STORILNOST zgoditi, da bi nam celo dobro pa seveda ne smemo dovoliti, d* treba ravnati v skladu s polo- jan je tarifne politike v gospodar-	IN GOSPODARNOST	zastavljen mehanizem nagraje- bi zaradi tega, ker je delo na i2'
zajY,m' ,	.	. ..	.	skih organizacijah.	Prvo. Pri razširjanju sistema vanja zašel v slepo ulico, da ne delavi letošnjih tarifnih pravilni'
Sindikalne m mladinske orga- Nobenega dvoma m, da smo nagrajevanja po delu, tako v po- bi mogel zaživeti, Če ne bi iz- kov zaključeno, ostali v posame2* v puujcoju icauu Buuciuvčiia m	?zacl;l® na:l,,se bonlo za izbolj-	dosegli letos zlasti v gospodar-	gledu povečanja števila del in	vedli vseh potrebnih mer za to,	nih podjetjih pri starem, da ne m
skupno izdelovala načrte za delo. ? taninih postavk kvalitici-	skih organizacijah na Slovenskem	opravil, kjer se nagrajuje po že	da ga izpeljemo (organizacija	imeli delavci v takih podjetjih
ramn delavcev, če so zapostav-	odločilen prelom v pogledu ta-	znanih merilih dela, kot v pogle-	dela, evidenca, kontrola, sistem	možnosti, da si s produktivnejšim
obračunavanja itd.). Prav tako	delom povečujejo svoje zaslužke-
pa se lahko primeri, da bi-tudi	Sedaj ne moremo čakati bodoč®"
stanki pogosto tako organizirani, da mladini sploh ne ustrezajo. Zaradi vsega tega bi bilo treba, da bi vodstvo ZSJ in komite LM podjetju tesno sodelovala in
Ali se spričo tega lahko zgodi, da razpravljajo o tistih stvareh v mladinski in sindikalni organizaciji? .
O tistem, kar so obravnavali na sestankih sindikalne podružnice, ni trebi ponovno razpravljati na sestankih LM, če mladina dejansko tudi sodeluje na sindikalnih sestankih. Za govorjenjem o dejavnosti dela pa se pogosto skriva nedelavnost. Neredko se zgodi, da v podjetju ne dela niti sindikat niti mladina, marveč le vodstvo, vsi pa se bojijo dvojnosti dela.
Ali bi lahko z nekaj primeri ponazorili organizacijo skupnega dela sindikata in mladine?
Zelo važno področje, na katerem lahko delajo skupaj sindikati in Ljudska mladina, je problem strokovnega izobraževanja, prt čemer lahko sindikat znatno pomaga mladinski organizaciji. Razen tega je cela vrsta skupnih nalog v zvezi z izboljševanjem proizvodnje; pri tem bi lahko izdatno pomagala akcija mladinske in sindikalne organizacije.
Ali bi lahko povedali primer?
Skupno se moramo boriti proti določenim negativnim pojavom v podjetjih, kakor je na primer dušenje kritike, in si prizadevati, da bomo slišali mnenje vsega kolektiva o določenih vprašanjih, ne pa da bi to urejale skupinice ljudi. To je važno zlasti za mladino, ker vsi ti birokratski pojavi slabo vplivajo na njeno zavest in dejavnost.
Slišati je bilo mnenje, da bi ne bilo treba posebej delati z mladino v podjetjih. Ali je to prav?
Mislim, da je takšno pojmovanje napačno in da je nekatera vprašanja treba včasih urejati posebej, in sicer zlasti mladinska, pa tudi ženska vprašanja. V tistih industrijskih panogah, kjer je zaposlenih več žensk in mladink, je prav, če pogosteje in ostreje načenjamo probleme otroških zavetišč,' zaščite pri delu, nočnega dela, samskih stanovanj, ki jih ne gradimo dovolj, itd.
Glede mladine moramo upoštevati, da je spričo njene starosti in njenih življenjskih izkušenj treba delati z njo na drug način, ker z mladino ne morete ravnati tako kakor s starejšimi delavci.
To pomeni, da ste za vzporedno delo v več organizacijah.
Da, pogosto bomo laže aktivirali ljudi v več organizacijah kot -pa v eni sami.
Na katerem področju bi lahko najprej zagotovili sodelovanje Zveze sindikatov in Ljudske mladine ?
Pri gmotnih vprašanjih delavske mladine, ker so to problemi vsega kolektiva. Vendar mislim, da se nekatera vprašanja nana-
OB DRUGI OBLETNICI I. KONGRESA DELAVSKIH SVETOV JUGOSLAVIJE
GIBALNA SILA
DRUŽBENEGA IN GOSPODARSKEGA RAZVOJA
Ered desetimi ^ ieti je bilo v izrečene so bile kritične pripom- namenjeni proračunom in splošni 215 podjetjih izvoljenih 8230 pro- be o dotedanjem načinu dela teh potrošnji, predvsem odvisni od izvajalcev v delavske svete. Ti so organov, izrečene pa so bile tudi višine osebnih dohodkov proizva-imeii tedaj še posvetovalno vlogo, zahteve, kaj velja spremeniti, da jalcev in državljanov, s čimer bo Toda oktobra, leto pozneje, tri bo lahko delavsko in družbeno družbeno-gospodarska povezanost mesece potem ko je Zvezna upravljanje še polneje zaživelo, individualnih proizvajalcev in ljudska skupščina sprejela Te- Kronist je ob zaključku kon- komun dobila novo vsebino. In meljni zakon o upravljanju, je že gresa zapisal tole:	sodil je, da je upravičeno in nuj-
fa?PravlJal0 na ,	seiah »J0’ P® čemer bo ostal kongres no potrebno ustanoviti v občinah
155.166 elanov delavskih svetov zapisan p zgodovini, to, kar mu zbore proizvajalcev kot samosto-o napredku 6319 podjetij.	daje^ osnovno značilnost, moc, jen del sistema upravljanja nepo-
Bo I. kongresa delavskih sve— življenjskost in kar so vsebovale srednih proizvajalcev tov je v upravljanju delovalo že teze, govori in resolucija, je jasna Samo nol leta ie minilo in že
600.000	delavcev in uslužbencev, zahteva:	je Zvezna IjudsL sSčina za-
In danes. V gospodarskih orga-	Poslovanje, funkcije, orga- čela razpravljati in sklepati o ta-
nizacijah odloča o proizvodnji in nizacijo dela delavskih svetov in ko pomembnih zakonih, kot je vseh drugih zadevah 215.000 ne- organov družbenega upravljanja zakon o razpolaganju s sredstvi posrednih proizvajalcev, ali dru- ni treba prilagajati nekakšnim gospodarskih organizacij, zakon o gače povedano, o gospodarjenju orgcvnizacijskim koncepcijam in delovnih razmerjih, pozneje o za-v podjetjih odloča vsak deveti nekakšnemu namišljenemu gospo- konu o gospodarskem združeva— proizvajalec. Tako je zapisano na darskemu sistemu; nasprotno, go- nju in še o nekaterih drugih za-razstavi 40 let KPJ — tam, kjer spodarski sistem, organizacijske konih, ki so bili uresničitev našo fotografije, številke in podatki koncepcije, vso našo gospodarsko potkov I. kongresa delavskih sve-o razvoju delavskega in družbe- aktivnost je treba prilagoditi dej- tov. Pristojni zakonodajni organi nega upravljanja.	stvu, da so zrasli v objektivno pravkar razpravljajo o osnutku
*	silo, da se krepijo iz dneva v novega zakona o proračunskem
Delavsko' upravljanje se je iz ?.an. ~ organi delavskega uprav- sistemu, s katerim naj bo uve-
leta v leto bolj krepilo. In iz de- ^la., organi družbenega samo- Ijavljeno načelo, da bodo dohodki lavskega upravljanja je vzniklo uPrlfvljanja;. da so ti gibalna silo komun, namenjeni proračunom, tudi družbeno upravljanje. Vsak družbenega in gospodarskega raz- predvsem odvisni od višine oseb-osmi proizvajalec je bil vključen	dohodkov proizvajalcev in
v neposredno odločanje o gospo- Prebiram gradivo kongresa in državljanov, od storilnosti, od darjenju, potlej ko so bili izvo- Preblram zakone, ki jih j^ odtlej produktivnosti na določenem pod-Ijeni okrajni in občinski zbori *prejela Zvezna ljudska skupščina ročju.
proizvajalcev.	^er ugotavljam: zahteve kongresa	Zdi se, da bi bilo odveč ko-
"Množična šola-«, piše nad raz- ^ uresničujejo. Kongres je na mentirati katerega koli od uve-stavljenimi fotografijami. Foto- YPra®anle’ ^am usmeriti gospo- Ijavljenih zakonov posebej. Pra-grafije in podatki pa govore, da daiski razvoj v interesu samo- ksa sama te zakone najbolje ko-v delavskih svetih, v organih ko- uPravnosti neposrednih proizva- mentira. Delovni kolektivi in komune in vseh organih družbene- palcev in razširjenja njihove pri- mune razpolagajo- z ogromnimi ga upravljanja soodloča o gospo- stolnosti sklenil, da je treba zneski za investicijsko graditev, darskih in družbenih zadevah usmeriti vsa prizadevanja k svo- za razširjeno in enostavno repro-
921.000	državljanov — vsak 20. dr- trdnejšemu razdeljevanju dohod- dukcijo, samostojno razporejajo
žavljan pri nas. Pred sedmimi .’ ^ naJ ®fmb°fi uresničuje pra- sredstva na sklade, samostojno leti je bilo namreč uveljavljeno vlco neposrednega proizvajalca določajo, kolikšen del ustvarje-družbeno upravljanje v socialnem na. zasluzek po -delu. Sklenil je nega dohodka bodo dodelili za zavarovanju. Vsako leto odtlej si Prlpc>ro®1ti, da se razširijo pravi- družbeni standard in kolikšen del je družbeno upravljanje utiralo ce n®P°sredmh proizvajalcev v za osebne dohodke. Dosedanji topot na nova področja: upravlja- upravljanju osnovnih sredstev in gl administrativni način nagraje-nje v zdravstvenih ustanovah, arno?lzacije, da narašča raven vanja gre v pozabo. V naših go-upravljanje stanovanjskih hiš, iz- sklad°v za sa™®st°;jino razpola- spodarskih organizacijah si je ob volitev potrošniških svetov, sode- ganle> da bi lahko uporabljale sproščenejšem načinu- nagrajeva-lovanje državljanov na področju Sospodarske organizacije usta- nja utrlo pot nagrajevanje po šolstva, v prosvetnih in kulturnih novl16ne sklade . brdz omejitev, učinku, nagrajevanje po delov-ustanovah in v vseh ustanovah s Tcra‘:ka da lahko izkoriščajo skla- nem uspehu. Zbori proizvajalcev samostojnim finansiranjem.	d® P° P°trfbah podjetij, ki naj v komunah že precej časa odlo-
Delavsko in družbeno uprav- !lb samostojno ocenjujejo. In na- čajo o vseh gospodarsko in druž-Ijanje je postalo gibalo napredka. j°, l. -1® treba sP°dbuditi z beno pomembnih zadevah.
*	določenimi zakonskimi predpisi	Zvezna ljudska skupščina je
samoifiiciativo proizvajalcev za ze sprejela vrsto zakonskih pred-
Frav te dni, ko bo zasedal najširše sodelovanje, združevanje pisov in še jih bo sprejela Za-kongres Zveze komunistov Slove- in povezovanje. Kongres je sodil, hteve kongresa so že bile in bodo mje, bomo slavili drugo obletnico naj bo sprejemanje na delo, od- še uresničene, kajti organi delav-I. kongresa delavskih svetov. Na puščanje, z dela itd. zadeva pro- skega upravljanja organi dru9-tem prvem jugoslovanskem zboru izvajalcev samih, oziroma njiho- benega upravljanja so gibalna zastopnikov organov delavskega vih predstavniških organov. Kon- sila družbenega in gosuodar*kega upravljanja v gospodarstvu so greš je sodil za nujno in upravi- razvoja pri nas in temu dejstvu bili ocenjeni doseženi uspehi in čeno, naj bodo dohodki komun prilagajamo vse.	p. D.
dober mehanizem meril dela, ga leta. V takih podjetjih je treb® norm, akordov, enote proizvoda vložiti vse aile za to, da si v nji® in tako dalje ekonomsko kom- prično tako izdelovati sodobn® promitirali, če ne bi že takoj načine in oblike nagrajevanja P° spočetka skrbno zasledovali ce- delu, oziroma, da takoj prično i2' nikov del in gibanja med izpla- popolnjevati notranjo organizacij® čanimi osebnimi zaslužki ter tako, da bo mogoče izvesti nagr*' ustvarjenimi proizvodi im do- jevanje po delu. hodkom podjetja.	.
Ne gre namreč pozabiti, da SINDIKAT NAJ BO POBUDN#4
cenike del izpeljujemo več ali manj iz starih administrativnih postavk, ki so bolehale na tem, da so
vi ‘administrativnih presoje, za katerimi
ZA NADALJNJI RAZVOJ NAGRAJEVANJA
bile izoblikovane na osno- ? Predanega torej izhaja $ iministraHv^h	in v dobršm men prav od stal«®
meril pa so
skrbi za nadaljnji razvoj nagra'
najčešče krile občutne’ ekonom- jfTf 1,0 dei? tako °d ^Irske neenakosti, klr administra- f kot aePos?dno operativno tivno vsklajevanje ne vodi ra- 8amzacijske, odvisno, kako se b® čuna o učinku dela, o veščinah mehamZem «agrajevanja po d®^ in tako dalje delavcev, ki imajo ?aPfJ	3 ter ekono^
za administrativne pojme enake ln dr^beno uveljavljal v p**, kvalifikacije. Te slabosti se še	Tega smd?^zs
vsekakor na neki način ohranja- ? P0??1?1 akby .ne FF16 5? mi jo tudi v cenikih del, čeprav so treautek lzgabitl lz vlda- sPr°Z v nekaterih podjetjih mestoma
popravili obračunske tarife s tem,	og 0JTm° po?„aCij-
merilo za pravilnost cenikov del
mora dajati družbene . hude v obeh smereh. To je nas*
je, da zasledujemo, kako vplivajo neposredna DoU tona nalosa na produktivnost in ekonomič- neP°sredna Pohticna naloga.
nost dela na posameznih delov- V zvezi s tako obširnim P0]1' nih mestih in pri posameznih tičnim delom, ki je pred sin®1' opravilih in da pričnemo s teh kalnim aktivom na področju vidikov vsklajevati ekonomske daljnjega razvoja po delu, pa cenike. ■	potrebno opozoriti na nekat®1-
UREJANJE TARIFNIH	.P°j aVlj ???,
VPRAŠANJ NAJ BO STALNA k al? M ??lkatl "a pc?ro??e-n® PRAKSA KOLEKTIVOV f pohtiKe počno Konkr T imamo v mislih članek »Ne Drugo. Kljub proboju, ki smo mo si rok«, ki ga je objav? ga letos dosegli z usmeritvijo na »Delo« 17. junija t. 1. Pisec otvf nagrajevanje po učinku in ki njenega članka namreč ugotavlFj predstavlja neverjetno pomemben da sindikalni organi niti ne P°3 napredek v sistemu nagrajevanja, trjujejo niti ne izrekajo sogl*5^ pa vendar ne gre prezreti dej- na tarifne pravilnike gospod®^ stva, da je še veliko podjetij, ki skih organizacij. Ta ugotovitev 1 jih ta plaz ni potegnil s seboj in povsem točna. Odločno gre 2a so ostala pri starem ozkosrčnem vračati vse tiste primere, W administrativnem uravnavanju sindikalni organi svojo družb®1^ tarifnih postavk, da so ostala pri dejavnost zreducirajo v bistvu « navidezno enakih, v ekonomskem upravni akt izrekanja ali odkf smislu pa nespodbudnih, admini- njanja formalnega soglasja. S1® strativnih izenačevanjih, da de- dikati takih formalno uprai'«1^ lavcem niso odprla 'praktičnih pooblastil seveda nimajo. možnosti, da bi bili nagrajeni po celoti odpravljamo upravno P;! učinku in podobno. Poleg tega pa seganje na področje tarifne P®?, obstoje podjetja, kjer so prešli na tike in prehajamo na sistem Pu nagrajevanje po učinku dokaj litično-ekonomskega uravnava® površno. Precej formalno so raz- teh problemov. Torej, ne g«e .?}, širili število del, kjer so delavci upravna pooblastila, ki naj ^ . nagrajevani po učinku. Za vse te imajo sindikati, temveč gfe y spremembe niso napravili resnih družbeno politična pooblastila-ekonomskih izračunov niti niso tem pogledu pa so sindikalni ®* podvzeli potrebnih tehničnih in gani ne samo opravičeni, tem' organizacijskih ukrepov, da bi celo družbeno dolžni, da 'f1®?? tak način nagrajevanja mogel sredno sodelujejo na podroO priti do veljave. V takih prime- tarifne politike, da pomagajo K rih se torej kaže sedaj zavzeti za lektivom, da si izdelajo tak to, da v podjetjih v naslednjih hanizem nagrajevanja, ki ustrFg, mesecih zamujeno nadoknadijo, družbenim načelom o nagi'®
V tem pogledu bomo morali se- vanju pri delu. To delo sindi^ veda prekiniti s kampanjsko tov pa seveda presega okVIza prakso, ki se kaže v tem, da se upravnih aktov. V bistvu g«6 vsi skupaj ukvarjamo s tarifnimi	(Nadaljevanje na 13. str^
Zakaj vlaki stojijo?
M je bilo pred opustitvijo prometa ekspresnih motornih vlakov — Malomaren
odnos in igra z življenji potnikov
. Sporočilo o ustavitvi prometa ^Presnih motornih vlakov je wšio nenadoma. Znano je nam-r5' da je naša javnost sprejela r» alte Hdt novost in kot prvi . Snejši korak k modernizaciji na-j železniškega prometa. Zato iavnost z upravičenim zanima-vjedl pričakovala vključitev teh ‘Skov v redni promet 1. junija, l^jst dni kasneje je bil promet vlaki ustavljen.
Motorne vlake, skupno pet gar-j tl,ri smo kupili na Madžarskem L? račun reparacij, izdelani pa so j,Ul v skladu z našimi zahtevami. 0, va kompozicija je bila izdelana j? koncu leta 1958, ko so jo na adžarskem poslali na poskusno >/Pio. Čeprav so vlak upravljali adžari, se je pokvaril in obtičal k: Progi. Ugotovljene napake so Shranili; kasneje so začeli vlaki ‘kajati v našo deželo. s ^tva poskusna vožnja pri nas . bila je na progi Beograd—Split ^ Pokazala nove napake. Vlak se 9n vmil v Beograd z zamudo j., aainut. Zanimivo je, da takrat sestavili komisije, ki bi ugo-Ij.^a vzroke. Februarja letos je la n nova poskusna vožnja na re-, Clii Beograd—Ljubljana. To pot ? Popokale tri cilindrične glave, j^dirnivo je, da je motor vlaka sev>lka 5 prispel z Madžarskega Pečenim cilindrom, j! Očitno je, da komisija, ki je t5 Madžarskem prevzemala mo-j?Pe vlake, ni bila dovolj stro-v Vno usposobljena, če pa je bila, astane vprašanje njenega odno-do te naloge.
p pri sklepanju pogodb oziroma j1 prevzemu vlakov je navada, se daje jamstvo za vlake na doyi prevoženih kilometrov. Ko-s]lsija Generalne direkcije jugo-v banskih železnic je pristala na “Sovni rok ne glede na število uvoznih kilometrov. Tako je 0 dano enoletno jamstvo.
„ 2a upravljanje motornih eks-®snih vlakov je bilo treba uspo-vMti strojevodje in drugo osebje, jj^embra 1958 je Generalna di-j-^aija JZ poslala v ta namen na v adžarsko skupino naših železni-“fjev. Generalna direkcija pa ni . 'Pravila skoraj nobenega načr-t *a usposobitev teh ljudi. V po-U^du p0 vrnitvi s tečaja so želez-rii pisali: »Učnega načrta ni lov proučevali smo druge Diese-tiVe motorje, ne pa tistih, s kate-naj bi delali.^-
« Zanimiv je tudi odnos med Ge-jj.dalno direkcijo, ŽTP in kuril-ter njihovo sodelovanje in Va . za usposabljanje in, vključene vlakov v promet.

poročilu načelnika strojne-
oddelka ZTP je vodja kurilni-h.februarja 1959 ukazal, naj l sljejo 20. februarja vlak števil-vR1^t na poskusno vožnjo". S tem Ci t v*11 se Peljali vsi bdeležen-tir-?Sa.ia, ki ga je poprej organi-0 ala kurilnica. Tečajniki so bili t^fn obveščeni. Načelnik strojna oddelka ZTP pa je izdal
drugo navodilo, s katerim je razveljavil sklep vodje kurilnice. Na dan poskusne vožnje je šef kurilnice poklical načelnika in zahteval, naj gredo tečajniki na pot, načelnik pa je vztrajal pri svojem prejšnjem naročilu. Pol ure kasneje, po razgovoru z enim izmed udeležencev tečaja je načelnik ukazal, naj peljejo.
Naj preizkušnji vlaka ni bilo določeno, kdo iz ŽTP ga bo prevzel. Med vožnjo niso preskušali grelnih in prezračevalnih naprav,
O »nesporazumu« priča tudi naslednji primer: med preizkušnjo enega izmed vlakov je Generalna direkcija JŽ naročila, naj bo preizkušnja z obremenitvijo, medtem ko je ŽTP izdalo ukaz, da je treba vožnjo'opraviti brez tovora. O tem piše kurilnica v svojem poročilu naslednje:
»Organizacija dela v našem ŽTP ni na zavidanja vredni višini. Menil sem — piše referent za motorno vleko —da takih reči pri nadaljnjem delu ne bo več. Pa sem se zmotil. Vlaki so bili izročeni na milost in nemilost posameznikom, in sicer prav tistim, ki niso mogli ali pa bi lahko le malo prispevali s svojim delom in prizadevanjem. Osnovno in najbolj žalostno je, da Generalna direkcija in ŽTP nista sodelovali v vseh vprašanjih v zvezi s temi vlaki. Vsakdo si je umil roke, v kurilnici so se na vlakih nabirale saje, prevzemali in izročali so jih v odsotnosti pristojnih organov. Ali bi se ŽTP tako težko sporazumela po telefonu z Generalno direkcijo? Ali bi bilo tako težko izvedeti, kaj naj storimo?
Med vožnjo motornega ekspresnega vlaka številka 811-005/006 je počil menjalnik na motorju. ŽTP je bila takoj obveščena o tem, ur-girali so tudi pismeno 19. februarja, potem 3. marca in tretjič 1. aprila 1959, da bi bilo vlak nujno usposobiti ža reden promet, železniško transportno podjetje je to zahtevo kurilnice posredovalo nabavnemu oddelku Generalne direkcije šele 29. aprila 1959.
Podobno je bilo tudi z nekaterimi drugimi zahtevami kurilnice. Znano je, da so za obratovanje vlakov potrebna določena vzdrževalna sredstva. Februarja letos je kurilnica zahtevala pri ŽTP vagonček. Vse do aprila ŽTP ni odgovorilo niti ga ni poslalo. Zahtevali so tudi kompresor za motorje. Odgovora ni bilo. Zahtevali so sredstva za graditev prostora, v katerem bi pregledovali ventile. Tudi tej zahtevi niso ugodili.
Nič boljšega odnosa nista imeli ŽTP niti Generalna direkcija do usposabljanja ljudi za delo v teh vlakih. Čeprav so Generalno direkcijo že februarja opozorili na pomanjkljivosti med usposabljanjem železničarjev na Madžarskem, ni niti kasneje ukrenila nič pomembnejšega, da bi popravili napako. Tako je na pr. Generalna direkcija že leta 1958 prejela uč-
benike za motorovodje in mehanike. Knjig pa jim niso izročili, tako da ti ljudje niso imeli potrebne literature in tudi ne shematičnega prikaza instalacij v vlakih.
Železniško transportno podjetje je res izvedlo nekaj ukrepov v zveži s usposabljanjem motorovo-dij, vendar je bilo teh ukrepov zelo malo.
Tako je kurilnica 14. aprila 1959 opozorila ŽTP na nekatere probleme v zvezi z usposabljanjem motorovodij in mehanikov. Rečeno je bilo, da mehaniki in vlakovno osebje še vedno niso zadovoljivo poučeni, zlasti ne poznajo elektropnevmatičnih zavor. Da bi to odpravili, so prosili za dovoljenje, da bi priredili tečaj za mehanike in električarje ter uredili vse potrebno v tej zvezi. Do 2. junija kurilnica ni dobila odgovora.
Razumljivo je, da je vse to moralo vplivati na reden promet teh vlakov. Zares, ko so v prvomajskih praznikih začeli začasno obratovati motorhi vlaki, se je zgodilo naslednje: zadnjega aprila se je motorni vlak pokvaril V Rdstovcu na progi Beograd—Skoplje. Do Skoplja in nazaj v Beograd ga je vlekla pama lokomotiva. Motorni vlak Beograd—Zagreb je zdrvel skozi postaji Vin-kovci in Slavonski Brod ter se ustavil šele tri kilometre za tema postajama.
Se nekaj o voznem redu: po sklepu Generalne direkcije JŽ bi bilo treba motorne vlake 1. junija vključiti v reden železniški promet. V ta namen je strokovnjak Generalne direkcije izdelal vozni red, ki je določal, da bodo motorni vlaki vozili s hitrostjo 130 km na uro. Ta brzina je bila predvidena, čeprav je znano, da vlaki na posameznih relacijah zaradi tehničnega stanja proge in drugih pogojev ne bi mogli voziti hitreje kot 60 do 80 kilometrov na uro.-Celih pet dni so motorni ekspresni vlaki vozili po novem voznem redu, tako da je pravo čudo, da niso skočili s tirov. Ko so ugotovili to napako, so začeli strokovnjaki Generalne direkcije valiti krivdo na motorovodje in vlakovodje, češ zaka*) so se držali predpisanega voznega reda!
Med vso vožnjo po novem voznem redu so se motorni vlaki redno kvarili. Umakniti jih je bilo treba iz prometa, na njihovo mesto pa so prišli vlaki s parno vleko. To so bile kompozicije s štirimi ali petimi vagoni. Ker ti vlaki niso zmogli hitrosti 130 km, so redno zamujali, in sicer tisti iz Skoplja za 100 minut, iz Ljubljane za 200 minut, iz Sarajeva pa za poldrugo uro.
Tako je šlo enajst dni, potem pa je bil promet z motornimi ekspresnimi vlaki ustavljen.
Ali je po vsem tem potrebno še obširnejše pojasnilo? Ali pa morda zadostuje že vprašanje: Od kod in zakaj tak odnos do družbene lastnine in do potnikov?
Djordje Vitez
Se nekaj zaključnih del in — motorni vlak bo stekel! Naredili so ga v tovarni železniških vozil
»Boris Kidrič« v Mariboru
Več sredstev za obrt
Družbena obrt se prepočasi razvija — Nekaterim občinam je obrt samo vir
dohodkov
O obrti smo že govorili in pisali in bomo še. Ta namreč zaostaja za splošnim razvojem našega gospodarstva, predvsem industrije, in to škodljivo vpliva na razvoj družbenega in osebnega standarda. Zaradi premajhne zmogljivosti obrtnih obratov pogosto zastaja stanovanjska izgradnja; podatki o obrtnih delavnicah, zlasti uslužnostnih, so vse drugo prej kakor razveseljivi.
Podatki, razloženi na primer na občnem zboru ljubljanske Obrtne zbornice, povedo, da število delavnic družbenega sektorja sorazmerno počasi raste. V okraju je 490 družbenih obrtnih podjetij z 814 obrati to 4974 zasebnih obrtnih delavnic. Po letošnjem družbenem planu naj bi pridobili še 25 servisnih delavnic pri stanovanjskih skupnostih v Trbovljah to v Ljubljani. Predvidena je še ustanovitev 60 obrtnih delavnic, pretežno uslužnostnega značaja.
Nekateri zasebni obrtniki si zares (često brez vsakega poslovnega prostora to z majhnimi osnovnimi to obratnimi sredstvi, zgolj z oddajanjem dela na domove) kopičijo bogastvo na račun družbe. Prav ti so tudi, obrti nasploh prinesli naslov zlate jame. Zato ni prav nič nevsakda-
njega, če v vrsti naših občin gledajo na obrt samo kot na vir dohodkov, pozabljajo pa, da je ta zelo važna gospodarska dejavnost, ki terja tudi denarnih naložb.
Obrt je na primer v celotnem družbenem bruto produktu ljubljanskega okraja udeležena z 9,6 odstotka (v letih 1956 in 1957), lani z 10,3 °/o, letos -pa računajo z 9,8 °/o. Ta delež, če ga pogledamo še v narodnem dohodku — povprečno med 8,5 in 9 °/o — je znaten. Toda ugotoviti je mogoče, da je kritično izpolnjevanje perspektivnega načrta razvoja obrti v tem okraju. Tega je v nemali meri kriva včasih skrajno nemogoča investicijska politika občinskih ljudskih odborov.
Takšen mačehovski odnos do obrti je eden izmed vzrokov za zaostajanje. Vendar je treba vedeti, da pri tej slabosti občinski ljudski odbori niso vselej edini krivci. Okrajna obrtna zbornica ima svoje pododbore po vseh občinah v okraju. Kjer so ti pododbori dobro delali in znali najti skupen jezik z zborom proizvajalcev ter občinskim ljudskim odborom kot celoto, s sindikalnimi sveti in družbenimi organizacijami, se kritično stanje vsaj deloma omiljuje, S skupnimi močmi so pripravili perspektivni in kratko-
NOVI ZAKON O RUDARSTVU
£e
Vj/-6 vsa povojna leta so se za-ii^^sli sindikati rudarjev, Zveza 2emirjev in tehnikov, strokovna h^enja rudnikov, delavski sveti gj rudarskih podjetij in dru-t) izdelavo enotnega in sodob-zakona o rudarstvu. Te težje y kodo sedaj ustvarjene, saj klr;fVezni izvršni svet pred krat-Poslal osnutek novega zako-Ijurt0 Djdarstvu v pretres Zvezni d>i skupščini.
v start Jugoslaviji je bilo k° Pravo sila neenotno in trgalo. Bilo je pet rudarsko-liijo območij s petimi zastare-Zakoni. Njihove določbe so bj„dg°čale razne špekulacije in Vgj^avanja zakona ter dovolje-ijfg, Masti tujemu kapitalu, da je al najbolj bogata nahaja-kga dragocenih rudnin. Zaradi «i j!,.in pa zaradi nasprotujočih res°v kapitalističnih skupin ilavjt.Voino sploh niso mogli uve-stvu ^notnega zakona o rudar-Drin’ cePrav je bil osnutek zanj Siljen že leta 1930.
V0 ^akoj p0 vojni smo že z usta-hjdn-k Msnom-14, proglaša vso ln«k° blago za splošno druž-V ^ Mstnino — bistveno posegli drvarsko pravo. Iz spremenjene 3aj0 “epo-ekonomske osnove izha-ir^Lpotem vsi novi predpisi in Pa 80 kih ti predpisi M u?ra'' Pomanjkljivi in le začas-Sel r So včasih celo ovirali na-'3elavazv°3 našega rudarstva. Iz-tpj a novega zakona je bila to-
^nnjna.
novim zakonom bomo omo-Po ' UsPešnejši razvoj rudarstva 'Zkor °bnih dosežkih tehnike in hj(3a,r.n'nili tako imenovano divje PreCe?anie, ki ponekod še dela Jsnjo Škodo našemu gospo-
darstvu. Zagotovili bomo organiziranje boljše varnostne službe za ljudi pri rudarjenju, vskladili delo raznih oblastnih organov za rudarstvo, poenotili inšpekcijsko službo itd. Hkrati bo novi zakon omogočil tudi izdajanje raznih drugih podrobnejših predpisov o rudarjenju in bo torej dokončna osnova za vso rudarsko pravo.
Osnutek novega zakona podrobno našteva vse mineralne surovine (odklanja besedo rudninska snov), na katere se nanašajo njegove določbe.
OMEJITVE PRI PRIDOBIVANJU
Mineralne surovine bodo smele iskati in pridobivati le gospodarske organizacije in ustanove, ki w> specializirane za ta dela Osnutek novega zakona določa, da bodo sicer smeli opravljati iskalna dela tudi ljudski odbori, vendar le tam, kjer za ta dela ne bo drugih interesentov in če bodo imeli organizirano posebno iskalno službo. Za pridobivanje (eksploatacijo) mineralnih surovin pa bodo morali ljudski odbori ustanoviti gospodarske organizacije.
Dovoljenje za iskanje in pridobivanje vseh mineralnih surovin, na katere se nanašajo določila zakona, bodo dajali — po predlogu republiški organi za rudarstvo. Le za pridobivanje gline za izdelovanje opeke, za pridobivanje kamna, gramoza, peska in vseh tistih mineralnih surovin, na katere se zakon ne nanaša, bodo dajali dovoljenje občinski oziroma krajevni ljudski odbori.
Dovoljenje pa se bo izdalo šele potem, ko bo ugotovljeno, da ima prosilec vse možnosti, da bo izpolnil z zakonom določene pogo-
je o varnem, uspešnem, ekonomičnem in racionalnem iskanju ter pridobivanju mineralnih surovin. Prosilec bo moral imeti tudi potrjen projekt del ter mnenje republiške ustanove za geološko službo.
Pomembni činitelji, ki bodo prispevali k izboljšanju rudarjenja, so tudi določila, da bo moral vsakdo, ki išče mineralne surovine, 'redno poročati o svojem delu in uspehih ter o količini pridobljenih rudnin (onemogočeno bo divje rudarjenje!) republiškemu organu za rudarstvo. Opraviti bo moral tudi vsaj minimalno letno storitev. Tisti, ki bo surovine pridobival, bo moral predložiti vsako leto republiškemu organu načrte dela, med letom pa poročati o vseh spremembah in morebitnih nezgodah ali zastojih.
Predvideno je še več drugih določil, ki naj prispevajo k pravilnejšemu in bolj sistematičnemu pridobivanju rudninskega bogastva pri nas. Tako bo recimo rudarsko podjetje moralo pridobivati mineralne surovine na svojem območju do popolnega izčrpanja zalog. O prenehanju dela posameznih obratov odloča delavski svet podjetja.
Dalje bo moralo podjetje, ki ne izkorišča vseh svojih zmogljivosti, odstopiti proste zmogljivosti sosednemu podjetju, seveda za primerno odškodnino.
Določila o pridobivanju pa se bodo po novem zakonu nanašala le na kopanje ali črpanje surovfn iz njihovih ležišč in na opleme-njevanje (separiranje), ne pa tudi na metalurško predelavo mineralnih surovin. V predlogu zakona ni natančneje določeno, kaj
vse je oplemenjevanje mineralnih surovin in kaj metalurška predelava, saj se z naglim razvojem tehnike oplemenjevalni postopek stalno %popolnjuje. Zakon bo prepustil zveznemu organu za rudarstvo, da bo določil, kaj Je še oplemenjevanje in kaj že metalurška predelava.
VEC VARNOSTI
Velike nesreče po vojni in dejstvo, da se število nesreč v rudnikih nenehno veča, je narekovalo, da bo predvideni zakon temeljiteje uredil tudi problem hi-giensko-tehnične zaščite.
Predlagano je, da bo moralo imeti vsako podjetje do popolnosti organizirano službo HTZ. Zaradi specifičnosti bo morala imeti vsaka gospodarska organizacija svoj interni pravilnik o HTZ. Varnostno službo bodo opravljali le strokovno usposobljeni ljudje, ki se bodo smeli ukvarjati le s tem delom.
Za izvajanje predpisov o varnosti pa ne bo odgovorna samo ena oseba, temveč vsak zaposleni za svoje delovno področje. Tako bo dolžan spoštovati predpise in skrbeti za varnost prav tako miner alj kopač, kakor tehnični vodja ali nadzornik.
Bistveno bo vplivala varnost — kakor tudi na uspešnost in ekonomičnost — rudarskih del določba, da sme vsa rudarska dela opravljati le strokovno sposoben kader. ge posebej velja to za vo-dilrd kader, ki bo moral imeti razen šolske izobrazbe tudi določeno prakso (predvsem v jamah s premogovnim prahom in metanom).
Osnutek zakona predvideva, da bodo upravni posli z rudarskega
področja v pristojnosti republiškega organa za rudarstvo. Le-ta bo neposredno sodeloval z republiško ustanovo za geološko službo. Upravni posli pa bodo ločeni od nadzorstvenih (inšpekcijskih) poslov. Nadzorstvena služba bo poenotena, hkrati pa ji bo naložena večja odgovornost.
Doslej so nadzorstveno službo v rudnikih opravljali inšpekcija dela (za službo HTZ in delovne odnose) ter rudarska inšpekcija (za gospodarsko in tehnično področje). Ker higiensko-tehničnega nadzorstva ne moremo ločiti od ostale nadzorstvene službe v rudnikih, bo le-ta po novem zakonu prešla v pristojnost rudarske inšpekcije. Rudarska inšpekcija bo torej vodila ves nadzor v rudniških objektih, razen nadzora nad delovnimi odnosi, kar pa ne posega v bistvo dela rudarskih podjetij.
Kakor rečeno, bo po novem naložena rudarskim inšpektorjem tudi večja odgovornost. Po rudnikih bodo morali opravljati redne periodične preglede, svoja opažanja pa zapisovati ter pismeno opominjati osebe, ki bi kršile predpise. Za kršilce so določene precejšnje kazni.
Eno izmed pomembnejših določil novega zakona bo tudi prepoved rudai-skih del v takih krajih in tako. da bi bila ogrožena varnost in življenje državljanov. Pri tem določilu zakon ne bo predvidel izjem.
To je le nekaj poglavitne j ših potez osnutka novega zakona. O njem bo še, kot smo že rel li, podrobneje razpravljala Zvezna ljudska skupščina.
ročne programe razvoja obrti nekako v polovici občin. Čeprav ti programi na splošno še niso dovolj življenjski, vseeno pomenijo velik korak naprej k pravilnemu pojmovanju vloge in pomena obrtništva.
Nadaljnji vzrok počasnega razmaha obrti, posebej še v družbenem sektorju, je v te^*» da lahko na prste preštejemo pMjetja, ki so si pripravila programe razvoja svojega podjetja. Ce je potem slaba še povezava med občino to podjetji, lahko odpade podrobno pojasnjevanje.
Na razvoj obrti prav gotovo vpliva politika obdavčevanja, ki je v vrsti primerov premalo spodbudna za obrtno organizacijo. Pavšaliranje obrtnih obratov je že pokazalo pozitivne rezultate, vendar še niso določena načela razlikovanja med uslužnostno in proizvodno obrtjo. To se kaže tudi pri določevanju dopolnilnih proračunskih prispevkov, ki se zdaj v obrti sučejo med 3 to 10 'Vo. Odločitev šentviške občine, da plačajo dopolnilni proračunski prispevek samo proizvodna obrtna podjetja, je vsekakor bolj umestna, kakor pavšalna obdavčitev obrtnih obratov vsevprek.
Okrajna obrtna zbornica je proučila tudi pogoje, ob katerih se je tako nenavadno razcvetela kooperacija zasebne obrti z družbenim sektorjem trgovine to industrije. Lani je le-ta dosegla višino skoraj 512 milijonov din. Ob tem je mišljena zlasti serijska proizvodnja, ki jo zasebni obrtniki organizirajo po domovih. Analiza je pokazala vrsto družbenih slabosti. Obžalovanja vredno je, da se niti tedaj, ko so bili znani prvi tovrstni primeri — Nama je na primer kooperirala s prek 1000 zasebnimi obrtniki — nihče ni domislil, da bi organiziral proizvodnjo nekaterih iskanih predmetov (predelava plastičnih mas, izdelovanje ženskega, perila, kravat in kozmetičnih sredstev ter drugo) v obstoječih družbenih obrtnih obratih. Kooperacija družbenih obratov z zasebno obrtjo, zlasti na področju gradbeništva to podobnih strok, pa tudi ob pritegnitvi »domačih« delavnic v širši sklop družbenih obrtnih podjetij, sodi zdaj med osnovne naloge naše obrti. Da je to mogoče uresničiti kljub nekaterim togostim v predpisih s področja socialnega zavarovanja in komunalnih služb, pove primer tržiške tovarne PEKO. Podjetje je na primer lani izplačalo 86 milijonov za plačilo uslug zasebnim obrtnikom, ki so za tovarno izdelovali copate. Zdaj so ustanovili poseben obrat, kjer delavci te tovarne in drugi ob prostem času opravljajo enako delo.
Naposled lahko ugotovimo, da se na splošno zmanjšuje število uslužnostnih obrtnih obratov. To obrt zasebni obrtniki opuščajo in se lotevajo drugih, donosnejših, medtem ko so družbena podjetja po večini proizvodnega značaja. Toda ob ustanavljanju stanovanjskih skupnosti se obrti ponuja odlična priložnost, da pomaga pri ustanavljanju servisnih delavnic v sklopu skupnosti in tako vpliva na zboljšanje življenjske ravni.
-mG
¥ »Zvezdi« vsi po učinku
¥ tovorni »Zvezdo« v Kranju so po novem taritnem pravilniku osebni dohodki vseh zaposlenih odmerjeni po lastnem učinku in po uspehu podjetja
Po morečem vzdušju, zpačil- pripravljalnici. Upoštevajo le za-nem za prve dni potrjevanja ta- stojne ure zaradi pomanjkanja rifnih pravilnikov, ki ga je odli- osnovnih surovin, elementarnih kovala težnja po neupravičeno nezgod in za popravila strojev visokem nominalnem povišanju nad 30 minut. Na ta način so vsi tarifnih postavk, so se razmere zaposleni vezani na lasten učinek občutno popravile. Med tarifnimi in skupen uspeh obrata; tako so pravilniki, ki jih občinski organi vsi zainteresirani, da bo proiz-sedaj potrjujejo, je precej takš- vodnja v obratu čim večja. Ranih, ki niso iskali poviševanja zen količine upoštevajo tudi kva-osebnih dohodkov le z nominal- liteto, ki jo izračunajo s posebnim poviševanjem tarifnih po- nim količnikom. Osebni dohodek
»Zvezda«, da bi sčasoma v kolektivu uresničili socialistični princip nagrajevanja po delu oziroma po zaslugi za vse zaposlene. Vsekakor pa je usmeritev kolektiva v to, da bi si povečali osebne dohodke le na račun višje proizvodnje, imela za posledico, da niso prišli na občino s predlogom neupravičenega nominalnega povišanja tarifnih postavk, kakor so to storila mnoga večja pod-
poiskali mož- je torej	tu odvisen od tarifne	po-	jetja, ki jim je	občina	tarifni	pra-
nudi nflSTrliG- ctavlro ?r*imzri »■'irvvi'7TTf-\rI i v*	tr-11 v* 11 r- ▼	11» ..	—.~__________i_ _______
stavk, ampak so
nosti, ki jim jih nudi nagraje- stavke, količine proizvodnje in vilnik vrnila v popravek prav za-vanje po učinku. Eden izmed kvalitete.	.radi tega.
takšnih tarifnih pravilnikov, ki v obratu tiskarne je podobno. Tarifni pravilnik »Zvezde« je ga je mogoče marsikateremu pod- Tu je osnova za obračun vsega že potrjen. Pri prvem izplačilu jetju postaviti za vzor, je pravil., obrata določena količina tiskane- se bodo že pokazali prvi uspehi nik tkalnice in tekstilne opleme- ga blaga in ustreznj kvaliteta. V novega nagrajevanja po »enoti njevalnice »Zvezda« v Kranju. delavčeve ure v tiskarni so vklju- proizvoda«, če lahko ta sistem V "Zvezdi« so lani ustvarili čeni vsi zaposleni v tem obratu, zaradi njegove siceršnje neizdela-56,3 milijona dinarjev dohodka, vključno z mojstri, šablonarjem, nosti tako imenujemo. Vsekakor letošnji plan pa predvideva do- osebjem barvne kuhinje, zaposle- je »Zvezda« med redkimi pod-hodek 70,3 milijona dinarjev (po- nimi pri parjenju in pri pranju, jetji, ki so za slehernega zaposle-večanje za 24 "/o). Cisti dohodek Za slabo kvaliteten tisk (pod 50 nega določila za oblikovanje naj bi se povečal od lanskih 41,8 odstotkov) mora oddelek plačati osebnega dohodka (razen tarifne milijona din na 53,2 milijona din stroške tiskanja.
(za 27 °/o), dohodek na zaposlene-
postavke) objektivnejša merila, ki V barvarni je osnova za obra- imajo za osnovo višjo proizvod-
ga pa od 371.710 dinarjev v lan- čun 11.1 kg proizvodnje na delav- njo.
skem letu na 439.625 dinarjev v letošnjem letu. Vseh zaposlenih je 160, od tega 14 uslužbencev.
Lanskoletna povprečna tarifna v skladišču barv ter kemikalij, postavka je bila 11.600 din. V tarifnem pravilniku so jo povečali na 12.830, to je za 10,3 “/o (v čemer je 7,7 °/o draginjskega dodatka, ostalo pa 2,9 Vo). Toda čeprav so tarifne postavke povišali le za 10.6%, bodo osebne dohodke povečali za veliko več. Pri povprečni tarifni postavki 11.600 din je znašal povprečni osebni dohodek lansko leto na mesec 14.352 dinarjev. Kljub temu pa so sredstva za osebne dohodke še povečali, in sicer od lanskih 37 milijonov na 46 milijonov (to je za 24 %) — seveda vse s pogojem, če
čevo uro. Kot delavčeve ure se štejejo ure vseh zaposlenih v barvarni, vključno z mojstri, in
TUDI V MINUS GRE LAHKO ...
V oddelku apreture so vzeli za osnovo povprečje barvarne in tiskarne. Pogoj za 100-odstotno Izplačilo tega povprečja v apreturi je poraba 3000 delovnih ur. Ce se število delovnih ur zmanjša,
I. K.
Transporter z gumijastim trakom, kakršne izdeluje Trboveljska strojna tovarna. Sistem poveza'" nosti transporterjev omogoča lahek in hiter prenos raznih materialov.
POMAGAJ SI SAM
Rudnik v Banovičih je naročil pri Strojni tovarni Trbovlje — gumitransporter 650 mm. Dobil
Sicer pa so štipendisti počasi lovili svoje diplome. Se danes je povprečje v učnem uspehu 6,5
lim osebni dohodek veča sicer oa 7 8	^ Poprečje v učnem uspehu 6,5 vamiško kvalifikacijo - strojne- žujejo več.
zZnišuiP-	t	nr PJ6’ P°stavl1 ln začel uP°rab- točk, kar je komajda zadovoljivo, ga tehnika. Upravni odbor se do- Navada
delavec v trboveljski tovarni. S pridobljenim znanjem dobi tovarniško kvalifikacijo — strojne-
zmanjšuje; tako je za 2500 ur 105%, za 2800 ur 102%, za 3000 ur 100 %, za 3200 ur 98 %, za 3500 ur 95 % povprečje barvarne in tiskarne.
Prav tako ima čistilnica svojo osnovo za izračun. V čistilnico je
potem lahka. Čedalje manj je klamacij; naročniki se ne
bodo dosegli planirane proizvodne vključen tudi poslovodja poslo-uspehe.	valnice, ki sprejema in izdaja
MERILA ZA SLEHERNEGA Mapo- Vsi zaposleni v kotlarni so ZAPOSLENEGA	vezani na povprečje čistilnice in
Osnovna zn.iiloo« tar.fn«,
pravilnika je v njegovi težnji, da J,kotUme. Vzdrževalno
Uath	Študij se vleče ob vseh spremem-
Cez dober teden pa prispe v bah učnega programa iz leta v STT od Rudnika pritožba: Trans- leto. Ko pa štipendist diplomira, porter ne vleče in se rad krivi, mora še na odslužitev vojaškega Rudniku se zdi, da bi potreboval roka. Potem, kar je malone »ob-za potrebe jaška vsaj 800-mili- veznejše«, na prakso v Nemčijo, metrski trak, če že ne dvo- Ko se vrne zgaran, delal je kdo verižnik.	ve kje kot navaden delavec, še
Pogoste reklamacije kradejo zmerom ne najde v Trbovlje, dobro ime; neljub gost so upravi. Zdaj se začno pregovarjanja. Prvi komerciali in delovnemu kolek- trdi, da je šibkega zdravja, drugi tivu. Lahko so celo vozel, ki ga ima nevesto nekje na Gorenj-je treba hitro razrešiti. Toda ka- .skem, spet tretji smatra štipen-
govarja s Okrajem Trbovlje in
je celo, da naroči Iščejo nasvet v SST in ne xA'
ljubljansko Prosveto, da bi omo- bavljajo več kar »mačka v
žak'
gočili delavcem po končanem lju«. To danes lahko. Delavci' študiju opraviti še dopolnilne iz- strokovnjaki znajo z dobrim pite na Tehnični srednji šoli. S svetom ugoditi naročnikovim za. tem bi dobili splošno priznano htevam. Znanje ni več uklenjeP°
kvalifikacijo strojnega tehnika.
Tako bo prišla tovarna najhitreje do delavcev - strokovnjakov. Njim bo lahko zaupala tudi zahtevnejše delo v proizvodnji. To je donosnejši način štipendiranja. Prav gotovo se bo bogato
osebne dohodke vseh zaposlenih —IhTo"	J40; NaiPrei z boljšim delom! Za dijo, ki jo je prejemal za časa obrestoval denar, ki ga troši ko-
----i------i—•«	'---J oseDje J® vezaino na Povprečje kakovostnejšo proizvodnjo pa se študija, kot dolžnost družbe gle- lektiv za predavatelje, ciklostile
meri po njihovi lastni proizvod- “uCrr r	. U""	KaKovostnejso proizvodnjo pa se
nosti in po uspehu podjetja kot	P0Pravl:ia-10 strP>e morajo zavzeti delavci, delavski
celote. V večini podjetij so oseb' ni dohodki delavcev odvisni od proizvodnosti le na normiranih delovnih mestih, medtem ko za režijska delovna mesta in za uslužbence ne postavljajo nobenih merih in zahtev. V »Zvezdi« so napravili prvi odločilni korak k temu, da rešijo tudi ta problem.
Lansko leto je v »Zvezdi« delalo po normi 24,3% vseh zapo-
in tako dalje.
ZA UPRAVO JE MERILO Cisti dohodek na ZAPOSLENEGA V PODJETJU
svet.
de na njegov »tehnični talent«, četrti je imel srečo, saj je našel službo v najdonosnejšem rudniku — v Ljubljani!
Tovarna pa planira, predvi-
in razna potrebna učila. Delavci bodo po končanih izpitih ostali doma, v svoji tovarni.
Tako med delavci v Strojni tovarni Trbovlje prerašča število
deva in se zaman tolaži z bodo- kvalificiranih — nekvalificirane.
To se vsekakor pozna v proiz-
Kdo pa ne bi rad dobro delal!?
Strojna tovarna Trbovlje se je razvila iz male rudniške re-
Vsi zaposleni v upravi, v skla-	montne delavnice v pravo stroj-	cimi kadri. Toda proizvodnja
dišču in šofer, pa so vezani na	no tovarno. Njen delovni pro-	teče. Zahteve so iz dneva v dan	vodnji.	Klubi	Ljudske tehnike,
gibanje čistega dohodka na zapo-	Sram je izdelava rudniških stro-	večje. Ni čuda, da prihajajo re-
slenega v podjetju kot celoti. “ horizontalnih in vertikal- klamacije...
Polne tarifne postavke dobijo iz- ala transporterjev ter separacij.	gTT se je odločila.
plačane pri 330.000 din čistega do- , r med premogom, rudo ali	Začela je s šolo posebne vrste.	— ____________.
slenih (samih delavcev 26,6%).	hodka na zaposlenega v podjetju	^mnom ni pravzaprav nobene	Delavec, ki se je prijavil, prihaja	njaki	napravijo	prototip, katere-
Osebni dohodki le-teh so bili od-	(lansko leto so ustvarili 274.000	raz l, ’ .kar se tiče transporta, je	je enkrat tedensko na predava-	6a	P°t	do	serijske	izdelave	je
visni od njihovega učinka, med-	dinarjev, letos pa planirajo 333	u,ved a tovarna tudi proizvodnjo	nja, ki jih organizira tovarna. Tu
tem ko je 75 % kolektiva preje-	tisoč dinarjev čistega dohodka na	strojev za metalurško industrijo	lahko vpraša, zahteva razlago za
malo osebne dohodke brez kakrš- zaposlenega). Za vsakih 5000 din in gradbeništvo.	stvari, ki jim sam ne more biti
nih koli meril. Letos pa bo oseb-	povečanega čistega dohodka na	V začetku sta botrovala raz-	kos. Študira pa v glavnem doma.
ni dohodek slehernega zaposlene-	zaposlenega v podjetju se usluž-	v°.iu dva problema: stroji in ka-	Ima zvezek z določenim študij-
ga odvisen bodisi od njegovega	bencem v upravi, v skladišču in	drl. Rešitev prvega niso prepu-	skim gradivom. Ob koncu me-
lastnega učinka ali pa od uspeha	šoferju, tarifne postavke povečajo	ščali toliko investicijski politiki,	seča so obvezni kolokviji, na ka-
obrata oziroma podjetja kot ce-	za	1 %.	kolikor lastni iznajdljivosti. Na ta	terih učenec pokaže, kaj zna. Na
lote. Kako se bo oblikoval osebni	Morda ni v	tarifnem pravilni-	način so prišli do dobrega rez-	osnovi dobrih odgovorov ima de-
dohodek delavcev v posameznih	ku	za sedaj še	vse idealno (v uvo-	kalnega stroja - veliki carusel -	lavec pravico do naslednjega
obratih?	du	pravilnika	je celo rečeno, da	ki so ga^ enostavno potegnili iz	zvezka, ki je nadaljevanje načrt-
v mehansko delo. Pač pa sta l” ka in premislek vedno bolj razdražljiva.
Rudnik v Banovičih je naročil pri Strojni tovarni T” bovlje — gumitransporter.
To pot ni bila njegova na^ čilnica samo lakonična zahte'^ Vsebina je bila sodobnejs3: »... vi imate strokovnjake, nr: oni povedo, kakšen stroj na® ™ lahko koristil v jašku za trahf" port premoga ...«
Konstruktor stroja je s xe. postal tudi projektant. Delavec 1
katerih člani so obiskovalci tega vedel preračunati potrebe ruda1" tečaja, se lotevajo z uspehom iz- skega revirja, izrisal je točen pa' delave tudi zahtevnejših naročil, črt in se tudi sam lotil izdela'* Dobri delavci in dobri strokov- ' Rudnik Banoviči je zadovO'
Ijen. Reklamacije zamenjuješ, zahvalna pisma.. Dušan
PISMO ObKO ZKS ZAGORJE
Občinski komite ZKS v

za obračunavanje 5,9 m osnovnih bodo docela izpopolnili že začet ne, kjer je čakal na pretopitev oprav; dovolj uspešno, prebira še tkanin (določene gostote) na de- sistem nagrajevanja po enoti pro- kot staro železo.	en mesec staro učno snov, to je,
lavčevo uro. Pri tem se kot de-	izvoda). Vendar so določbe, ki jih Problem kadrov je bil kočiji-	d0	naslednjega kolokvija,
lavčeve ure štejejo delovne ure	omenjeni tarifni pravilnik vse-	vejši. Realna politika štipendira-	Študijsko gradivo je razen
vseh zaposlenih v obratu, vključ-	buje, dokaz zelo resnega in res-	nja je obdržala svoj realizem le	matematike in fizike omejeno le
no z mojstrom in zaposlenimi v	ničnega prizadevanja kolektiva	kot plan na papirju.	na	tisto znaje, ki ga potrebuje
........................... ........................................
| ČIMMANJ BARAK
i	Za stanovanja gradbenih delavcev letos 750 milijonov dinarjev
organizacijam Zveze komunistov in tako posredno vsem zagorskim komunistom posebno pismo. V
Preteklost kaže, da se osnovP organizacije ZKS v zagorski 0°' čini niso dovolj poglabljale v Pr° bleme proizvodnosti in storilp0.j sti dela. Kadar pa so razpravi!3 o teh problemih, so razpravljal'
•a'6
njem je govora o perečih proble- načelno. V prihodnje bodo ®°7je mih zagorske občine in o nalogah razPravljati osnovne organizacij članov ZKS	prav konkretno o proizvodnos
in storilnosti v vsakem posa®e*
!IIII!IIII!!IIIIIIIIIIII!IIIIII!IIIIIIUIIIII!I!IIIIIII!IIIIII!IIIII!!!I!IIIIII!I!III|!|| nem P°dšetju. Povečanje štorij
— sti dela je tudi v zagorski obe' edina pot k izboljšanju življenj5" ravni delovnega človeka.
Pismo omenja tudi naloge ^
Kljub temu, da zgradijo naši gradbeni delavci vsako leto mnogo novih stanovanj, prebivajo mnogi izmed njih v zelo neugodnih razmerah. Njihov dom so med gradbeno sezono oziroma stalno, če so se otresli sezonstva in ostali stalni gradbeni delavci, lesene, največkrat dotrajane barake.
Ker se gradbinci dobro zavedajo, kaj pomeni za delovnega človeka zdravo in sodobno stanovanje, so o tem veliko razpravljali na nedavnem plenumu Sekcije za gradbeno ope-rativo Slovenije. Ugotovili so, da gradbena podjetja doslej niso mogla z lastnimi sredstvi bistveno vplivati na izboljšanje stanovanjskih razmer svojih delavcev, da je nastanitev res kritična in da je treba graditi več in hitreje.
Dosedanje vlaganje sredstev v izgradnjo stanovanj za gradbene delavce in uslužbence je glede na velike potrebe malenkostno. Iz podatkov, ki so jih navajali, je razvidno, da je bilo v ta namen porabljenih v letu 1956 samo 120 milijonov, leta 1957 pa okoli 190 milijonov dinarjev. Zanimivo je, da so dobili gradbinci v teh dveh letih od republiškega stanovanjskega sklada kamor so
vplačevali vrsto let stomilijonska sredstva, le 27 milijonov dinarjev posojila. Zaradi tega je povsem upravičena njihova želja, da se sredstva iz , tega sklada v večji meri uporabljajo tudi za gradnjo njihovih stanovanj.
Lani je bilo občutno bolje. Na pobudo Gradbene zbornice so dobila podjetja Gradis, Slovenija ceste, Tehnika. Megrad, Obnova, Gorica in Stavbar Maribor iz republiškega sklada za gradnjo stanovanj 135 milijonov din. Razen tega je koordinacijski odbor kreditnih skladov za zidanje stanovanjskih hiš na območju Ljubljana dal podjetjem Obnova, Gradis, Tehnika, Megrad. Slovenija ceste in Objekt, posojilo v znesku 145 milijonov din. Če k’ temu prištejemo še lastna sredstva gradbenih podjetij, potem lahko rečemo, da so porabila podjetja za gradnjo lastnih stanovanj v preteklem letu skoraj 380 milijojnov dinarjev.
Letos si prizadevajo gradbinci zgraditi še več stanovanj in pridobiti še več sredstev.
Republiški sklad za izgradnjo stanovanj je dal gradbenim podjetjem na razoolago
150 milijonov dinarjev posojila, in sicer Gradisu, Tehniki, Slovenija ceste, Obnovi, Megradu, Objektu, Gradbeniku Izola, 1. maju Koper, Projektu Kranj, Savi Jesenice, Konstruktorju, Gradisu, Stavbarju iz Maribora in Gorici, koordinacijski odbor kreditnih skladov za zidanje stanovanjskih hiš pa 368 milijonov dinarjev podjetjem Obnova, Toplovod, Tehnika, Gradis, Slovenija ceste, Pionir Novo mesto. Gradbenik Izola, Objekt Ljubljana, Dolenjskemu gradbenemu podjetju Grosuplje in Ljubljanskim opekarnam. Ker morajo pri najetju posojil sodelovati s 30 % tako občine kot navedena podjetja, je letos na razpolago za gradnjo stanovanj gradbincem okoli 750 milijonov dinarjev.
Kakor vidimo so sredstva za izgradnjo stanovanj gradbenim delavcem v letošnjem letu podvojena. Vendar še zdaleč ne zadoščajo vsem potrebam gradbenih podjetij saj komaj omogočajo dograditev samskih domov v naših največjih gradbenih središčih. Zato, da bi v bližnji prihodnosti le zagotovili najnujnejša stanovanja za gradbene delavce, je že sedaj iskati poti. da bodo sredstva tudi prihodnje leto podvojena.
Ker so gradbena podjetja želela še več posojil, je odbor sekcije gradbene operativk pri obravnavanju njihovih prošenj sklenil, da smejo ta posojila uporabiti, z izjemo Konstruktorja v Mariboru, le. za gradnjo samskih domov in da posojila lahko dobijo le tista podjetja, ki imajo že popolnoma pripravljeno tehnično dokumentacijo. S tem bo do neke mere omogočeno, da bodo krediti potrošeni in pospešena izgradnja.
Zato, da bi podprla akcijo gradbenih podjetij, da si zagotovijo vsaj najnujnejša stanovanja za svoje delavce, je sekcija za gradbeno operativo izdelala triletni plan za gradnjo stanovanj. Po tem načrtu bi gradbena podjetja potrebo-va^a v treh letih skoraj, štiri milijarde dinarjev ali vsako leto 1300 milijonov dinarjev.
Ta načrt je nedvomno uresničljiv, posebno še, če upošte-vamo nadaljnji razvoj gradbeništva in dvig življenjskega standarda vseh naših delovnih ljudi; s čimer se bodo povečale tudi zahteve po sodobnih stanovanjih. Če bo gradbeništvo uspelo uresničiti ta načrt, pa ni odvisno le od organov,
ki odločajo, komu se bodo dodelila republiška sredstva za izgradnjo stanovanj, temveč v veliki meri tudi od podjetij samih, od njihovega lastnega prispevka, ki pa bo v marsičem odvisen od produktivnosti njihovega kolektiva. Predvsem pa morajo biti triletni plani za vsako podjetje posebej realni. V teh načrtih morajo biti upoštevane vse mbžne oblike gradnje. Podjetja bodo gradila stanovanja za svoje delavce in uslužbence povsem z lastnimi sredstvi, z lastnimi sredstvi in sredstvi drugih investitorjev, z lastnimi sredstvi in sredstvi iz občinskega sklada za gradnjo stanovanj in končno z lastnimi sredstvi, lokalnimi viri ter sredstvi iz republiškega sklada.
Zato, da bo načrt uresničen,: je seveda tudi potrebno, da v podjetjih pravočasno izdelajo vso tehnično dokumentacijo in si zagotove za gradnjo potrebno zemljišče. Gradbeniki bi si olajšali delo, prihranili čas in denar, če bi med seboj sodelovali in izdelali ustrezne tipske načrte, posebno za samske domove.
Če bodo hoteli gradbinci uresničiti svoj triletni gradbeni načrt, bodo morali misliti tudi na aktivizacijo svojih članov, predvsem pa reflektantov za stanovanja, za prostovoljno delo in na izkoriščanje vseh notranjih rezerv ter dragih možnosti, ki obstojajo v podjetjih.	E. R.
munistov ob uveljavljanju in rahljanju novih tarifnih PraV,gj nikov. Komunisti morajo vsefllj zagovarjati tisto, kar je bisU* . v novih tarifnih pravilni^, spodbudnejše plačevanje po ku dela.
Premalo so razpravljale os^0^. ne organizacije ZKS zagorske 0 čine tudi o razvoju organov lavskega in družbenega upraV1% nja. Komunisti naj odslej s®elrfa, posegajo v dogajanje v teh ot® nih.	(«kl
Za dan rudarfsv r.
Kaže, da bodo letošnji Dan ''inn0 jev (3. julij) v Velenju še Po5Ljji' lepo proslavili. Na večer pred kom bodo na okoliških hribih S kresovi, v velenjskem parku P®jpe-promenadni koncert rudarske per
Dopoldne 3 julija bo svečah ra'' hod v središče Velenja, ki Sa sedaj dograjujejo. Tam bodo prireditve, povezane s počasti ga konca druge etape gradltvg p°no<<\ Velenja. Najbolj delavnim mesča* jStJ bodo podelili udarniške značke. .re' dan popoldne bo več športnih PUjtč ditev. 4. julija bodo odprli p'?” spe" kočo na Koziaku in tam odkri", ju' minsko ploščo padlim borcem.J,- (}3li lija pa bodo velenjski svobodasl na zlet Svobod v Celje.
■ -	darsk 0
Posebna privlačnost rudi
praznika bo še regata miniahTgs' jadrnic na Velenjskem jezeru, nizirala jo bo Ljudska tehnika.
Dobili bodo novo šolo^
2e nekaj'let gradijo v novem V Velenja osnovno šolo. Zgrajena tP paviljonskem sistemu. Ze doslej^1 po-
l!ill!l!!llll!Hlllllllllllllll!lllllll!lll!lllll!!!llllllllllllllllllllllll!lliIlllllllll!!l!llllllllllllllllllll!lllllllllllll ............................................................................................................IIIIIIIIIIH......lil..............................................................................................................
DELAVSKA ENOTNOST - štev. 24. - 20. junija 1959
dveh traktih pouk. upravn? slopje pa še ni bilo zgrajeno. J-e4n' je bila z gradbenim podjetjem grad« sklenjena pogodba, da popolnoma zgrajena do 15. sePte^,d0 letos. Poleg upravnega poslopl3 .^icč’ učenci dobili v jeseni še telova ki so jo doslej tako pogrešali- g.
Soglasna ugotovitev
Potrebujemo predvsem družinske ustanove
*
VODSTVO ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE JE 15. IN 16. JUNIJA RAZPRAVLJALO S ŠIROKIM KROGOM DRUŽBENIH,
prosvetnih, zdravstvenih in socialnih delavcev o
VARSTVU TN VZGOJI OTROK V STANOVANJSKI SKUPNOSTI. O GMOTNIH POGOJIH ZA ODPIRANJE NOVIH DRUŽINSKIH USTANOV IN O VLOGI STARŠEV PRI NJIHOVEM DELU. OSVETLITEV OTROŠKEGA VARSTVA Z VSEH PLATI IN POSREDOVANJE REDKIH. ZATO PA DOBRIH IZKUŠENJ. KAKO SE DA S SKROMNIMI SREDSTVI POSKRBETI ZA VARSTVO IN VZGOJO PREDŠOLSKIH IN ŠOLSKIH OTROK ZAPOSLENIH STARSEV, ČE SE. ZA TO DOVOLJ ZAVZAMEJO RODITELJI, DRUŽBENE ORGANIZACIJE. SOLE IN TOVARNE. BODO NEDVOMNO POSPEŠILI RAZVOJ TEH USTANOV. KI SO ZLASTI V DELAVSKIH NASELJIH NEPOGREŠLJIVE.
v^>slenih staršev jih je samo 10 % v ^bfih rokah, medtem ko oče in
it"
Številke osupljajo: izmed otrok toslenih -dobrih
delata. Ze samo to dejstvo po-oj, - ^ kako nujno je čimprej j8T°eti zlasti delavska naselja z Rovami, kjer bodo našli zavetje delavskih družin. Za zdaj jih jjjrno šele 11, toda vse kaže, da se j. 0 razmere v kratkem občutno jj penile. Predvidoma bo že letos to ^vrstnih ustanov več. Jesenice penile 3 milijone za družinske Ve’ Kranj milijon, Celje 10 lj *n°v, Maribor 68 milijonov, ftiili* ana pa malo manj kot 76 1,5‘ionov, vrhu tega je Socialistič-tei;5Veza dala Okrajni zvezi prija-jev v mladine 13 milijonov dinar-ureditev otroškega varstva. toVg 1 sredstev so prispevale prav med drugimi »Iskra« v tekstilna tovarna v Tržiču, tlhr tovarna »Stol« in več ma-i)ti?fskih in celjskih podjetij. Če 58j.teiemo še sredstva, ki jih bodo t]j0 občinski ljudski odbori za grad-i)Sj oziroma ureditev družinskih fen, v’ tahko upravičeno pričaku-tL°’ da bodo kmalu ustvarjeni ma-wJami pogoji za redno varstvo in otrok od 2. do 15 leta, ki naj
jati umske in telesne sposobnosti in jih tako delno že tudi poklicno
usmerjati. Vsega tega seveda marsikateri izmed roditeljev ne bi zmogel, pa naj ima še tako dobro voljo.
Razumljivo, da bodo pri vzgoji v družinskih ustanovah lahko veliko pomagali tudi mladinci. Izkušnje so pokazale, da jim smemo zaupati malčke na izletih in sprehodih, da so sposobni sami urejati igrišča in jih dobro vzdrževati. Vse te njihove sposobnosti bo treba kolikor se da izkoristiti, ne samo zato, da bo delo teh ustanov plodnejše, ampak da bo tudi cenejše. Vsaki materi je na tem, da bo mesečni znesek za otrokovo varstvo čim manjši.
Iz istih razlogov naj bi starši sami čimveč prostovoljno opravili v družinskih ustanovah. Administracija, opremljanje prostorov, malica in kosila — vse to se lahko občutno
Qd 19. do 26. junija
fto __________________
e zatekli v te ustanove.
STARSi lahko pocenijo
VARSTVO
^fužinske ustanove se bistveno ju ‘kujejo od ustanov za predšol-k °troke. Življenje v njih pote-t>tr	kakor v družini. Mlajši
ta**1 se družijo z večjimi, si med Ve?vi pomagajo, skratka žive kakor t^ka družina. Kako bodo urejene t;0 “stanove, bo v veliki meri odvis-
°d samih staršev, ki jih organi-►jjaj0 in upravljajo. Seveda s tem pečeno, da družinskim ustanovam
Potrebni pedagoški delavci! V im delu je namreč vendarle uvesti nek sistem, treba je otroke navajati k smotrne-učenju in izkoriščanju časa, v “‘h krožkih in skupinah razvi-
Ljudje kakor ti in jaz
HUDA URA
, Vrtnik je gledal kot huda ura ‘n iskal žrtev ...
»Kako pa držiš žlico?*' je za-f°hnel, *ti nisem že rekel, da sre-bai od strani!*
Milan, starejši Vrtnikov prira-stek in najpogostejša tarča njegove lese, se je plaho zgrbil. Roka z žli-Co je zatrepetala in se počasi pobila.
, Ze spet začenja, je pomislila in spet pri jedi. Fanta so že *ako same kosti, zmerjanje pa ga »opravi ob ves tek.
Iz prsi se ji je izvil globok ^dih.
, »Le vzdihuj in mu dajaj potuhi'0- Ce sem še kje videl tako ne-j1 “tno mater, kot si ti. Cez nekaj e* ti bo zrasel čez glavo... O ti jPrkavec smrkavi. Glej, z nosom 3e • ■. Na, .da boš vedel za drugič!* . Zaripel Milanov uhelj se je v »četoui pesti čudno zverižil in še bol3 zardel.
Vrtnikova tega ni prenesla. Je-ki jo je prej pogoltnila zaradi lihega miru, je prekipela:
> »Pusti ga, da bo pojedel. Saj je ® čislo zbegan od tvojih klofut in pderjanja. Zlepa bi mu rekel, pa ‘fant jedel, kot se spodobi. Rado-®dna sem, kako bi se ti držal, če , samo na to čakal, kdaj bo pri-teM klofuta ... Revček!*
. Vrtnik je odrinil krožnik, da je Pljusnila na prt.
j “Smo že tam. Sem spet vsega 2 kriv/ Če prinese cvek domov,
lop
Po meni, če prevrača kozolce
Pločniku, sem jaz kriv, ker ga ra<j; cvekov ne pustim na dvo-
rišče, da bi se zdivjal.*
»Kdo pa drug kot ti? Samo takrat ga vidiš, kadar ga kaj polomi. Gospodu bi krona padla z glave, če bi se kaj več ukvarjal z njim. Jaz se pa ne morem raztrgati na deset delov. Saj še sesti ne utegnem, ko pridem z dela.*
Milan se je medtem previdno umaknil na kavč. Tonček, mlajši prirastek, ki je ostal od vsega začetka zunaj križnega ognja, mu je iz previdnosti odstopil prostor v kotu, znova spodvil noge in poslušal z odprtimi usti.
»Vzgoja je ženska stvar. Jaz nimam potrpljenja za to. Zlepa nič ne opravim, če začnem zgrda, je pa ogenj ,v strehi.*
»Ja kdaj si pa poskušal otrokom kaj zlepa dopovedati? Grob si kakor tvoj hirat. Zgražaš se nad njim, ker je v togoti s pestjo ubil konja. Ali si ti kaj boljši? Ce bi imel konja .. .*
Vrtnik je pobledel od jeze, zgrabil krožnik z juho in ga treščil po tleh.
»Pusti mojega brata pri miru, razumeš!*
Otroka sta zajokala, žena je stekla v kuhinjo in zaklenila vrata za seboj.
Vrtnik se je streznil. Toda pogled na črepinje in na zbegana otroka mu je bil preveč zoprn in mučen, da bi zdržal doma.
Cez čas si je mlajši s pestjo obrisal solze, se spravil na kolena in strokovnjaško ogledoval Milanov zaripli uhelj.
»Boli, kaj? Dobro, da nimamo konja. Zdajle bi ga očka gotovo
ubil... Včasih se ga tako bojim. Ampak veš, če bi hotel tebe ubiti, bi ga jaz ugriznil v roko, da bi te takoj spustil.*
Milam je smrknil in ga zviška zavrnil:
»Odfrcnil bi te, ko muho. Ampak ko jaz zrastem ... bomo videli, če si bo še upal takole.*
Mlajši se je ustrašil:
»A ga boš ubil? Mamica je rekla, da se še tičev ne sme ubijati. Počakaj!*
Skočil je h kuhinjskim vratom in nestrpno pokljukal:
»Mamica, kajne, da Milanček ne sme ubiti očeta?*
Vrtnica je zabuhla od joka pogledala po sobi in vzela Tončka v naročje.
»Kako ti pride kaj takega na misel?*	.	i,
»Milanček je rekel, da bo očku že dal, ko bo velik. Ce bo tak kot stric Tone,'ga bo ubil... Konje ne bomo nikoli imeli, ker nitmamo hleva.*	i	•
Vrtnikova se je zgrozila. Pomi-s slila je, da bi vzela nazaj, kar je rekla o moževem, bratu. Toda Milan ji ne bi verjel. Trinajstletni otroci imajo že pamet. Spustila je Tončka na tla, se sesedla za mizo in med jokom prosila:
»Bodita pridna... Vsaj vidva bodita pametna, če je že očka ■ ■ ■* Milan ni prenesel maminih solz: »Saj sva se šalila, mamica,* jo je tolažil. »Samo šalila sva se, veJ-“ Potem j\smrknil, prijel Tončka za roko in. stekel na balkon.
V sobi je obviselo nekaj s^tn* čeno težkega.	M- N.
poceni, če bomo pojmovali družinsko ustanovo res kot začasno nadomestilo za dom. Zato bi morali biti v njihovih upravnih odborih predvsem zainteresirani starši in predstavniki raznih družbenih organizacij, ki lahko podpirajo njihov razvoj.
TESNEJŠA VEZ MED SOLO IN DRUŽINSKO USTANOVO
Kljub temu, da imamo po vseh
Vsakdanji prizor iz Pionirske knjižnice v Ljubljani. Od vas je odvisno, ali bo tudi vašim otrokom tako lepo in prijetno
I,
SKLAD ANGELE OCEPKOVE
V počastitev spomina pokojne revolucionarke in prve predsednice Zveze ženskih društev Slovenije Angele Ocepkove je Glavni odbor Zveze ženskih društev Slovenije ustanovil sklad za graditev otroške ustanove, ki bo po njej imenovana. Ustanova bo služila za vsestransko pomoč družini in vzgoji otrok.
Doslej so v ta sklad prispevale skoraj vse naše družbene in politične organizacije ter
šolah šolske odbore in da mnogi = ustanove in podjetja, kakor tudi mnogo posa-- — — —J *~1-	— meznikov.
V skladu se je nabralo že 11 in pol milijona dinarjev.
VEČ MILIJARD ŠKODE ZARADI POPLAV Državni sekretariat za finance Bosne in Her-
dobro delajo, je vez med šolo in _ družino še vendarle šibka, da bi g vskladili vzgojna prizadevanja in g otroka harmonično vzgajali. Z od- jj piranjem družinskih ustanov se ve- = ča možnost za tesnejšo povezavo g
med njima, ki jo šolska reforma g cegovine je te dni objavil poročilo o škodi,
predvideva in tudi zahteva. Sola je namreč dolžna razvijati izvenšolsko aktivnost otrok. Za to pa bodo prav v družinskifi ustanovah, če bodo primerno urejene, ustrezni pogoji.
Trenutno je še precejšnja težava v tem, da sedanji šolniki in vzgo-
ki je nastala letos zaradi poplav in nalivov. Kakor kaže, bo gospodarstvo te republike utrpelo zaradi naravnih nezgod 3 milijarde dinarjev škode.
Samo v prijedorskem okraju cenijo škodo zaradi nedavnih poplav na več kot 1 milijardo v dinarjev. V tem okraju sta se zaradi izredno jitelji niso strokovno usposobljeni || močnega deževja razlili reki Sana in Una, ki sta za izvenšolsko delo z šolsko mladi- g poplavili blizu 15.000 ha površin, od tega samo no, kar pač v starih učnih načrtih §| v bosansko-dubiški občini 8000 ha površin. Na za učiteljišča ni bilo predvideno, g bosensko-dubiški ravnini je bilo poplavljenih Tudi vzgojiteljske šole ne dajejo = več kot 95 “/o vseh površin, kadra, ki bi bil temu kos. Kandi- g Tudi v čapljinskem območju so nalivi po-datinje pripravljajo le na vzgojo §§ vzročili precej škode. Ob nalivih v maju so predšolskih otrok, kar pa zahteva vse 's bili uničeni veliki nasadi tobaka, koruze in po-drugačne prijeme kakor vzgoja šol- g vrtnin. Tudi v vinogradih je bilo precej škode, -i-.-v,	----- — = Z januarsko poplavo Neretve in z velikim ci-
klonom, ki je bil v aprilu, so naravne nezgode povzročile za 2 milijardi 120 milijonov dinarjev škode.
POŽAR NA NAFTNEM POLJU
skih otrok. Delno se stvari že popravljajo. Učiteljišča od lanske jeseni usposabljajo učence za sistematično izvenšolsko delo z mladino.
STANOVANJSKA SKUPNOST — GONILNA SILA
Na naftnem polju v Stružcu pri Sisku je bruhnil te dni iz vrtine z velikim pritiskom
MEDNARODNA BRIGADA NA AVTOMOBILSKI CESTI
Skrb za urejanje družbenih usta- g plin s kamenjem, ki je ob udarcu v vrtalni nov seveda ne sme bremeniti samo g stolp povzročil iskro in požar. Reševalnim sku-društev prijateljev mladine posa- = pinam je le s težavo uspelo rešiti vsaj nekaj meznih družbenih organizacij g dragocenih strojev. Uničeno je več bližnjih hiš Kakšni bodo materialni pogoji za s in vrtalna garnitura črnogorske skupine. Ce-njihovo ustanavljanje, bo v pre- g nijo, da znaša škoda najmanj 100 milijonov cejšnji meri odvisno od vseh sku- g dinarjev. Strokovnjaki trdijo, da bo ogenj po-paj, predvsem pa od izvršnih sve- g jenjal, ker gre le za površinske zaloge plina, tov stanovanjskih skupnosti. Le-ti so = dolžni zbirati sredstva za ustanav- §§
Ijanje in organizirati še druge obli- g
S	■ Pri mladinski delovni akciji na avtomobilski
kovno iimovrhlieno vvrvvHteiip in = cesti »Bratstvo in enotnost« bo sodelovalo tudi S, nbh^ naaraiJvfn L no oh I 150 mladincev iz tujih dežel. V mednarodni bri-stoječih predpisih za te ustanove. 1 ?adi bodo mladinci iz 15 držav Evrope Amerike
= in Afrike. Doslej so se prijavili mladinci iz _ Švedske, Danskg, Zahodne Nemčije, Tunizije, g Izreaela. ZDA, Maroka, Poljske in ZAR. Tudi g mladinske organizacije iz Anglije, Norveške, Francije'in Belgije so se odzvale vabilu, niso pa še sestavile ekij>. Prihod mladincev iz Urugvaja, Čila, Brazilije, Indonezije, Cejlona in Burme, ki se tudi zanimajo za delo na avtomobilski cesti, spričo velike oddaljenosti teh dežel in velikih potnih stroškov še ni določen.
Novi zakon o stanovanjski skupno-- | sti jim nalaga dolžnost, da čimbolj olajšajo družinsko življenje, zato so tudi dolžni pomagati staršem pri družbenem upravljanju in gospodarjenju v ustanovah; ki otrokom nekaj ur na dan nadomeščajo dom in jih podpirati pri ustanavljanju in razvijanju raznih oblik vzgojnega in učnega dela ter razvedrila.
IZ MALEGA RASTE VELIKO g
Marsikje ne bo mogoče takoj §| ustanoviti zgledne družinske usta- g nove, ki bi ustrezala vsem otrokom g od 2. do 15. leta, toda zato še ne g kaže vreči puško v koruzo. Bolje
LETOS BO DOVOLJ KOLES
Po podatkih Zvezne industrijske zbornice bo izdelala naša industrija letos 125.000 koles. Lani smo jih dobili na trg le 107.000.
Letos bo največ koles izdelala tovarna »Partizan« iz Subotice (45.000), potem »Rog« iz Ljub-
nekaj, kakor nič. Vsaka zaposlena 1 Uane (33.000) in »Lasta« iz Ilidže pri Sarajevu '	(32.000). Razen tega bo tovarna »Pretiš« iz Vo-
gošča poslal letos prvikrat na trg svoja kolesa (blizu 15.000).
Letos pa smo sklenili tudi več pogodb za nakup koles, nadomestnih delov, pribora in gum s tujimi tvrdkami.
To kaže, da bo letos na trgu precej koles.
mati bo vesela, če bo otrok v var- j nih rokah med njeno odsotnostjo, i pa četudi sprva ne bo delal v krož- i kih in se redno pripravljal na šo- i lo. Sčasoma se bodo z dobro voljo stvari že uredile. Že perspektivni plan naše republike predvideva do 1961. leta 63 novih ustanov za varstvo otrok. Poleg tega so družbene organizacije zadolžene, da opozore na ustrezne prostore za varstvo otrok v vseh novih stanovanjskih blokih in naseljih. Sveti za stanovanjska* vprašanja dosledno zahtevajo, da se v investicijskih načrtih za stanovanjske gradnje predvidi tudi prostore za začasno varstvo otrok.
Najidealnejše bi bile 'seveda posebne paviljonske zgradbe za družinske ustanove. Ce bi se kdo dovolj zavzel zanje, bi lahko prišle stanovanjske skupnosti razmeroma poceni do njih.'Kolikor vemo, bodo ob naših glavnih prometnih cestah kmalu stali prvi moteli, neke vrste gostišča, ki se jih bodo posluževali predvsem avtomobilisti. Predvidoma bo stal tak motel, za katerega je že izdelan gradbeni načrt, 300 do 400.000 dinarjev — opremljen z vsem najnujnešim pohištvom in napravami. Če sta Turistična zveza 1n Republiška gostinska zbornica uspeli zainteresirati industrijo za tovrstne gradnje/ bi verjetno lahko organizirali tudi serijsko proizvodnje sestavnih ■ delov za paviljone družinskih ustanov in vse ustrezne opreme. Ker je tudi v delavskih svetih tistih podjetij, ki bi lahko sodelovala, veliko delavcev, ki prepuščajo med zaposlitvijo otroke ulici ali drago plačujejo varstvo, upravičeno pričakujemo, da se bodo zavzeli za to.
Možnosti za ureditev družinskih ustanov torej ne manjka. In tud' dobre volje ne. S skupno pomočjo bomo lahko v doglednem času rešili glavni problem naših zaposlenih družin, ki trenutno še občutno zmanjšuje učne uspehe delavskih otrok in veže mnogo žena na dom čeprav se žele zaposliti in sodelovati v ustvarjanju družbejiega dohodka.
DOMAČA PROIZVODNJA NEZLOMLJIVEGA STEKLA
Zagrebško podjetje »Steklorad« je začelo proizvajati nezlomljivo, tako imenovano tripleks steklo. To steklo vgrajujejo v avtomobile ter druga vozila in objekte, kjer je potrebna velika trdnost stekla.
Steklo proizvajamo po domačem patentu — zagrebškega profesorja N. Škariča, ki je dosegel. da je proizvodnja našega stekla cenejša kot pa v tujini.
LETOS 6000 DOMAČIH TELEVIZORJEV
Po mnenju predstavnika Združenja jugoslovanske elektro-industrije bomo izdelali letos 6000 televizijskih sprejemnikov. To je prav toliko, kakor smo predvideli s proizvodnim načrtom. Ta proizvodnja pa ne bo mogla zadostiti povpraševanju, zato bomo verjetno uvozili več televizijskih sprejemnikov, predvsem iz vzhodnih držav.
TISOČ GOSENICNIH TRAKTORJEV
Tovarna gradbenih in rudarskih strojev »14. oktober« v Kruševcu je izdelala te dni tisoči goseničnj traktor. Te stroje so začeli izdelovati pred slabimi štirimi leti.
Prihodnje leto bo tovarna, kakor kaže, izdelala kar 1600 goseničarjev. Ti traktorji bodo tudi popolnoma izdelani doma, medtem ko doslej 38°/o sestavnih delov za traktorje še uvažamo.
Traktorje goseničarje izdeluje tovarna po licenci italijanske tvrdke »Vender«.
DOMAČI MAGNETOFONI
V tovarni »Iskra« v Kranju so izdelali poskusno serijo magnetofonov, ki bodo ustrezali, po izjavah strokovnjakov, mnogim domačim potrošnikom. razen tega pa tudi predpisom mednarodne ustanove »IEC«.
Novi magnetofoni imajo za sedaj dve hitrosti, nameravajo pa uvesti še tretjo. Z izpopolnitvami bo ta magnetofon mogoče uporabljati kot diktafon, nameravajo pa vgraditi tudi priključke za radio, zvočni ojačevalec, za pre-snemanje in daljinsko upravljanje oziroma ustavljanje ali poganjanje aparatov.
O ceni oskrbnega dne
C e ni podatkov, ni ukrepov!
va “rrJ3	jsss&**u sss^ sas
cen, oskrbnega dne v republiških zdravstvenih zavodih.	katerih bolezk (O takšni primer- ga nadzora ZdravSj S Cfn^I
Odkar so zdravstveni zavodi dne visoki zaradi tega ker ie bol-	tU*dl	na sei1 syeta yeč opravljali strokovni nadžor,
finančno samostojni, so ceno nik predolgo v bolnici ali oa za zdravstvo. Bolmšnica za tuber- bi lahko pri dveh, enako oprem-
oskrbnega dne večkrat spreminja- radi nesmotrne potrošnje zdravil nai°hi ^^dovorr1 ^ p^ef.lag,ala’ !jenih zavodih, ki se pri zdrav-li. Zavoljo tega je bilo tudi skle- v	?a:l b\ 31 dovohh povečati stro- ljen]u poslužujeta enakih metod,
njeno, da bo odslej Svet za zdrav- zdravi ien dwwi^ KPi>rab-lll/a ske ^f.ravl3^3a- Med vzroki so opozorili na pretirano potrošnjo stvo LRS	le	dvakrat	letno	potr-	ločen	bol?zni d<>-	navedb vecjb potrošnjo zdravih	zdravil, ki prav nič ne koristi
jeval cene	oskrbnega dne	republi-	onremlienf holn^nlT m’ ^	P f“ sveta s?. m+enlk’ da bi ka-	zdravljenju. Zdaj pa upravni od-
zvn,	6	opremljeni bolnišnici pa so po- zalo primerjati stroske zdravlje- bori lahko opozarjajo le na ne-
trosih za zdravljenje enake bolez- nja v tej bolnišnici s stroški, ki katerfe druge slabosti, ki zavoljo m veliko več denarja.	jih imajo v bolnišnici za tuber- njih tudi rastejo stroški zdravlje-
Upravni odbor tega zavoda je kulozne bolnike v Sežani, ker se nja in s tem cena oskrbnega dne na seji zahteval; naj zdravniki ne zdi, da bi menda v Topolščici lah- V nekaterih zavodih ne var-razmetavajo z zdravili. Direktor ko zmanjšali stroške zdravljenja.) čujejo dovolj s potrošnim mate-z a vod a pa tudi drugi zdravstveni Zdravniki pogostokrat opravi- rialom, saj imajo zelo slab predelav« so članom upravnega od-	čujejo (morda upravičeno) vzroke,	gled nad njegovo uporabo Neka-
bora pojasnili, da zdaj bolnikov	zavoljo katerih je v njihovi bol-	teri zdravstveni delavci (zlasti
ne zdravijo več z oblogami, kot	nišnici večja potrošnja zdravil,	nižji in srednji) so slabo razpore-
nega dne še vedno precej visoke	^ Zat° C®ne	DaIfč smo od teSa’ da bi hoteU leni na delovnih mestih. V. zavo-
Ob razlravi o stroških oskrb: sty,en'm sto^vam naraščajo. Pred- uniformirati zdravljenje zavaro- dih večkrat opravljajo nadure, ki nega dn^večkrat shšimo trditve Sedtni!!, “P^ga odbora pa je vancev. Toda zelo bi bilo prav, če pa jih ne morejo vedno opravi-da bi morili upravni odbori po- SP6t deJal’ da , ^ prfd	b3 večkrat cene zdravstvenih sto- čiti. V zavodih (n. pr. v bolnišnici
skrbeti da cene med letom ne bi	mS0 bokllkov zdravih le ntev sosednjih, enako opremlje- za duševne bolezni v Idriji) po-
Sl^PrilemvečlSt poldarfaio, velffm^ j	Idbori	UPr3Vrli	,daljŠUjej° neg° b°lnika’ ^
da ni nobenih ooravičil za dražie ,e lko mani.z<Tavil‘ Do?a. -ie se’	bi lahko vsak mesec ugo- bi se zavarovanci požneje lahko
nopenin opravičil za dražje da se mu zdl> da v sosedlnjem za_, tavljali, ali stroški zdravljenja do- sami zdravili doma
vodu prav tako ne zdravijo bol- ločenih bolezni rastejo in zavoljo nikov z oblogami.	česa. Zdravstvenim delavcem bi
ških zavodov.
Na zadnji seji Sveta za zdravstvo, ki so na njej tudi potrjevali cene oskrbnega dne, so ugotovili, da le-te ne bodo dosti višje od prejšnjih. Sedem zavodov je predložilo svoje kalkulacije. Le pri štirih bodo stroški oskrbnega dne večji.
Toda ponekod so cene oskrb-
zdravljenje zavarovancev, da morebitne podražitve prehranskih predmetov ne bi smele vplivati na višjo ceno oskrbnega dne itd.
V nekaterih zavodih še vedno
Na te in podobne probleme naj
„ .	bi Slani upravnih odborov opozar-
Take razprave običajno nimajo	lahko svetovali, naj včasih preti-	jali uprave zdravstvenih zavodov,
konca. Člani upravnih odborov	rana potrošnja zdravil ne gre na	To pa bodo zmogli le ob	pomoči'
slabo	sosnodariio	Velika	izguba	®kufai° °b Primerjavi stroškov	račun kakovosti zdravljenja. Toda	in strokovnem nadzorstvu	Zdravki	jo	rimlj^T	zavodi	ne	Ikrbi	dVeh’ enak0 opreml]emh zavodov	upravni odbori ne bodo mogli za-	stvenih zavodov.	-ar
preveč upravne odbore, saj sodijo, da bodo v prihodnjem letu primanjkljaj že kako pokrili.
Vendar pa so upravni odbori pogostokrat brez moči, ko hočejo zmanjšati, oziroma obdržati isto ceno oskrbnega dne.
Izdatki za zdravljenje navadno niso razčlenjeni, tako da le težko ugotove, ali so stroški oskrbnega
ZDRAVNIK V DELAVNICI
Bronhialna
astma
Bronhialna astma sodi med naj -pogostejše poklicne bolezni alergične narave na dihalih. Nastane on vdihavanju prahu, hlapov in vonjav, ki se razvijajo v proizvodnem procesu in zastrupljajo zrak na delovnem mestu, zato nastopa astma kot poklicna bolezen pri številnih poklicih. Naj omenimo le najvažnejše. To so peki, mlinarji, tekstilni delavci, obdelovalci lesa, kmetovalci, kemiki, fotografi, kovinarji, itd. Zaradi vdihavanja tega organskega in anorganskega prahu in hlapov postane organizem zelo občutljiv celo za najmanjšo množino nanovo vdihnjenih snovi. Organizem se temu upira z alergično reakcijo. Poglavitne komponente alergične reakcije: paraliza gladkih mišic, spričo česar se zoži premer dihalnih organov, in pa spremenjeni premer krvnih žil zaradi oteklih sten. Ta dva pojava povzročita vrsto sprememb v delovanju pljuč Rezultat je bronhialna astma.
Ta bolezen ni dedna, čeprav se podeduje nagnjenost k bronhialni astmi, nagnjenost k alergiji. Pri vsakem astmatiku bomo naleteli na alergične bolezni v družini, in sicer že pri najmlajših družinskih članih
Za to bolezen je značilno težko dihanje. Bolnik vdihava zrak, ne more pa ga izdihati. Za sedaj še ni povsem jasno, kje so vzroki za te pojave, dejstvo pa je, da pride oo napada zaradi krča mišičevja malin bronhijev — to so vršički dihalnih poti — prav tako pa tudi zaradi zatekle sluznice, kar je posledica sprememb v krvnih žilah. Vsi ti vzroki — zdaj nastopa eden, zdaj drug — zožujejo premer bronhijev in preprečujejo zraku normalno pot.
Napad bronhialne astme nastopi nenadoma, čeprav' ga včasih napoveduje srbenje v nosu ali v grlu Dih postaja čedalje počasnejši, bolnik čuti, da ga duši. Ce leži, vsta ne, ker se mu zdi, da bo dušenje popustilo. Cim daljši je napad, tem težje in počasnejše je dihanje, tem močnejši je občutek dušenja Bolnik napravi vtis človeka, ki je globoko zajel sapo, a je ne more izdihniti. Med napadom je po navadi bled. Ce napad spremlja hud kašelj, postane bolnik zaripel v obraz. Na koncu napada sledi kašelj, ki se konča s sluzastim izpljunkom. Včasih izpljunka ni ali pa je malenkosten. To je suha astma. V izpljunku so značilne tvorbe, ki potrjujejo diagnozo astme. Napada bronhialne astme ne spremlja zvišana temperatura. Ce ta nastopi, pomeni, da je prišlo do komplikacij v dihalih.
Napadi so lahko povsem lahki se pravi, da bolniku ni mogoče dihati brez motenj in da ga lahko duši, pri hudem napadu pa imamo vtis, da se bo bolnik zdaj zdaj zadušil. Napadi trajajo lahko poi ure ali pa dva do tri dni Poudariti je treba, da silovitost napada ni odvisna od trajanja Lahki napadi lahko trajajo ves dan, le reu-kokdaj so kratki. Ponavljajo se v različnih časovnih presledkih Ce nastopajo pogostol pravimo temu astmatično stanje. Pri bronhialni astmi nastopi smrt po navadi zaradi komplikacije v pljučnih ali zaradi motenj v delovanju srca.
Povedati je treba, da je posledica bronhialne astme zgodnja nesposobnost za delo. Brž ko se pojavijo napadi, je treba bolnika za do ločen čas poslati na drugo delovno mesto ali ga usposobiti za kako drugo delo. kjer se ho njegovo zdravstveno stanje za silo popravilo. Ce bolezni ne ugotovimo v pravem času ali če ne zagotovimo smotrnih zaščitnih ukrepov, delovne nesposobnosti ni več mogoče popraviti.
Delavce zavarujemo s kombini ranimi zdravstveno-tehničnimi ukre pi, praviloma pa je treba delavce pred nastopom na določenem delovnem mestu zdravniško pregleda ti. Razni zdravniški pregledi bodi pomagali pri ugotavljanju te bo lezni na začetni razvojni stopnji Dr. M. K.
Delo v laboratoriju Trasfuzijskega zavoda LRS.
ODDELČNI SVETI
nova oblika upravljanja v mariborski bolnišnici
Upravni odbor in vodstvo ma- Tudi bolniki imajo možnost, ne morejo poglobiti v delo usta-riborske bolnišnice se poslužuje- da povejo na razgovorih z zdrav- nove, ker ne žive v njej. Mnori ta pri upravljanju in vodenju niki svoje o upravljanju bolnišni- med njimi so tudi preveč obre-ustanove različnih oblik. Osnovno ce ter o delu uslužbencev. Ti raz- menjenl z drugimi družbenimi pomoč jima dajejo strokovni ko- govori so vsak teden ob določeni funkcijami. Delo in življenje legiji in delovni sestanki s kolek- uri. V drugih bolnišnicah kaže, zdravstvene ustanove, ki ima tivj oddelkov. Imajo kar tri ko- da še niso preizkusili vseh teh okoli tisoč uslužbencev in 1300 legije: kolegij zdravnikov, kolegij. oblik sodelovanja upravnega od- bolnikov, pa je težko spoznati v medicinskih sester ter kolegij za bora s kolektivom in bolniki. V kratkem času. Iniciativa je na se-ekonomske zadeve. Člani uprav- upravi mariborske bolnišnice smo jah in posvetih vselej v rokah
zvedeli, da so se te oblike ob- tistih članov upravnega odbora? nesle, čeprav kažejo še nekatere ki so izvoljeni po kolektivu. Za-slabosti. Naštejmo jih le nekaj, to se med zdravstvenimi delavci Na delovnih sestankih, oddelkov večkrat načenja razprava o ume-razpravljajo premalo sproščeno, stnostl takšnega družbenega
nega odbora imajo vsak mesec redne sestanke s kolektivi oddelkov. Na teh sestankih tolmačijo člani UO sklepe upravnega odbora in se seznanjajo s proble-
razpravljajo na sejah upravnega nja strokovnjakov. Člani uprav-odbora.	nega odbora, ki so imenovani, se
UGODNEJŠE
LETOVANJE
mi oddelkov, o katerih potem na njih preveč prevladujejo mne- upravljanja bolnišnic.
Po mnenju nekaterih zdravnikov in drugih uslužbencev mariborske bolnišnice bi kazalo ustanoviti v bolnišnicah oddelčne svete, ki bi imeli enako vlogo kot obratni sveti v podjetjih. Ti sveti naj bi imeli 5—10 članov, ki bi jih izvolili kolektivi oddelkov. Takšen svet bi vodil član upravnega odbora. Ti pomožni upravni organi bi imeli spočetka le posvetovalni glas, kasneje pa bi pre-Zasavski kolektivi so že raz- gorskih podjetij. Vsako podjetje nesli nanje določene pristojnosti: mislili o tem. kako bodo letos je prispevalo nekaj sredstev, s ka- gospodarjenje z denarnimi sred-organizirali letne dopuste. Menda terimi so kupili počitniško poslop- stvi, pravico predlaganja cene so se najbolj smotrno	in zanimi-	je v Poreču.	Tudi ta dom zdaj ob-	oskrbnega dne, sistematizacijo
vo lomili organizacije	letovanj v	navijajo	in	bo v začetku junija	delovnih mest, skrb za delovno
trboveljski Strojni tovarni. Sin- sprejel prve dopustnike.	disciplino itd. Konkretno bi se v
dikalna organizacija je razpisala Zasavske sindikalne organiza- mariborski bolnišnici taki sveti anketo, v kateri je vsakdo pove- cije pa k> letos sklenile prenehati obnesli na pljučnem oddelku na dal, kam želi na dopust. Možno- z organizacijo eno — in dvodnev- Pohorju in na otroškem oddelku, sti je bilo več: razen dosedanjega nih izletov. Ti izleti doslej niso ki je prav tako precej oddaljen doma v Crikvenici so si delavci kaj prida koristili delovnim lju- od matične ustanove, lahko izbrali še letovanje na Po-	dem, saj	je	bila parola takih iz-	Za konec pa še nekaj. V ma-
horju in v zasavskih	planinskih	letov le:	'za	vsako ceno zapraviti	nborski splošni bolnišnici so v
postojankah, nekateri pa si bodo skupni denar. Nič čudnega ni, če zadnjih letih dosegli nekaj lepih lako privoščili celo potovanje v se je vse to največkrat Izrodilo v uspehov. Bolniki so v njej v Francijo in Grčijo.	pijančevanje. Menijo, da bo letos oskrbi povprečno le 13 in pol dni
Podobno je tudi v nekaterih možno, da gre vsak delavec na (upoštevan je tudi pljučni odde-drugih večjih zasavskih podjetjih, desetdnevni dopust.	3ek)- Izmed bolnišnic s speciali-
Seveda se je tudi letos največ Nekatere sindikalne organiza- stičnimi oddelki imajo tudi naj-delavcev odločilo, da bodo preži- cije so tudi sklenile opustiti do- cenejši oskrbni dan. Lani je zna-veli svoj dopust ob morju. Zagor- sedanjo prakso, ko so plačale ti- le 1629 dinarjev, letos pa — skl rudnik je kupil poslopje v stim svojim članom, ki se niso od- zaradi povečanja osebnih dohod-Crikvenici, ki ga zdaj obnavljajo, ločili za dopust v domovih pod- kov in podražitve nekaterih zdra-Konec maja bo -prejel že prve jetja, ustrezno odškodnino, da so vd ~ 1715 dinarjev (oskrbni dan goste.	lahko odšli na dopust po svoje. Y celjski bolnišnici je 1850 dinar-
Ker so doslej lahko letovali Ugotovili so, da ti delavci niso lev> v ljubljanski pa več kot le delavci rudnikov, so v Zagorju odšli na zaslužen, za delovno sto- 2(300 dinarjev), ustanovili pri občinskem sindi- rilnost nujen počitek, pač pa so To kaže, da v mariborski bol-kalnem svetu počitniško skupnost potrošili denar v druge namene, nišnicj dobro upravljajo in goža delovne kolektive ostalih za-	M. V. spodarijo.	ha

G. N., K: Ali je veljavna kandidatna lista za člane upravnega odbora, ki jo je predložil član kolektiva, ki ni član delavskega sveta? — Odgovor: Pravico predlagati kandidate za člane upravnega odbora imajo po zakonu o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji in po navodilu za volitve delavskih svetov in upravnih odborov gospodarskih organizacij izključno samo člani delavskega sveta. Volilna komisija, ki jo postavi delavski svet, kadar voli upravni odbor, sme upoštevati samo tiste kandidate, ki jih predlože člani delavskega sveta. Ce je volilna komisija upoštevala kandidate, ki jih je predlagal član kolektiva, ki ni član delavskega sveta, je ravfiala protizakonito in v primeru pritožbe bi okrajno sodišče takšne volitve razveljavilo. Tak zakonit postopek pa seveda ne preprečuje, da ne bi mogle politične organizacije podjetja povedati svoje mnenje in predloge glede kandidatov. To pa lahko store le preko svojih članov, ki so hkrati člani delavskega sveta.
DELOVNA KNJIŽICA
I. K. Maribor:	Vložili ste
predlog za upokojitev. Vlogi ste priložili delovno knjižico. Kljub temu, da so v njej vsi potrebni podatki o šolski in strokovni izobrazbi, zahteva zavod od vas dokumente o teh okoliščinah. Zato vprašujete, ali ima delovna knjižica veljavnost uradnega dokumenta? — Odgovor:	Kakšno
veljavnost in upoštevanost ima delovna knjižica, določa zakon o delovnih razmerjih v 115. členu. Tu je rečeno, da je delovna knjižica — javna listina. Zato je treba vsa dejstva in podatke, ki so vpisani v njej, šteti za resnične, dokler se ne dokaže nasprotno. To pa mora dokazovati tisti, ki izpodbija resničnost' vpisanih dejstev in podatkov. Potemtakem niste dolžni z novimi dokumenti dokazovati tega, kar je že vpisano v delovno knjižico. Ce zavod tem vpisom ne verjame, naj pokrene postopek, v katerem mora dokazati neresničnost vpisanih podatkov. To je njegova, ne pa vaša dolžnost.
DELOVNI CAS
B. F. Maribor: V Vaši sekciji delate poleti kot vodja gradbišč, v zimskem času pa delate v pisarni uprave, kjer je uveden sedemurni delavnik. Čeprav opravljate vsa dela kot ostali uslužbenci te uprave, Vam vendar nekateri odrekajo pravico do enakega delovnega časa kot ga imajo oni in zahtevajo, da morate delati ali osem ur ali pa prejemati plače le za sedem ur. — Odgovor: Ne da bi se spuščali v vprašanje, ali je delovni čas sploh pravilno urejen glede na določbo drugega odstavka 84. člena zakona o javnih uslužbencih, je treba opozoriti na načelo, da se mora delovni čas uslužbencev v takih službah kot ga opravlja vaša institucija ravnati po delovnem času tehničnega osebja in ne obratno. Torej bi kvečjemu Vi lahko zahtevali, da ostali uslužbenci delajo osem ur kot dela tehnično osebje, ki ga je večina zaradi vrste del in poslov Vaše službe. Če pa delajo v pisarni po sedem ur in Vas v zimskem času zaposle pri administrativnem delu, potem imate tudi Vi pravico, delati isti delovni čas kot ostali uslužbenci, ne da bi smeli zaradi tega zmanjševati Vaše redne prejemke.
DOPUST
S. A. Komunalna banka S:
Službo ste nastopili 1. januarja 1954., v službeno dobo pa se šteje čas od 1. marca 1954. Za letošnje leto so Vam priznali 12 dni rednega letnega dopusta, čeprav imate več kot pet let službene dobe. — Odgovor: Če boste nastopili svoj redni letni dopust po 1. marcu letos, potem imate pravico do dopusta v trajanju, ki je določe-
no za skupno delovno dobo 5 15 let. Potemtakem bi Vam rali za letos določiti najmanj ' delovnih dni rednega letnega ^ pusta. Uprava Vaše podružnic " očitno ni držala cit. zakonsK predpisa, ker je odredila l2 ,: dopusta, čeprav imate nad J* let delovne dobe.
PLAČEVANJE
jfrf
K. M. Duplica: Sprejeti tan pravilnik velja od 1. jam131'
in 1
u#
1959. Ker ste bili januarja bruarja na porodniškem dop1 vprašujete, ali Vam pripada r lika v prejemkih po starem 111 vem tarifnem pravilniku, — j.a vor: Velja načelo, da zavarov^L. zaradi poroda ne sme biti Prl 0 deta. Zato ji 38. člen zakon3 zdravstvenem zavarovanju P ^ | nava za čas porodniškega dopy^ j nezmanjšano nadomestilo na Pr, 1 lagi 100 %■ osnove. Izhajajoč iz ga načela, menimo, da bi (j, morali obračunati razliko na..LM lagi novega tarifnega pravi1111?,, ; za ves čas, torej tudi za čas- | ste bili na porodniškem dop11* „ Pravno podlago za tako raj1 =, pa daje še 23. člen zakona o zd^;j stvenem zavarovanju, ki U|L[ pravico zavarovancev za 9.U bolezni do udeležbe pri konca : obračunu osebnega dohodka. s .j0 selno bi bilo potrebno to Pr® r0t uporabljati tudi za Vašo zade
K. K. Brežice: Radi bi ve^j koliko znaša uma ali noes#, plača za 208 ur dela mesečno. 1 liko znaša plača za delo °b ,, deljah, koliko' ob državnih PO J nikih in koliko za nočno o®
— Odgovor: To bi vendarle la^e vedeli, da »plače« oziroma °se ^ dohodke ureja samostojno darska organizacija in da P1"3'^ do osebnega dohodka ureja lavski svet s svojim tarifnim P,3, vilnikom. Na prvo Vaše vpr!^, nje lahko dobite odgovor sam tarifnem pravilniku podjetja, delate. Za delo na dan tedenski' počitka — in ta dan je obiem^.
da5
nedelja — ko mora delavec ^ , ti, čeprav bi moral biti ta dela prost, se osebni dohodek ^ računa po tarifni postavki, P° u, čani za 50 %. Prav tako se računa osebni dohodek za del° dan državnega praznika, če m3 „ na ta dan delo izrecno odreJ kot izjemno. Poleg tako obl"3 „ nanega osebnega dohodka takerij delavcu pripada nadomestile,), vsem delavcem za dneve držav|'e, praznikov. Če pa je delo z. deljo in na dan državnega PjTj nika redno delo,' ker tako P^Ln razpored delovnega časa, P0^-se seveda takšno delo ne °D ^ čunava 1» tarifni postavki. K, večani za 50 %. Za nočno 0 0, se pa šteje čas med 22. in 5. ^ Vsako v tem času opravljeno ,] lo se mora obračunati na P03^ za 12.5 % povečane tarifne F stavke.

ODPOVED
P. M. Škofja Loka: Ali
njestrokovnega uslužbenca, k1 časno nadomešča višje stroko' v ga uslužbenca, lahko zadržH « podjetju preko enomesečne vedi? — Odgovor: V 336. c( ji zakona o delovnih razmerji0 predpisano, da se sme rok za rešitev iz upravičenih raz10 ^ podaljšati, zlasti če delavec ^ roča blagajno ali inventar 3°^« dokončuje delo, ki ga brez ali večjih tehničnih težav m ^ goče izročiti drugemu d®10 Tako zakon, ki možnosti _za $ daljšanje roka za razrešite ^ največ en mesec ne veže ben drug pogoj kot samo na ^ liščino, da bi zaradi izteka povednega roka pred dok®1 ^ njem dela lahko nastale ali celo škoda. ,V odločbi, s k3^:-so Vam podaljšali rok za tfptr šitev do 30. VI., so konkretne,^ razložili stanje in našteli vane razloge za podaljšanje ^ da ni mogoče smatrati tega. ?? daljšanja za ravnanje, ki bilo v skladu s cit. določbo. <^0 ste dolžni ravnati kot je r v odločbi, ki je zakonita.
Pri OSS Ljubljana imajo že precej časa pravno posvetovalno kjer se delavci v primeru raznih sporov s podjetji lahko P°?. ceV in dobijo ustrezen nasvet. V kratkem pa bodo ustanovili pravno pisarno, tako da bodo imeli delavci v primeru potrebe pravnega zastopnika
SLIKE POTUJEJ
jfako ie tehnika uresničila prenos dokumentov žn slik m daljavo. Teiežotogra-pripomoček v vsakdanjem življenju, pa tudi v znanosti
................ ■
Tele foto posebej za ... iwr®dl?ištva časopisov pogosto tonejo svojim brale«m s fo-orafijo dogodka, ki se je mor-Urn p.ripetil komaj pred nekaj If. ?11 v poljubno oddaljenem VeiJU' strokovnjaki za posebno JO telekomunikacij — za teleta 0Srafij° " 50 razvozlali tudi u^Foklem, ki se je pokazal kaj ^lefo ^ iznajdbi telegrafa in
(inJ5rve P°s!!;use za prenos risb,.
sumentov in slik po žicah za-1 ectimo že v prvi polovici minu-ftpif stoletia- Zanimivo je, da so v kateri takratni sistemi, čeprav tj.°?no'Yi še Počasni in neprak-8!jj *' ze dopuščali prenašanje sliv’ /okopisov in kontrastnih tnou eePrav so terjali .hanično in kemično
jjj^kovnih« telegramov, ^“opuščajo prenose brez
natačno pripravo Sistemi, -cere-
, pa so se v praksi poja-11 kmalu po prvi vojni.
Televizija« po žicah
Tako kakor pri radiu in tele-pri telefotografiji oddajnik.
sta tudi
2“Jria sprejemnik la,®Za med njima je bodisi žična, lov pa tud' P1-6*5 radijskih va-„ ; Oddaljenost med obema po-“Jama vpliva na kvali+ptn tn. be praktično
na kvaliteto kosamo oh morebit-
NajfinejSf;
ženske
nogavice
iž creppe nylona, nylona in perlona
2 imenu
ZDENKA
Milena
SLAVICA
MOJCA
Bojana
jelka
SONJA in POLONCA
m
Pazite na naš zaščitni znak!
Tovarna nogavic in drobne konfekcije Polzela
nih motnjah med prenosom, potem je ves potek treba ponoviti.
Sliko, ki jo menijo posredovati v namenjeni kraj, kjer imajo tudi fototelegraf, ovijejo okrog vrtečega se valja v oddajnem aparatu. Skozi svetlobni objektiv osvetljuje sliko v drobceni svetli točki posebna žarnica. Odbito svetlobo tega dela slike prestreže fotocelica, ki je vgrajena tik ob valju.	e
Vemo, da se v fotocelici vzbuja električni tok, če jo osvetlimo. Cim bolj svetla je slika, tem več svetlobe se odbije do fotocelice in narobe: na temnejših delih slike odbite svetlobe skorajda ni. Ko se valj vrti in obenem premika vzdolž svoje osi, drobceni svetlobni snopič osvetli zdaj svetlejše, zdaj spet temnejše dele slike. Tako v fotocelici nastajajo različno močni sunki električnega toka. Brez težav lahko presodimo, da sta si osnovna problema telefotografije in televizije — analiza (razčlenjevanje) slike na posamezne delce — na las podobna.
Električni tokovi iz fotocelice so zelo šibki. Zato jih v ojačevalcih najprej pojačajo, potem pa jih posredujejo sprejemni postaji. Tamkaj je postopek obraten. Valj sprejemne postaje je ovit s fotografskim papirjem ali filmom. Tega spet osvetljuje drobna žarnica. ki se prižiga in ugaša v ritmu električnega toka, kakor se pač le-ta vzbuja v fotocelici oddajnika. Brezhiben prenos urejajo razne kontrolne naprave, ki med drugim poskrbijo tudi za enakomerno obračanje slikovnega valja sprejemne in oddajne naprave. Zdaj znani fototelegrafi najbolj pogosto dopuščajo prenos slik do. velikosti 25x25 cm v 17 minutah, lahko pa tudi v polovico krajšem času.
V MEDICINI IN METEOROLOGIJI
Fototelegraf je za nas še dokaj nova stvar. Redno fototele-grafsko zvezo med Zagrebom in Beogradom so uredili pred tremi leti, Ljubljano pa so vključili lani. Vsi trije fototelegrafi so kompletno opremljeni s sprejemniki, oddajniki ter z vsemi potrebnimi kontrolnimi ' napravami. Mimo tega imamo pri nas še nekaj prenosnih telefoto-oddajnikov, ki jih je moč kjerkoli priključiti na telegrafsko ali telefonsko omrežje.
Za zdaj delajo telefotografi v naši državi pravzaprav samo za
tehniki
potrebe časopisja. Vendar bo sčasoma treba pomisliti tudi na uporabo v druge namene. Tako si nekateri veliki meteorološki centri po svetu večkrat dnevno posredujejo hidrometeorološke karte z vsemi podatki o pritisku in temperaturi zraka, jakosti in smereh vetrov ter podobno, za kar jim služi telefoto. Ce drugega ne, pridejo te karte še zlasti v poštev za urejanje varnega letalskega prometa.
Pomembnega pomočnika pa je v telefotografiji dobila tudi medicina. Kaj je lažjega, kot ob težjih ali nujnih primerih posredovati zdravnikom specialistom v državi in izven nje rentgenske slike bolnika na telegrafski posvet! Skratka, telefoto je lahko v določenih primerih najhitrejši posredovalec in koristen pomočnik tako v vsakdanjem življenju kot v znanosti in tehniki, -mg
Takšen je ljubljanski fototelegraf v novi poštni palači pri kolodvoru. Naši strokovnjaki so se že dodobra seznanili z njim in z njegovimi muhami; to ali ono včasih tudi sami popravijo. Vse naprave sta dobavili angleški tvrdki MUIRHEAD in MUFAX. Prav v levem kotu vidimo oddajnik, sprejemnik je na desni strani, medtem ko so kontrolne naprave v sredini in v skrajnem desnem kotu slike
Prva domača kombinirana cepiva
Naši zdravstveni zavodi se vedno uspešneje borijo proti raznim boleznim. Posebno dva zagrebška zavoda sta v zadnjem času dosegla pomefnbne uspehe na tem področju. Ustanovi sta znani ne le doma, temveč tudi po svetu: serumsko-vakcinski zavod ter zavod za proučevanje in kontrolo imunobioloških preparatov (imunološki zavod).
Direktor serumsko-vakcinske-ga zavoda in predsednik skupnega sveta tega In imunološkega zavoda dr. Drado Ikič, znanstvenik svetovnega slovesa, je lani pridobil za delo v svojih zavodih petnajst strokovnjakov za imunologijo Iz šestih dežel, ki so uspešno sodelovali pri znanstvenih delih.
Štiri bolezni — ena sama injekcija
Kdor si je doslej hotel pridobiti odpornost proti določeni bolezni, je moral dobiti ustrezno cepivo. Povzročiteljem drugih bolezni pa je ostala pot v organizem, zato je bilo treba organizirati za vsako bolezen posebno cepljenje.
Tak način zdravstvene zaščite je zapleten in drag. Težave so zlasti pri cepljenju številnih šolskih in predšolskih otrok.
V sodelovanju z Imunološkim zavodom je serumsko-vakcinski zavod skušal rešiti dvoje perečih problemov: izdelati dve kombinirani mešani cepivi, eno proti da-vicl, tetanusu in oslovskemu kašlju, drugo pa proti tem trem bo-
MLEKO BREZ KRAVE
V Približno pred petdesetimi leti gemu domiselnemu človeku se je si,,.*-, —---------,_j- posvetilo; uspeh je dosegel tako-
le: naravno kravje mleko je sušil v posebnih celicah, vse dokler ni dobil bledorumenkastega praška, soli in vode vsebuje na- ki vsebuje malone vse hranilne
skušal neki znanstvenik izde-Izhajal je iz vemo, koliko
. oenaKovin. —
'atov.
j ‘
>?' umetno mleko, postavke: če
tjr , °b, beljakovin, ogljikovih hi-
ra Po kravje mleko in kakšno je rj.^orje med temi snovmi lahko O-j PJo umetno mleko s tem, da Pravimo vse te snovi in jih ^šamo.
Razglabljanje tega znanstve-tjaaRi mu je prišlo na misel,
sestavine mleka, med njimi tudi vitamine. Tako 'pridobljeno mleko lahko hranimo dolgo časa. Ce prašek raztopimo v vodi in ga skuhamo, dobimo mleko, ki se skoraj prav nič ne razlikuje od svežega, naravnega. Po tem po-
M. V.
lahko pridobivali mleko stopku so izdelali mleko v prahu kravjega posredovanja, se je Prvič v Angliji leta 1855. Zdaj je Ro na prvi pogled povsem lo- P° svetu razpredena že močna jj-Po- V kratkem je pripravil tako industrija umetnega mleka ali Rs in d0bii umetno mleko, ki mleka v prahu.	"" Tr
^ P* na zunaj niti po barvi niti r,Rusu prav nič razlikovalo od Vitega. Uspeh je bil očiten, udar
(Rgodilo se je nekaj nepredvi-Itj	nepričakovanega:	miši,
gjJ!PP je dajal to mleko, so po-vse po vrsti. Znanstvenik nekajkrat ponovil poskus. liRjp je poprej natančno ana-t^lai sestavo naravnega Ln iz-UtR glede na snovi prav takšno ko-Jno mleko, vendar je bil
Atomski reaktor v Trombaju v Indiji služi za raziskovalna dela in predvsem za proizvodnjo radioaktivnih izotopov. Omenjeni reaktor (na gornji sliki) je mimo reaktorjev v Sovjetski zvezi največji, kar jih je v azijskih državah. Po sedanjih načrtih naj bi Indija že 1962. leta izkoriščala atomsko energijo za proizvodnjo električne energije.
leznim in še proti otroški paralizi hkrati. Prvi izmed obeh problemov je že rešen, raziskave v zvezi z drugim pa se bližajo uspešnemu zaključku.
Spričo tega ne bo več potrebno posebno cepivo za vsako bolezen, marveč bo enkratno cepljenje zagotovilo organizmu odpornost in zaščito pred vsemi omenjenimi boleznimi.
Raziskovalna dela v zvezi s prvim domačim kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju — cepivo je znano pod - imenom »-Di-Te-Per«
— so trajala polna štiri leta.
Čeprav so bile raziskave drage in dolgotrajne, so se izplačale. Doslej je zavod pripravil že več kot milijon doz tega kombiniranega cepiva, njegova zmogljivost pa znaša poldrugi milijon doz na leto. To pomeni, da bo lahko povsem zadovoljil domače potrebe.
Zdravstvena služba le s težavo organizira množično, specialno cepljenje proti tuberkulozi, kozam, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi... Zato je uporaba kombiniranega cepiva edini izhod, če hočemo doseči odpornost proti vsem tem boleznim. Ena sama akcija lahko na ta način zajame visok odstotek tistih, ki bi jih bilo treba cepiti.
Da bi olajšal medicinski službi delo in napravil še en korak v izboljšanju zdravstvene zaščite naših ljudi, zavod prizadevno išče rešitev drugega zastavljenega problema. Dela poskuse, da bi pridobil-kombinirano cepivo proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju in — otroški paralizi. Eno samo cepljenje proti štirim boleznim!
Na tem področju sodeluje serumsko-vakcinski zavod tudi z drugimi ustanovami po svetu, ki se ukvarjajo z istim problemom._____/
Prve doze novega, cepiva — v *-njem bo tudi serum proti otroški paralizi — bo dobila naša zdravstvena služba menda že letos.
Takrat bo mogoče organizirati obsežno cepitveno akcijo.
S problemom proizvodnje cepiva proti otroški paralizi se ukvarjajo v zagrebškem serum-sko-vakcinskem zavodu štirje strokovnjaki, ki so že imeli priložnost proučevati delo v zvezi z isto znanstveno nalogo v drugih podobnih zavodih po evropskih deželah.
Ko bo zavod proizvedel večje količine novega cepiva, bo tudi v naši deželi mogoče izvesti obvezno cepljenje otrok proti otroški paralizi, in sicer hkrati s cepljenjem proti vsem poprej opisanim boleznim.

Sanitarne naprave
Kljub precej široki odtočni cevi se nam tudi straniščna školjka kaj rada zamaši, posebno če pozabimo, da školjka ni posoda za odlaganje smeti. Kar je — je! Vodovodnega inštalaterja ne bomo takoj klicali. Poglejmo, kaj Lahko popravimo sami.
Cfe se straniščna školjka zamaši, jo najprej do vrha napolnimo z vodo in poskušamo z debelejšo jekleno žico najprej z vrhnje strani potisniti zamašek v kanalizacijsko odprtino. Ako z žico ne uspemo, odstranimo čistilni pokrovček na zadnji strani školjke. Ker je pokrovček zakitan mora-
H,
,r>čni
etn0
rezultat vedno enak: mleko je delovalo kot
%>.
*naIeda3 se je spomnil’ neki drug vSsflstvenik. da mora biti pri hR se nekaj, da je v sestavi tlo ® eekaj. kar je nujno potreb-IfR delovanje živega organizma.
•iivR snovi
Trdnost spanja je bolj ali manj odvisna od starosti. Otrok se Zbudi šele ob močnih dražljajih. Spečega malčka lahko vzamete v naročje in ga položite drugam, pa se ne bo zbudil. Odrasli in starejši ljudje se zbudijo hitreje, razen seveda, če so preutrujeni. Ljudje iste starosti imajo različno trden spanec, prav tako pa je z istim člove-
j	•	•	'	*
P-hi spanju ptiavo snaho
Dremlje ves dan, vendar se zbudi ob slehernem šumu.
Kadar imamo
gani pa so budni. Človek v takem položaju bdi, vendar se ne v mislih trd- more premakniti, ker mišične nost spanja, moramo omeniti funkcije še ne delujejo. Znana
kom v različnih urah spanja. Po tudi to, da kak poseben položaj je tudi nasprotna reč: možgani
nn n n. sT X r,*-« Jam sn	a. — f -     _______v, * _ . * # _ •	. „ .....	9 •
hekaj so dali ime vitamini, ki še niso zadovo-
PBpučene. najdemo jih pa v fastli	^asti v zelenih delih
kilR' v svežem sadju in mesu.
hd. ter so za prehrano t“orriaz,rna neizogibno potrebne fazn ^l^anie vitaminov povzroča p bolezni.
^li te17* odkritju niso več sku-j.a ta način izdelovati umet--atej-jR- čeprav so sestavo ne-[koiR. .vitaminov že dodobra in jim je znana njihova j a formula ter nekatere Vnlf.sinteti6no pridobivajo, bo fj., dar so izdelali tudi umet-eko v prahu. Nekemu dru-
navadi spimo najtrdneje pol ure potem,, ko smo zaspali, po treh ali štirih urah pa postaja spanec čedalje rahlejši, vse dokler se ne zbudimo.
Potreba po spanju je individualna lastnost Nekaterim, ljudem je premalo osem ur, spet drugi pa so že po petih ali šestih urah dovolj spočiti. Mnogi znani ljudje so spali le po štiri ali pet ur na dan. V tem času so se dovolj spočili in si nabrali novih moči za intenzivno delo.
povzroči tudi Izjemno občutlji- spijo, telo pa dela zelo zapletenost za zunanje dražljaje med ne gibe. Vojak včasih spi med spajem. Primer: mati spi tako pohodom, starke tudi med dre-trdno, da je ne moti niti moč- manjem nadaljujejo pletenje, ki nejši šum ali celo hrup, prebudi so ga začele v budnem stanju, pa jo sleherni gib njenega otro- Spontano se zbudimo — seka. Nočni čuvaj se zbudi iz glo- veda v normalnih razmerah — bokega sna, če kdo previdno kadar je telo dovolj spočito. To vtakne ključ v ključavnico. se zgodi pri različnih ljudeh po
vendar vsi možganski deli ne spijo enako trdno. Del možganov še vedno bdi, medtem ko drugi deli že trdno spijo, in seveda tudi obratno. Encefalogra-fija — prestrezanje električnih pojavov, ki prihajajo iz možgan — kaže, da se med spanjem spreminja jakost in frekvenca možganskih valov. Sanje so izraz možganske dejavnosti med spanjem.
Spati moramo toliko časa, da ne bomo dremali pri delu. Kdor
mo kit odstraniti, pri čemer moramo seveda paziti, da pokrovčka ne poškodujemo. V kolikor je čistilna odprtina nižja kot je gladina vode v školjki, bomo vodo spustUi iz školjke, nakar z žico odstranimo zamašek, ki. zapira odtok v kanalizacijsko cev. (Prva slika kaže, kako odmašimo ŠkOljko skozi čistilni čep na zadnji strani.) Ko smo očistili cev in sprali školjko, čistilni pokrovček ponovno zakltamo z okensko zamazko.
Spodnja slika pa kaže, kako si lahko pomagamo pri nesreči, ki je kaj pogostna in žal tudi zelo- občutna za naš žep. Školjka je zaradi nemarnega spuščanja deske počila tam.
Med spanjem mišice ohlap- določenem številu prespanih ur dalje časa premalo spi, čuti do-
hrt m n +rteem n	______Al len 01 «1.1 «	a 1 V <	. ,	T l •	T T	~	u t'
nejo, motorne funkcije popusti- in v skladu z določenim ritmom, jo prej kot senzorne. Vendar te- Kolikšno vlogo ima v tej ritmi-lo med spanjem ne miruje po- ki navada, potrjuje dejstvo, da polnoma, marveč se kdaj pa se zbudimo ob določenem času
Vsakdo pa ve: toliko ur moram kdaj premakne, kar je vsekakor tudi v primeru, če smo legli ob-
spati, sicer se ne bom odpočil. — Ce ne spi dovolj, bo kmalu čutil posledice. Ljudje, ki jim zadostuje manj spanja, spijo po navadi trdneje kot mi drugi. To je pravilo. V ponazoritev trditve sl' oglejmo, kako spi pes.
reakcija na neprijeten položaj čutno pozneje kot sicer. Z mo-posameznih delov telesa. Cim rebitno razliko desetih minut se
dlje spimo, tem pogosteje se v snu premikamo.
Včasih nastane svojevrsten položaj, ki bi mu lahko rekli polovično spanje. Telo še spi, mož-
zbudi nameščenec, ki hodi vedno ob istem času na delo, pa je legel zelo pozno. Med spanjem izgubimo sleherni stik z zunanjim svetom.
sledice, kdor spi preveč, pa nima od tega nobene koristi. Od številnih činiteljev je odvisno, ali bomo zaspali kmalu potem, ko ležemo, ali bomo spali normalno, nepretrgoma in dovolj dolgo. Ce iz tega ali onega vzroka ne moremo zaspati, nastopi sčasoma kronično stanje nespečnosti ali pogostega prebujanja, tore) stanje, ko pravimo: »Ne morem spati.*
Je le-ta pritrjena na školjko, in se Je odlomila. Desko bomo lahko zopet pritrdili na školjko s pomočjo železnega traku, ki ga ukrivimo tako, da se oprime izbokline s čistilnim čepom na zadnji strani školjke. Desko nato z dvema vijakoma pritrdimo na ta železni trak To popravilo pa J„e mogoče le pri takšnih stra-niščn.h školjkah, kakršna je narisana na sirki.
VELENJE 1959:
KAKO ZELENA JE MOJA DOLINA
»GOLI IN MRTVI«
MLADI, koma) enaindvajsetletni Norman Mailer, je kot ameriški vojak v drugi svetovni vojni na tihomorskem bojišču videl in spoznal ogromno. Prav neverjetno je, s kakšno izredno pronicljivostjo je prodrl v vojaški mehanizem, v brezglavo vrtoglavost vojne vihre, v vrtinec, ki je zajel in do nespoznavnosti predrugačil usode ljudi, podobo časa in prostora, razvrednotil vrednote in neusmiljeno -uveljavil svoje izjemne zahteve. Doživetje vojne in njenih posledic za človeka je bilo Mailerju tisti silni življenjski in umetniški imperativ, iz katerega je tri leta po vojni dobila ameriška literatura mogočno in pretresljivo pričevanje v njegovem romanu »Goli in mrtvi«. Roman so proglasili za najboljši vojni roman iz druge svetovne vojne in to izredno, priznanje se ga drži še danes. Pridružil se je enako slavnima tekstoma Irmina Shawa »Mladi levi« in Jonesovemu »Od tod do večnosti«. Vse tri knjige imamo zdaj končno tudi v slovenskem prevodu.
Nekatere bistvene kvalitete Mailerjevega pisanja, kot se kažejo v doslej njegovem najboljšem delu »Mrtvi in goli«, so pravzaprav značilne tudi za oba sorodna že prej omenjena teksta. Tu mislim predvsem na neko sproščenost tovrstne ameriške literature, na sproščenost, ki se ji je pridružila drzna, dostikrat kar brezobzirna kritika na račun vojske, razmer v vojaških enotah in s tem tudi popolnoma nelaki-rano, golo in stvarno prikazovanje slabosti današnjega ameriškega življenja.
Slovenski prevod »Golih in mrtvih« je delo prevajalca Borisa Verbiča. To delo ni bilo lahko, opravljeno pa je tako, kot bi si pri vseh prevodih želeli.	TONE PAVČEK
Tretji grafični bienale
1
BIENALE: beseda je italijanska in pomeni po naše svečano prireditev, ki je vsako drugo leto:	na
primer bienale v Benetkah, kjer vsako drugo leto prikazujejo nove filme in podeljujejo nagrade.
V Ljubljani imamo od leta 1955 mednarodni grafični bie-ndlef'1 na katerega
T /"ELENJE 1959: če si bil tu V pred šestimi leti, kraja ne spoznaš. Tam, kjer je bila takrat močvirnata gmajna, je naselje, ne naselje — malo mesto enostanovanjskih hiš; tam, kjer je takrat rasla koruza, danes stojijo drug ob drugem petnadstropni bloki, še višje stolpnice, prave palače; med njimi asfaltirane ceste in poti, ob njih zeleni nasadi, nasadi, kamor pogledaš; kot da je človek, ki je z lepljivo zmesjo znoja in li-gnitnega prahu na koži stopil iz črne jame, rekel: Dobro, tam doli je noč, je tema, je znoj, je premog — ampak tu, tu bo sonce in nasmejan svet!
Velenje 1959: tak hiter, skokovit razvoj, ki mu menda v naši zvezni republiki ni enakega, nosi v sebi neizogibno probleme, trenja, nasprotja. »Velenjčani, še 26.000 udarniških ur ...« govori proglas SZDL pred kulturnim domom. Velenjčani ne godrnjajo, ampak delajo; navadili so se, da je udarniško delo bistven sestavni del njihovega dne. Ampak v tem tednu novinarji, ki jih je v Velenju začuda precej, ne raziskujejo teh problemov, drugje so njihove oči.
Velenje 1959: sedem amaterskih igralskih skupin iz vse Slovenije večer za večerom nastopa pred nabito polno dvorano kulturnega doma, pridruži se jim še skupina iz bratske republike Hrvatske. Predstave, kritični pogovori, predavanja, diskusije: revija igralskih skupin LR Slovenije 1959.
umetniki z vsega sveta pošljejo vsak po tri svoje grafike, ki so jih naredili v zadnjih dveh letih, in za katere smatrajo, da najbolje kažejo njihovo delo in razvoj. Nekateri slikarji, ki imajo znano ime, so povabljeni osebno; drugi, mlajši in neznani, pošljejo svoje tri grafike brez povabila. Izmed teh potem posebna komisija strokovnjakov odbere najboljše.
Dalje: naš bienale ima posebno mednarodno umetniško žirijo sedmih članov, od katerih sta dva Jugoslovana, drugi so inozemcl. Ta podeljuje umetnikom za njihovo delo nagrade, od katerih je bila letos najvišja nagrada Izvršnega sveta FLR Jugoslavije: 300.000 din. To nagrado je dobil Pierre Šoulages iz Pariza.
Od osem mednarodnih nagrad so letos dobili jugoslovanski umetniki eno samo — dobil jo je Albert Kinert iz Zagreba za svoje delo »Jutranji lov«.
Razstavljenih je 800 grafičnih listov, nekateri v barvah, drugi črno-beli. Število je impozantno, seveda pa kvaliteta vseh ni taka, da bi moral gledalec videti vse. Ce pustimo ob strani samo likovni pomen te velike prireditve, je razstava sama, ki praktično združuje umetnike z vsega sveta, nevsiljivi posredovalec ideala aktivne koeksistence med narodi.	T. Z.
»TIHI DON«
»TIHI DON« je najboljše in najbolj poznano književno delo iz ruske revolucije; z njim je pisatelj So-lohov zaslovel po vsem svetu. To veličastno epopejo iz obdobja velike Oktobrske revolucije so Rusi posneli na filmsko platno. V prvem delu filma se srečamo in spoznamo z glavnimi junaki filma, z njihovimi življenjskimi usodami in z njihovimi neugnanimi strastmi. Dogajanje sega v čas tik pred začetkom prve svetovne vojne in v njen začetek.	'
To je film, v katerem se izražajo človekova čustva in občutja na elementaren in surov način. Junaki ne prebolevajo svojih bolečin in žalosti v samoti, in skrito, marveč se osvobajajo vseh svojih težkih in .morečih čustev v akcijah in dejanjih, zato vsa svoja ponižanja in vse svoje poraze obračunavajo, fizično. Film nam dokazuje staro tezo, da ljubezen, ki izvira samo iz razlogov razuma in pameti, ne pa iz razlogov srca, ne more biti trajna in trdna. Ponižna, neaktivna, ■ netemperamentna in hladna žena ne more pritegniti svojega možaJ' Grigorija, iz ka-‘ terega bruhajo^oč, temperament in vitalnost.
Ena glavnih oseb, Aksinija, je živ. primer za to, kako zelo težko je biti v težkih razmerah, v razburkanem času, z zahtevno duševnostjo, pošten in pravičen.
Ruskega filma s takimi umetniškimi kvalitetami že dolgo nismo videli. Težko je ugotoviti, v čem vse se ta film razlikuje od zahodnih. A vendar skozi ves potek filma to razliko občutimo — »Tihemu Dohu« v korist.	J. J.
V čitalnici velenjske Svobode: del poslušalcev na vsakodnevnih kritičnih pomenkih
Prvi večer:	g
DPD »Svoboda« Velenje, amatersko gledališče. William Shakespeare: »OTHELLO«. Režija Zdenko Furlan, v naslovni vlogi Franc Korun.
Velenjčani so to pot segli nekoliko previsoko v primeri z ansamblom, ki ga imajo. V kritičnem pogovoru naslednje dopoldne se ustavljamo ob režijsko napačno zastavljenem Jagu, ob dobri sceni, domiselni režiji, nekaterih dobrih igralskih stvaritvah, med katerimi se je zlasti Korunov Othello uvrstil med najboljše na reviji, pa prenekateri šibkejši igralski podobi.
Potem razpravljamo — to je po našem občutku važnejši del pogovora — o uprizarjanju Shakespeara ma amaterskih odrih. Da, amaterji naj uprizarjajo tudi Shakespeare. Nobeno najboljše delo svetovne dramske literature naj ne ostane prepovedano zanje. Ampak Shakespeare terja poleg osnovne igralske kulture še posebno stilno kulturo. Zato naj se skupine, ki še nimajo tolikšne tradicije kot najboljše slovenske amaterske družine — nekatere živijo skupaj in delajo že več desetletij — lotijo najprej Shakespearovih komedij, ki so prav po stilni plati mehkejši oreh, šele obogatene s temi osnovnimi izkušnjami naj poprimejo tragedije.
Kritični pogovor o predstavi je spet neizprosno kritičen — kot vsako dopoldne: pobreški »Babilonski stolp« je najšibkejša predstava revije. Na štiri mlade igralce, štiri mlade delavce, se vsuje plaz kritičnih pripomb — iri, oni ga častno vzdržijo. Ne pokoplje jih, nasprotno: povedo, da se zavedajo, da še niso dorasli visoki ravni predstav na reviji, da pa jim to ne bo vzelo poguma, nasprotno, podvojilo jim ga bo. S te plati je pobreška četvorka najbolj simpatičen in najbolj priljubljen ansambel ves teden dni v Velenju.
Še nekaj dokazuje kritičen pogovor o »Babilonskem stolpu«: da ne velja več ocenjevati amaterskih predstav s tistim božanjem, ki je bilo včasih v navadi, ker je vsaj boljši del amaterskih igralskih skupin na tolikšni ravni, da jim nekritično božanje škoduje — koristi jim na tej stopnji razvoja in vselčj v bodoče le tehtna, iskrena kritika.
Pogovori v čitalnici
Drugi dan popoldne:
Prosvetno društvo »A. T. Linhart« Radovljica. — Ivan Potrč: »KREFLI«. Pred predstavo posebna objava: ker nam je obolela igralka, ki nastopa v vlogi Jule, smo naprosili za pomoč igralko Drame SNG v Ljubljani Miro Danilovo. Mira Danilova se je naši prošnji brez oklevanja odzvala.
Aplavz igralki je priznanje veliki umetnici.
Ampak aplavz ne velja samo njej. Radovljičani so se izkazali. Prav.strah nas je bilo: igralka, kot jih je malo v naši gledališki zgodovini — ob njej pa amaterski ansambel. Ali ne bo razlika prehuda, tolikšna, da se nam bo predstava pokazala slabša, kot bi se sicer? Pa ni bilo tako. Zato velja priznanje tudi Radovljičanom.
Zal je režiser »Kreflov« Miran Kenda nastopal tudi v težki vlogi starega Krefla. Dvojni nalogi ni bil kos — igralsko imeniten je zanemaril režijo. Med igralci opazimo zlasti nadarjenega Bojana Horvata v vlogi Kreftovega Frančka in ugotovimo, da je igralski zbor v kvaliteti dokaj izenačen, da mu brez strahu lahko prerokujemo še precej lepših uspehov.
, Redki ugovori zoper tako raven ocenjevanja predstav so bili izrečeni prve dni revije: saj smo vendar amaterji, saj nismo poklicni igralci, kako nas potem morete ocenjevati z merili, s kakršnimi ocenjujete poklicne gledališke delavce?
Taki ugovori so bili redki. Prevladovalo je, že takoj od začetka, stališče: predstave na reviji so na tako visoki ravni, da je vshko nekritično, božajoče ocenjevanje nesmiselno, nepotrebno in odveč. Škodljivo celo. Res je, amaterji smo. Ampak ob študiju uprizoritev, s katerimi smo prišli v Velenje — in ne samo teh, ampak vseh naših uprizoritev skozi vse leto — smo se prekleto trudili, da bi bila uprizoritev čim boljša. Trudili se bomo še, naše uprizoritve bodo še boljše. Kaj torej hočemo, kaj je naš smoter? Kvaliteta — kadar govorimo o strokovni ravni uprizoritev. In s tega stališča nam ostane edino — če smo že odločili, povsem pravilno, da predstave ocenjujemo — iskrena, nepotvorjena kritika.	•
Najlepše,. najbolj ustvarjalno so kritiko sprejeli režiser in igralci s Pobrežja. Vsi drugi prav tako, le da ni na nobeno predstavo padlo toliko in tako ostrih pripomb, pa so imeli lažje stališče — kajti prenašati kritiko ni lahko, najmanj še amaterju.
Najmočnejše predstave revije
Trboveljčani so uprizorili »Vojaka Tanako«. To je bilo tretji dan revije popoldne:
DPD Svoboda Center Trbovlje — gledališče. Georg Kaiser: »VOJAK TANAKA««. Igra v treh dejanjih z ostro protimilitaristično tendenco in s precejšnjo dramaturško napako: v
tretjem dejanju avtor še enkrat pove , ncar
Drugi dan zvečer:
DPD »Svoboda« Pobrežje, Maribor. Duško Roksahdič: »BABILONSKI STOLP«, zabavni prizor v dveh delih. Nezahtevno delo, ki pa naj bi se večkrat pojavljalo na amaterskih odrih, ki so prav za dobre sodobne komedije v tolikšni zadregi. Nastopajo štirje mladi ljudje v pre-
prosti sceni in z besedilom, ki se mu bo vsakdo od srca nasmejal.
vse, 'kar smo v prvih dveh dejanjih na odru videli.
Trboveljska predstava očituje skrbno in zaokroženo revijo, zlasti uspešno skrb za odrski jezik — skupina je v letu dni v pogledu jezika napravila neverjeten napredek, ki je seveda rezultat večletnega dela in more služiti za primer, koliko lahko tudi amaterji dosežejo, kadar se vztrajno bore za čist in lep jezik na odru — in kvalitetno izenačenost igralskega ansambla na dokaj visoki ravni. Režiserju Karlu Malovrhu je zvesto stal ob. strani scenograf arh. Sveta Jovanovič in ves igralski zbor z Radom Cešnovarjem v naslovni vlogi.
Tretji dan zvečer:
Tolminsko gledališče, Tolmin. Bratko Kreft: »VELIKA PUNTA-RIJA«.
V kritičnem pogovoru naslednji dan dopoldne ugotavljamo šibkosti
teksta, ki je v številnih prizorih bolj družbeno politična razprava kot drama človeških usod v prelomnem času. Ugotovimo še, da imajo Tolminci številne dobre igralce, da pa je za Puntarijo potreben še mnogo večji ansambel; da so torej morali v mnogih prizorih naložiti težo dogajanja na odru začetnikom, ki pa tej težki nalogi niso bili kos, in je tako uprizoritev nihala od zares kvalitetnih prizorov do prav začetniško nespretnih množičnih scen. Režiser Srečko Tič je predstavi dal tudi lep in zanimiv scenski okvir, med igralci pa sta dosegla največje priznanje Oton Antauer v vlogi bobnarja Matkaliča in Bojan Savnik kot Matija Gubec.
Četrti dan je ves namenjen predavanjem, diskusijam, sprva tudi izletom, ampak to zadnje onemogoči vreme, ki je ves teden, kot za stavo, skisano.
Peti dan popoldne:
DPD Svoboda »Slava Klavora«, Maribor. Jerzy Lutowsky: »DEŽURNA SLUŽBA«.
Aktualna politična drama, pogumno odkriva nasprotja v družbi, ki gradi socializem. Tudi nam, Jugoslovanom, ta poljska igra marsikaj pove. Društva, ki si želijo sodobnih dram na svojih odrih, bodo z uspehom posegla po njej.
Predstava enakovredna trboveljski. Režiserju Janezu Karlinu gre najprej priznanje za izbor dela, potem pa tudi za uspešno režijo, ki ji v kritičnem pogovoru očitamo le nekaj napak v mizansceni. Spet jezikovno dognana predstava — obe jezikovno najboljši predstavi so dali ■Štajerci, ki imajo tudi v poklicnih gledališčih pa še kakšne težave z našim knjižnim jezikom! — z imenitnim Milošem Škergetom v glavni vlogi in z vrsto uspelih igralskih kreacij ob njem. Predstava, iz katere prav ničesar ne »štrli«, kar ne ugotavljamo pogosto ob amaterskih gledaliških predstavah.
Peti dan zvečer:
DPD Svoboda Mežica. Marin Dr-žič: »DUNDO M ARO JE«.
Klasično delo, ki ga je v zadnjih letih z začudenjem odkril svet izven naših meja, češ: poglejte, kaj je zraslo tam ob dalmatinski obali pred Molierom, pred Shakespearom!
Problem stilne komedijske igre so Mežičani rešili na prav poseben, res simpatičen način: v zelo domiselni režiji Eda Mauhlerja se je ansambel zlil v celoto, ki je sicer s formalno običajnim odrskim stilom odigrala Dunda tako po svoje in tako enovito in zaokroženo v tej samorastniški svojskosti, da predstava prav zaradi te posebne enkratnosti navduši tudi sladokusca, da pomeni kvalitetni vrh in najboljšo predstavo letošnje revije. Vrsta komikov, med njimi zlasti Zdravko Lasnik, katerega Sadiju ne najdeš nobenega očitka, pa še Rudolf Peruš v vlogi Bokčila in Rozka Lipovškova kot Baba, je podprla domiselnega reži-žiserja Eda Mauhlerja, ki mu je v scenografiji stal ob strani Jože Po-lanjko.
Pa še zadnji dan regije:
Gradsko amatersko kazalište, Vi-rovitica: »Nikoletina Bursač«. Zanimiva predstava, tudi kvalitetna, ki jo je toplo sprejelo tako zvesto velenjsko občinstvo kot tudi zbrani slovenski amaterji, ki so bratske goste z veseljem pozdravili med seboj.
Revijo, ki se je je med drugimi gosti udeležil tudi predsednik republiškega sveta sindikatov Stane Kavčič, svečano zaključi v soboto zvečer predsednik Glavnega odbora Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije, član Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS, Vladko Majhen, ko razdeli diplome vsem nastopajočim skupinam in knjižne
nagrade požrtvovalnim velenjski^* organizatorjem revije. Predsednik Zveze Svobod poudari pomen revij®; ugotovi nesporni napredek v primer* z lanskim letom in čestita vsem sk^' pinam, ki so z uspehom sodeloval® na letošnji velenjski reviji.
Na Hvar: Mežičani in Trboveljčani
Zadnja vest, ki smo jo prejel* pred zaključkom redakcije:	..
Žirija letošnje revije igralski” skupin Slovenije v Velenju, ki se 3^ včeraj sestala v Ljubljani, je odi®' čila, da bosta na zveznem festival” amaterskih igralskih skupin ”” Hvaru zastopali slovenske gledalv ške amaterje igralski skupini DP« Svobode Mežica z uprizoritvijo D”" žičevega »Dunda Maroja« in pP« Svobode-Center Trbovlje s Kaisef' jevim »Vojakom Tanako«. Žirija 3 razpravljala tudi o udeležbi DP« Svobode »Slava Klavora« iz MaU' bora z Lutovvskega »Dežurno sl”«' bo«, vendar se ta skupina zaradi o”'’ jektivnih zaprek hvarskega festival* ne bi mogla udeležiti.
Na dobrih poteh
Ob oceni letošnje velenjske r®* vije ne moremo mimo nekaterih oi0' tovitev, ki navsezadnje ne veljal^ samo za na reviji nastopajoče sk”' pine, ampak za vse naše gledalisk amaterstvo:
— v preteklih sezonah, zlasti v pravkar minuli, se je znatno p' boljšal repertoar naših igralsk1 skupin, predvsem v idejno polih®
nem pogledu;	.j,
— očiten je napredek v režijss*
postavitvah, v večji kulturi re« ^ skih zasnov, kar se potrjuje tudi stilno zahtevnejših delih, in v ® . mer se pozitivno odražajo števu režiserski tečaji, ki jih prireja ZN za Svobod;	,j
—	igralski ansambli so P°staia
bolj izenačeni v kvaliteti, pričel prevladovati sodobnejši način S1 dališke igre;	•
—	scenografov amaterjev še n mamo, bi pa lahko v tej smeri z poslih dovolj številne slikarje terje, združene v amaterskih lik” nih društvih in sekcijah; Zveza Sv.jj bod bo v tej smeri morala stot
več kot doslej:	^
— splošen višji kulturni nivo P^j sameznih uprizoritev ne Pornvit
samo ozkega napredka igrais**.,.
skupin, ampak vse večji pomeri vse večjo kulturno vlogo teh s^uP. v komunah, v katerih delujejo, IL, hov vse večji vpliv na kulturno ven naših ljudi;	„in
— igralske skupine se lotev tudi novih oblik dela, kar se je P «
kazalo na reviji v diskusiji 0 .fi oblikah — treba pa bo v tej sriLa storiti več, kot je bilo storjen doslej.	. je
Na kratko: velenjska reviia 9 pokazala, da_ načrtna in vz^gpe
prizadevanja ’ povsod rodijo^«^
uspehe. Pa še: da smo na poteh.	/	,nje
Verjamemo, da bomo prihofl^jj leto na velenjski reviji 1960 n”vg, novo potrditev te vesele ugotovi MILOŠ MIKELN
Letošnje otvoritvene fanf®*
0	E ENKRAT smo na raz-IsJ stavi revolucije ... Od sli-
sEke, od podatka do Podatka se razgrinja pred cmi podoba preteklosti, zajeta v štiridesetih letib upora, orb in zmag. Mogočen utrip Je to. Naš človek je iz tetne hiranja in sužnosti poiskal , °vib poti. Stopil je na bari-,ade in se pridružil klicu, ki r,. ^ec^aj’ pred štiridesetimi pil in več, klical vse narode: /letarci vseh dežel, zdru-j se! Misli in ideje nosnega ?° se mrtvih črk na oterih in tisočerih straneh j arjC£l> FJngelsa in Lenina pre-arjale v dejanja, v upor, v ^ago.
Eos0^ jugoslovanske narode Sih •	velikega delavskega
sle ania’ so lakoj našle svojo teoret-„0? razlago v delih ali prevodih re-ueionarjev, kjer so pojasnjevali, ^me jevali, spodbujali' in , tako tj /djali in vodili borbo proleta-ta °d prvih začetkov pa vse do Sq aSe. Ko hodimo ob vitrinah, kjer Cj. Ustavljene knjige in publika-socialističnega tiska od leta s '4 pa do druge svetovne vojne, *0znamo in vidimo, da so jugoslo-s/ski marksisti in pristaši delav-gibanja pravilno razumeli in vLStličili Leninovo misel: brez re-h lucionarne teorije ni revolucio-r,?eAa gibanja.
; Srbski revolucionar Vaša Pelagič leta 1896 zapisal:
^ 'Upor je pojav. Toda vsak pojav /la imeti svoj vzrok — tako pravi v 9n°st. Mi pa pravimo: odstranimo j roke, ki ustvarjajo nepravilne s nesrečne družbene pojave. Sele /m bomo ustvarili trdne in trajne U^nje za srečno življenje, za na-Predek, za red in mir., j ‘n za mir. za red, za napredek
1	STečno življenje vseh ljudi so se t mi ne samo Vaša Pelagic, ampak (A1 vsi ostali, ki so pred prvo sve-v vojno v svojih delih in pre-f ?.'u marksistične literature razla-
upravičenost upora proti pre-^Velemu sistemu in odpirali vrata r nov, pravičnejši svet. Dimitrije Jicovič, Svetozar Markovič, Etbin U^stan in drugi — vsi so govorili: .j: omahovanja in mlačnosti, samo Jnočnost je tista sila, ki lahko pre-vse ovire.
Za program Komunistične partije
o. Po ustanovitvi Komunistične par-/e Jugoslavije je postala beseda ■j," odločnejša, misel še izrazitejša, /naj se pojavi v Sloveniji tudi j,.va komunistična revija, katero so v/i ustanovitelji imenovali »Bakla,. akole so se predstavili v uvodniku: 'Slovensko ljudstvo I te Ubogi in potlačeni, izkoriščani in twi*aiQi> izmozgani in pravic oropani f 'bajamo k Tebi, Tebi enaki. Od /be, slovensko ljudstvo, nas nič ne t c'-. Žejni smo pravice, svoboščin in /niče smo lačni. In za te pravice, za siaWce hlapca Jerneja, se bomo "Pno bojevali.
►, 'n mi zapuščeni, zasmehovani, L tirani in opljuvani, bomo skupno p/akali po trnjevi in križevi poti, j strmem klancu tja gor do cilja: t; Osvoboditve kmeta in delavca, sj9 do Svobode, do Enakosti in Brat-a' To je naloga »Bakle,, to je
*ien
program!«
v kratko je bilo življenje prve slo-./ske komunistične revije. Samo (A številka je izšla. Z zloglasno /zUano in Zakonom o zaščiti dr-ij,''6 je režim srdito preganjal vse p/sakogar, kjer se je posredno ali Sr/Osredno slišala beseda komunist, //list, marksist. A tudi to ni za-Š/, razvoja socialističnega tiska.
dalje so izhajale knjige, brošu-jd/evije. Mnoge od njih so zaradi v/nega preganjanja živele iz dne-
1'avLdani-Zap1ei!ie^lli 80 jih’ vrT
p euovali, a pojavljale so se ved-zUova.
p Leta 192» je izhaiala marksistič-k revija »Zapiski Delavsko-kmeč-"^atice,, ki jo je izdajala Delav-
KEViJA GODB NA RAVNAH
j, V nedeljo, 21. junija, bo na avUah tretja velika letošnja ma-s,testacija slovenskega amater-rp ?a umetniškega udejstvovanja, v v*ja godb na pihala Slovenije. tni revii> bo sodelovalo blizu 400 dbenikov v sledečih ansamblih: obe na pihala z Raven, z Ja-j^fuika, iz Mežice, iz Zagorja, s, Povelj in Hrastnika, železničarju? godba iz Maribora, mladin-U ! godbi iz Velenja in s Teznega j!1 Mariboru in zabavni orkester TrK Vsk® godbe Svobode-Center Vii °vLie Na sporedu so dela šte-15 b*b domačih in tujih avtorjev,
^ *erih izbor obeta, da- bo revija Čni a°l<a1 visoki ravni. Za zaklju-simt re.vile bo pet godb izvedlo „j?‘Or>ičn° pesnitev Blaža Arniča rju /jVarji novega sveta«, ki be v ‘eJ priliki prvič izvedena.
KNJIGA V REVOLUCIJI
sko-kmečka matica. Že po prvih številkah so se vsi odborniki Delavsko-kmečke matice razen enega preselili za rešetke. Kljub temu so izšle štiri številke, a po zadnji so revijo prepovedali. Da bi izpolnili program, ki so si ga zadali, je uredniški odbor izdal kot peto številko Zbornjk Delavsko-kmečke matice ter se s tem spremenjenim imenom izognil prepovedi. Revija mora izhajati, naj bodo žrtve še tako ' velike, so javili in pozivali: »Prijatelji, bodite nam sodrugi v trpljenju! Le v večnem boju se poraja napredek, le iz znanstvenega dela se bo idejno osamosvojil naš delavski razred. Delavski razred ima svojo lastno znanost — marksizem, ki je najostrejše orodje človeškega mišljenja in človeškega spoznanja..
Ne, niso zaman na platnicah revije objavili sliko vklenjenega delavca. pred katerim stoji gospod v cilindru in govori: »Le dobro ga vkujte. Kajti ako raztrga verige, potem je konec našega gospostva..
Za nas ni zaprek Tiho in molče leže knjige pred nami. Tiho in molče pripovedujejo o dobi, ki je ni več. Pripovedujejo, kako so se iz njih vzgajali, se učili, kako in s kakšnimi sredstvi naj se bore za svoje pravice. »Za nas ni meja, ne financ, ne žandarjev. Mi smo povsod, kjer in, kadar nas je treba,« beremo v Komunističnem koledarju, ki je izšel leta 1922 v Trstu. Pripovedujejo o grozodejstvih in preganjan jih, s katerimi mu je skušal režim kralja Aleksandra uničiti v ljudeh revolucionarni ogenj. Kako
je obtoževal Lajoš Caki, ki so ga zaradi poskušenega atentata na regenta Aleksandra leta 1922 obsodili na dosmrtno ječo in ga s strašnimi mukami duševno povsem strli?
»Gospodje sodniki! Vidite ta zob? Štiri zobe mi je zbil poročnik Vu-komac. S temi polomljenimi zobmi so pisali moje izjave.«
Dalje pripovedujejo knjige. O avtorjih, ki so se skrivali za izmišljenimi imeni, da ne bi padli v roke policiji, čeprav včasih tudi to ni pomagalo. Izhajala so dela Marxa, Engelsa, Lenina in domačih teoretikov: Uvod v dialektični materializem, Izvor družine, privatne lastnine in države... A kaj bi naštevali. Knjige same govore. Izmišljeni naslovi so skrivali poročila s konferenc, kongresov. To je brošura: »Turizem v Sloveniji. Založil Putnik d. d. v Beogradu 1935.« Vse to je izmišljeno. A izmišljeno ni, kar je ta »turizem« skrival pod platnicami: poročilo in sklepi s IV. državne konference KPJ.
»Ali smo za Hitlerja?« — vprašuje brošura, ki jo je izdal leta 1938 krog naprednih mladinskih listov »Mladina« in »Slovenska mladina« ter opozarja: »Dragi čitatelj! Vsak Slovenec mora vedeti, kaj ima pričakovati od Hitlerja. Zato posodi to brošuro vsem svojim znancem.«
Najpomembnejše politično-teore-tično delo na Slovenskem pa je izšlo leta 1939. Edvard Kardelj ie pod psevdonimom Sperans izdal »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja«. Seveda so pričakovali, da bo knjiga zaplenjena. Zato so razposlali naročnikom izvode, še preden so poslali
knjigo na obvezno cenzuro. Štiri sto izvodov pa je skril založnik sam. Niso se prevarili, ker je šesti dan po izidu knjige izšel odlok, da se knjiga zapleni.
Napredni pisatelji in teoretiki marksizma pa so za svoje prispevke in razprave našli prostor tudi na straneh mladinskih ter kulturnih revij, ki so bile bolj ali manj pod njihovim vplivom. Z začetkom druge svetovne vojne je partija začela tudi propagando za naslonitev slovenskega in jugoslovanskih narodov na progresivne sile v svetu pod vodstvom ZSSR. Več brošur je opisovalo in populariziralo Sovjetsko zvezo, njeno družbeno ureditev in družbeni pomen. Ko pa je vojna prešla meje Jugoslavije, se je tiskovna dejavnost preselila v kleti in bunkerje in od tod so pošiljali med ljudi tisoče
in tisoče letakov, časopisov, knjig.
*
Naš obhod smo zaključili. Iztrgali smo nekaj skromnih lističev iz celote ki jo predstavlja razstava 40 let Komunistične partije Jugoslavije. Dragoceni dokumenti predvojnega časa, iz časov bojev z okupatorjem in naposled slikoviti prikazi povojnega razvoja naše socialistične domovine bodo ta mesec še, razstavljeni na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, potem pa jih bodo ponesli še v druge slovenske kraje, da bo vsak naš človek dobil podroben vpogled v dogajanja tistih let. ko se je ustanavljala, formirala in borila Komunistična partija Jugoslavije za uresničitev smotrov in hotenj vsbh naših delovnih ljudi.
-vs
1 'J M ■MM
OSEM LET
SLIKARSKIH KOLONIJ
LIKARSKE KOLONIJE so postale pri nas ena najnovejših in najuspešnejših oblik populari-l^zacije umetnosti. Ko pravim pri nas. mislim
na našo širšo domovino; niso se namreč razvile v vseh republikah. Skupinsko delovanje umetnikov, predvsem slikarjev, nam je že davno poznano, tudi potreba, da si s potovanji pridobivajo širino ustvarjalnosti in poglobitev pri delu.
Prva umetniška slikarska kolonija je bila ustanovljena na pobudo ljudskega odbora vojvodinskega mesta Sente leta 1952. Nedvomno je k temu mnogo pripomogla zbirateljska tradicija v kraju. Bogat kmet Vujič Jovan je kot izreden ljubitelj umetnin zbral 390 umetniških slik-portretov. Kot legat jih je kasneje poklonil Univerzi v Beogradu in Srbski Matici. Med bombardiranjem so bila uničena vsa ta dela, a ostala so vsa reproducirana. Mesto Santa je 1952 povabilo 10 znanih srbskih slikarjev, ki so bili motivno vezani na vojvodinsko zemljo Z gostoljubnostjo naj bi umetnikom omogočili stik z okolico, v interesu nadaljevanja njihovega dela, da bi imeli te umetnike za krajšo dobo v svoji sredini, videli svoja polja, ulice, svoje mesto v luči njihove umetnosti, da bi ustvarili kontakt z občinstvom s predavanji in vsakotedenskimi prikazi in tolmačenji svojih del pojasnjevali sodobne smeri umetnosti, govorili o nastanku in pomenu slik in ustvarili poletno malo šolo za publiko.
Predavanja so bila zelo dobro obiskana, stik z občinstvom zelo živahen; meščani in okoličani si danes ne morejo več zamisliti poletne sezone brez stojal, palet in vnetih umetnikov. Kolonija traja od julija do oktobra, bivanje v njej pa 15 do 20 dni. Oktobrska razstava del vseh udeležencev je najsvečanejši dogodek v letu.
Potreba po ogledovanju umetnin ne samo v počitniških mesecih in prireditev razstave sta povzročili prave kulturne podvige, katerih prvi je preureditev velike kavarne v centru mesta v galerijo in klubske prostore Kluba prijateljev umetnosti. Končni rezultat je bil. da je kolonija kot sezonska atrakcija prešla v institucijo.
Umetnostni problemi, reševani v okviru kolonije. so kmalu iz prvotnega vezanja na motiv prerasli do reševanja sodobnega izraza splošne umetnosti. k čemur so pripomogli: direktna inspiracija od motiva, svobodna interpretacija, medsebojni razgovori in diskusije, pomoč starejših umetnikov, pogoji za razvoj mladih osebnosti, nekateri skupni cilji; to je postala vsakoletna šola, v kateri so se rojevale nove strokovne in družbene fiziognomije. Pred občinstvom in tovariši je umetnik branil svoje tolmačenje, nastala je sedaj že nepogrešljiva neposredna povezanost umetnikov z občinstvom. Vsakotedenske prikaze slik so najavili plakati, za končno razstavo je bil izdelan vsako leto katalog. Kolonija pa je aktivirala tudi vse lokalne umetnike, pedagoge, ljubitelje, mladino. Krajevni umetniki, ki jih odbor povabi, vsakodnevno sodelujejo, za učitelje in profesorje risanja je kolonija pravo žarišče vzpodbud. V šoli Topolskega sreza v Idjošu sta slikarja Bajič in Ač napravila in poklonila šoli velike freske v avli, prav tako Ač freske v 25 km oddaljeni šoli na Sa-lašu. Tam. kjer ni teh originalnih del. vise po . šolskih prostorih reprodukcije Picassa, Braqua. Konjoviča in drugih.
Umetniki sami s spoštovanjem govore o koloniji. V razgovoru z Zoranom Petrovičem, stalnim članom kolonije v Senti, sem se prepričal o tem. On pravi: sebe in svojega umetniškega dela si ne morem več zamisliti brez mojega domačega neba in detinstva, h kateremu so me vrnile kolonije, našel sem to, kar ne bi sicer nikdar. Petrovič je avtor fantastičnih, izmišljenih strojev s personifi-ciranim življenjem. V tamkajšnji livarni so mu nudili brezplačno možnost ulivanja in celo pomoč, kar bi sicer sploh ne mogel plačati. Idejno je svoje stroje postavil v vojvodinski pejsaž. In še drugi: Konjovič, Maksimovič, Ač, Celič, Vujakli-ja. Protič. so se bodisi motivno obogatili ali pa se jim je motiv ambienta infiltriral kot splošna vsebina.
Dober zgled vleče — in nastajale so nove kolonije v bližnjih vojvodinskih mestih: Bački Topoli (53) s 16.000 prebivalci, Bečeju (53) s 26 000 prebivalci, Zrenjaninu (56) letna in zimska kolonija Zrenjanin zaradi velikih materialnih možnosti vabi v svojo kolonijo Ečko, semed kilometrov izven mesta, že 40 umetnikov. Tu v Zrenjaninu je nastala edina galerija, kjer lahko vidimo zbrano sodobno srbsko slikarstvo večinoma povojnih sli- l karjev s 300 eksponati. Od časa do časa sta delovali še koloniji v Sremski Mitroviči in Kikindi. ki na se nista ohranili. Kolonija v isti organizacijski obliki obstaja v Kosmetu v Dečanih in že \ več let v makedonskem Prilepu.
Zamisel mestnega odbora Sente se je uresničila in prerasla lokalni pomen. Prebivalci in udeleženci pričakujejo vsako leto od kolonije novih doživetij in koristi. Komuna se je anenžirala kot tvorec in pospeševalec kulturnega žarišča.
IGOR PLESKO
RDE CA KONJENICA V CELJU
0°
V«\ c
O '
DOGODKI, ki nikoli ne zblede v pozabo. Obdani s patino zgodovinske legendarnosti izžarevajo danes sicer še vedno svetlo, a že mrtvo svetlobo. Vendar včasih tudi ta svetloba postane spet topla in izžareva iz vseh tistih drobnih iskric, ki jim pravimo spomini. In vsaka izmed teh iskric na svoj način osvetli dogodek, na svoj način vdahne sedanjost v preteklost. Eden izmed takih velikih dogodkov je bil zlet Svobod v Celju 7. julija 1935. leta. Priče še žive, veliko jih je, ki so vsaka na svoj način doživljale tisti dan. Ena izmed njih: dr. Bratko Kreft.
»Bila je to velikopotezna akcija, sicer kulturno-umetniška, toda politično-propagandistično sta bili zanjo zainteresirani obe struji: social-demokratska in komunistična. Vendar je bil levičarski vpliv odločilen, kajti vse, kar je bilo tedaj v Sloveniji socialističnega in marksističnega, se je mrzlično pripravljalo na zlet. Bila je to po.prvi svetovni vojni največja manifestacija — mislim kulturno-politična — delavstva, ki se je izreklo za socialistično kulturo in manifestiralo zanjo.
Bil sem sodelavec pripravljalnega odbora za zlet Svobod. Imena nekaterih najbolj prizadevnih: Ciril Štrukelj, Ivan Vuk, Tone Čufar, brata Svetka, Bogo Teply in nekaterih drugih, katera pa se danes ne spominjam več, pa tudi marsikaj je moralo ostati kon-spirativno zaradi pritiska oblasti. Vse priprave so potekale v najlepšem redu, dokler se niso prijavili tudi kmetje iz okolice, hoteč nastopiti na svečani povorki. Politični vpliv Komunistične partije je bil očiten. So-cial-demokrati so se upirali sodelovanju kmetov, češ da je zlet samo manifestacija delavstva. V odboru je nastala kriza. Končna odločitev pa je vendarle bila, da bodo sodelovali tudi kmetje. Toda kam z njimi, kdo jih bo vodil itd., kopica organizacijskih nevšečnosti. Takrat se je pokojni književnik Ivan Vuk spomnil:
— Ti Bratko, si kavalerist, ti jih boš vodil v povorki.
— Že, sem v smehu pripomnil, samo če dobim dobrega konja.
— Za to bosta poskrbela Svetka, je pripomnil Vuk.
In tako sem postal vodja kmečkih konjenikov.
Celje je bilo tisti dan rdeče. Slovenski proletariat je dobesedno zasedel mesto. Prišli so od povsod, z vlaki, pčš, z vozovi. Rdeči društveni prapori in male rdeče zastavice so šumele po cestah. Moralno kulturni pritisk je bil že ves teden pred slavjem tako močan, da je celjski župan pozval meščane, naj z razobeše-nimi zastavami počaste udeležence zleta.
»Udeležba je bila veliko večja, kot so prireditelji pričakovali- Z razporeditvijo vseh nastopajočih skupin je bilo precej dela. Najprej smo nameravali postaviti na čelo sprevoda mariborske kolesarje. Zdaj pa, ko so se prijavili konjeniki, se je \TStni red malce spremenil- Konji se radi plašijo, zato smo se odločili: naj bodo na čelu sprevoda. Hkrati s tem pa se je posredno manifestirala tudi delavsko-kmečka enotnost, kar je bilo v skladu z gesli in navodili Komunistične partije.«
Sprevod- je krenil po celjskih cestah. Kakih 18.000 delavcev v povorki, kakih 12.000 delavcev na obeh straneh cest. Zastavice, prapori, rdeči nageljni, vzkliki. V sprevodu so bili transparenti z gesli za mir, za socializem, z gesli, ki jih je, spretno prikrite, izdalo partijsko vodstvo. Čeprav je država s svojim kazenskim zakonikom nastavila nož na aorto, pa je življenje dobivalo svoje sokove iz vseh tistih drobnih in neštetih kapilar. Bil je to triumf Partije in njenih
Konjeniki So vzbujali izredno pozornost tako pri gledalcih kot pri udeležencih povorke, saj. je bilo prvič, da so nastopili kmetje pri proletarski socialistični manifestaciji. Ko smo jahali skozi špalir veiiKe množice in prišli do skupine akademikov komunistov — vodil jih je dr. Jože Vilfan — je n®™.0 izmed gledalcev kriknil: Živela rdeča konjenica. Klic je rodil tisočeri odmev v množici. N
Na slavnostnem zborovanju so prevladovala komunistična gesla }n na govorniški oder so stopali ljudje, ki uradno .niso bili napovedani. Govorili so komunisti. Živo se še spominjam energičnega nastopa in besed tovarišice Lidije Šentjurc. Pod pritiskom revolucionarnega razpoloženja je moral celo desničarski S?ovor" nik Topolovič, ki so ga porinili na govorniški oder
desničarji, da ne bi govorili samo komunisti, radikalno pobarvati tistih svojih nekaj besed in je pri tem precej ostro napadel dr. Korošca, ki je takrat že bil minister v beograjski vladi. Ko je imenoval njegovo ime, so zlasti komunisti ostro reagirali.«
Za časa zleta sicer ni bilo nobenega Incidenta med delavstvom in policijo, saj je vodstvo prevzelo vso odgovornost za red. Delavski reditelji so vestno opravljali svojo dolžnost, pa tudi množica sama se je zavedala pomembnosti te svoje manifestacije. Toda po dogodkih so se stvari spremenile.
"Že naslednjega dne so se začele preiskave in aretacije po vsej Sloveniji. Policija je zapirala samo komuniste. Kot voditelj ,rdeče konjenice’ sem bil med prvimi aretiranci. Najprej so me formalno zaslišali na ljubljanski policijski direkciji, me poslali v samico in zvečer odpeljali v Zelenem Henriku na železniško postajo. Na celjski policijski direkciji pa je bilo precej zmede, ker s številnimi aretiranci niso vedeli ne kod ne kam. Po zasliševanju so me skupno z dr. Jožo Vilfanom poslali v Gaberške občinske zapore, kjer sva prebila noč.
Naslednjega dne so se zaslišanja ponovila. Če pa se prav spominjam, so nas že naslednjo noč zaradi odločnih nastopov in zagovorov izpustili. Resnici na ljubo moram povedati še to, da je bila naša oprostitev tudi posledica nesoglasij in sporov med ljubljansko in celjsko policijsko direkcijo. Slednja je bila namreč po mnenju ljubljanske preveč popustljiva, tako je imela celjska policija interes, da je v uradnih zapisnikih prikazala dogodke precej milejše, kot so se dogodili. Vsa stvar je pozneje prišla na banovino, tako da se je postopek, kolikor se spominjam, pozneje še nadaljeval. Toda naj je bilo že kakorkoli, zgodovinsko dejstvo je, da je ta največja kulturno politična manifestacija slovenskega marksističnega gibanja v tistih letih izredno uspela. Zlet je bil dokaz, pa čeprav je bil kulturna prireditev, da se slovenske delavsko-kmečke množice radikalizirajo v smeri komunizma, kar je bi-ta_ seveda že tudi posledica in uspeh dela novega partijskega vodstva.«
(Po pripovedi dr. Bratka Krefta Bojan Samarin)
DOGODKI
V SVETU
OD TEDNA DO TEDNA
Obisk v skandinavskih državah končan
Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je v ponedeljek odpotoval iz Švedske in s tem se je končal njegov tritedenski obisk na Danskem, Norveškem in Švedskem. Stiki in razgovori, ki jih je imel podpredsednik. Edvard Kardelj s premieri Hansenom, Gerhardsenom in Er-landerjem, so potrdili obojestransko pripravljenost na še boljše in širše medsebojno sodelovanje. Čeprav se družbeni sistem skandinavskih držav razlikuje od našega, to ni bila ovira, da ne bi v razgovorih načeli vsega, kar lahko prispeva k razširjanju medsebojnih odnosov. Tako jugoslovanski gost kot predstavniki vseh treh držav so se zanimali za sodelovanje na gospodarskem področju, medtem ko so glede zunanjepolitičnih vprašanj gledišča že enotnejša. Obisk podpredsednika Edvarda Kardelja je bil prav v času, ko rešujejo predstavniki Vzhoda in Zahoda sporna mednarodna vprašanja ter iščejo poti za sporazum med obema blokoma. Zato so ti razgovori in njih rezultati nedvomno primer uspešnega mednarodnega sodelovanja.
Koča Popovič v Atenah
V Grčiji je bil na tridnevnem uradnem obisku državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič. Med svojim obiskom se je razgo-varjal s predstavniki grške vlade o vseh vprašanjih, tako glede prijateljskega sodelovanja med obema državama, kakor tudi o vseh mednarodnih problemih, ne glede na to, da obstajajo tu določene razlike v stališčih.
Atenski listi so obširno poročali o obisku Koče Popoviča v Grčiji in izražali prepričanje, da so razgovori med predstavniki Jugoslavije in Grčije koristni za obe državi.
Ob zaključku političnih razgovorov med predstavniki obeh držav, sta državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič in grški zunanji minister Evangelos Averov podpisala deset sporazumov, konvencij in protokolov, ki pomenijo važen korak za zboljšanje odnosov med obema državama. Grški in jugoslovanski predstavniki izjavljajo, da so s tem postavljeni temelji za konkretno sodelovanje na številnih področjih, kjer do sedaj vprašanja še niso bila urejena.
Kdo bo novi kandidat?
Zaradi odločitve zahodnonem-škega kanclerja Adenauerja, da ne bo kandidiral za predsednika republike, v Zahodni Nemčiji že dalj časa izbirajo novega kandidata. Glavni kandidati za predsednika republike so bili finančni minister Etzel, predsednik Bun-ma državama kakor tudi o vseh destaga Gerstenmaier in vodja parlamentarne skupine krščanskih demokratov Kronne. Posebna komisija krščansko-demo-kratske stranke pa je sedaj izvolila za kandidata stranke ministra za kmetijstvo Heinricha Liebkeja. Ta izvolitev je bila za Bonn precejšnje presenečenje, saj ga niso nikdar prištevali v ožji krog voditeljev krščansko-demo-kratske stranke. Izvolitev tolmačijo kot kompromisno rešitev zaradi trenj v stranki sami. Poleg Liebkeja kandidirata za predsednika republike tudi socialni demokrat Karel Schmidt in socialni demokrat Max Becker.
Govor Mome Markoviča
Na plenarnem zasedanju Mednarodne organizacije dela v Ženevi je v torek govoril Moma Markovič, sekretar za delo pri Zveznem izvršnem svetu. Dejal je, da je eden izmed pogojev za uspešno in plodno dejavnost Mednarodne organizacije dela njena sposobnost, spremljati družbenoekonomske spremembe po svetu ter prilagajati svoje programe in delovne metode novim pogojem.
Moma Markovič je dejal, da je sklep MOD o izdaji študije o delavskem samoupravljanju v Jugoslaviji realen in koristen. To upravljanje, je dejal Markovič, je sestavni del sedanjih teženj po svetu za večjo udeležbo in odgovornostjo delavcev v gospodarskem življenju dežele.
Sporazum o posojilu
Vlada FLRJ in sklad za gospodarski razvoj pri vladi ZDA sta podpisala v Washingtonu sporazum o posojilu v znesku 5 milijonov dolarjev. Ta sredstva bodo uporabljena za nakup Dieselovih lokomotiv • in nadomestnih delov za potrebe jugoslovanskih želez-.nic. Posojilo bo izplačano v petnajstih letih s 3,5-odstotnimi obrestmi v jugoslovanski valuti.
NA KONCU?
Poročno posebnega dopisnika iz Ženevi
Ženeva, 19. junija
Prizadevni poročevalci že nekaj dni sistematično pokopavajo sedanjo konferenco zunanjih ministrov. Najprej so poročali o agoniji, potem o oporoki. Ko so prišle na vrsto zaprte seje, so govorili o pogrebu, čez dan ali dva pa bi — tako so pričakovali — zapeli posmrtno pesem na odprti seji.
Ta konferenca pa bi ne bila konferenca presenečenj, kakor jo je nekdo imenoval — čeprav se ne dogajajo izjemno. velike reči — če‘bi se te napovedi izpolnile. Ženevska konferenca zunanjih ministrov je preživela tudi ta teden in vse roke, za sedaj bi bilo povsem nehvaležno ugibati, kdaj in kako bi se lahko končala.
^Politična smrt je počasnejša od fizične,« je duhovito dejal francoski kolega. »Govorimo o pogrebu, konferenca pa živi, njeno zdravstveno stanje se celo izboljšuje.
VELIKA ODGOVORNOST
^ Vsekakor pretiravajo tisti, ki govorijo o politični smrti konference in so podvrženi raznim atmosferskim tokovom, katerih temperatura se giblje med lediščem in visokim plusom. Bilo je ;icer nekaj trenutkov, ko je kazalo, da je vsega konec in so bili določeni tudi že roki. Nato so zaželi previdno govoriti o odložitvi konference za določen, potem pa za nedoločen čas. Takoj zatem so prišle na vrsto napovedi o prekinitvi za štiri do šest tednov in celo za šest mesecev. Zdaj omenjajo možnost, da bi konferenco prekinili morda za deset dni, da bi lahko francoski zunanji minister v spremstvu predsednika de Gaulla obiskal Italijo itd.
Sef francoske delegacije Couve de Murville je dejal med eno izmed nedavnih kriz — teh je bilo precej — da v Ženevi govorijo »iz dneva v dan«. To in pa nadaljnji razvoj dogodkov sta dala precej povodov za govorice o skorajšnji prekinitvi konference. V zadnjih dveh ali treh dneh so šli celo tako daleč, da so govorili, da se ministri ne menijo iz dneva v dan, marveč celo iz ure v uro.
V tako naelektrenem vzdušju, ki je posledica spopada nasprotujočih si stališč in v katerem se kdaj pa kdaj ukreše iskra polovične rešitve, pa tudi zaradi tega, ker traja konferenca dlje, kakor je bilo pričakovati, ljudje na nepričakovan način razlagajo celo najmanj pomembne reči. Ko je moral na primer sovjetski minister Gromiko k - zobnemu zdravniku, je nastala med novinarji pravcata zmeda, povod zanjo pa je bilo dejstvo, da je ta njegov zobni zdravnik v tistem poslopju, kjer stanuje amefiška delegacija. Medtem ko se je Gromiko zaradi zobobola zatekel k zdravniku, so najbolj vneti novinarji vdrli v ordinacijo. Vsaj za silo so se pomirili šele, ko so tam ugledali vodjo sovjetske delegacije. Kot blisk se je namreč v Domu tiska razširila govorica, da se je Gromiko odpravil na »tajni sestanek« s Herterjem.
TAKO IZ DNEVA V DAN
Včeraj na primer so spet začeli šušljati, da je Herterjevo letalo že na poti iz Amerike in da ;e konferenca bliža koncu. Sestra Gromikovega zobnega zdravnika pa je nekemu novinarju »zaupno« povedala, da bo to zdravljenje trajalo le dva ali tri dni, ker se sovjetski minister odpra\7lja, itd....
Če bi kdo hotel dati tej konferenci ime oziroma naziv, bi jo lahko imenoval med drugim konferenco vzdržljivosti in močnih živcev. Sirijo se govorice o prekinitvi konference, čeprav tega ni nihče uradno predlagal. Ljudje ugibajo in kombinirajo, pri tem pa skrbno skrivajo vire informacij. Pravijo, da s sestankom na najvišji ravni ne bo nič, vendar na zadnji, najbolj razburljivi in odločilni seji ni bilo niti besedice o tem. Odgovornost je prevelika, zato je noče nihče prevzeti, zlasti še, ker svetovna javnost z upanjem pričakuje zaključek ženevskih .razgovorov.
KAJ SE DOGAJA?
Kakšen je trenutni položaj? Sovjetska delegacija je že ob koncu prejšnjega tedna razložila svoje predloge,' v katerih je pojasnila svoje stališče o spremembi sedanjega zasedbenega režima v zahodnem Berlinu. Slišati je bilo misli, po katerih bi se ta režim z določenimi spremembami obdržal še leto dni.
Zahod je ostro reagiral na vse to. Duhovi so se zaznavno pomirili šele, ko je sovjetska delegacija izjavila nekajkrat zapovrstjo, da ne gre za ultimat; temveč za nov sovjetski predlog. Če ima Zahod svoje predloge, naj jih razloži, da bodo razpravljali o njih.
Dva dni ob koncu tedna sta se Selwyn Lloyd in Couve de Murville posvetovala s svojima pred-
sednikoma. Pravijo, da je prišel angleški minister, če že ne z novimi predlogi, pa vsaj z izrazito željo, naj bi se ženevska konferenca zaključila s kompromisno rešitvijo, ki bi omogočila sestanek na najvišji ravni. Kaže, da francoska ifi ameriška delegacija nimata takega stališča.
To notranje nesoglasje v zahodnem taboru je — kakor se zdi — rodilo nove predloge. V teh predlogih, o katerih meni Zahod, da bi morali biti osnova za zaključni komunike — vsekakor pa naj bi bili zadnja beseda treh ministrov — so se izognili vprašanju zasedbenega režima. Težišče problema so vrgli na stranski tir. Stične točke so, kot se zdi, vprašanje zahodnih garnizij v Berlinu, dohod v Berlin in orožje v garnizonih. Zdaj omenjajo možnost, da bi bilo pri dohodih v Berlin tudi nemško osebje, se pravi organi Vzhodne Nemčije, garnizoni pa bi ostali taki, kakršni so. Morebitno zmanjšanje bi bilo odvisno od kasnejšega mnenja Zahoda. Izvedli bi tudi nekatere ukrepe za vzdrževanje reda, kar pomeni z drugimi besedami, da bi uredili vprašanje propagandne in podtalne dejavnosti v obeh delih mesta, o čemer so * v
govorili že poprej. Zahodni na-čr| kolikor bi ga sprejeli kot skupni sporazum, bi veljal do združitve Nemčije ali do sporazuma, ki bi ga štiri sile sklenile kasneje.
NOVA PRESENEČENJA
Proti pričakovanju je sovjetski minister govoril o teh točkah zahodnega predloga predvčerajšnjim na zaprtem sestanku. Ni se izrekel — tako je dejal britanski zastopnik — niti »za« niti »proti«, prav tako ni rekel »morda«, zahteval pa je še eno zaključeno sejo, na kateri bi obširneje razpravljali o zahodnih predlogih.
Medtem se je izvedelo — vsaj tako trdijo dobro obveščeni krogi — da je Gromiko dejal, da so v zahodnem predlogu zanimive točke, vendar niso dokončno obdelane.
Tako je izostala odločilna beseda, ki so jo pričakovali na predvčerajšnji seji, to pa je razočaralo tudi vse tiste, ki so v svojih beležnicah označili predvčerajšnji dan kot odločilen in celo kot dan zaključka konference. Potem so .odločitev odložili na včeraj. Ko so pričakovali, da se bo včerajšnja seja začela z Gromikovi-mi pripombami k zahodnim pred-
logom, se je nenadoma izvedelo, da je zahteval na kosilu pri Sel-wynu Lloydu, naj bi zaprto sejo odložili za štiriindvajset ur.
Tako so novinarji pred novo uganko. Kaj pomeni ta preložitev?
Razlage so različne, v glavnem pa bi jih lahko označili takole: Danes pričakujejo zaključno poročilo o razgovorih vzhodnonemške in zahodnonemške delegacije v Moskvi, zato bi bilo časovno primerno, politično pa koristno, če bi se Gromikova ocena zahodnih predlogov skladala s stališčem komunikeja. To,.sporočilo bo nedvomno vsebovalo tudi mnenje o položaju v Berlinu in možnost
za rešitev tega problema, verjet' no pa se bo nanašalo tudi na z®" nevsko konferenco.
Dalje: ne izključujejo možno* sti, da je bila preložitev za štiri' indvajset ur potrebna sovjetskemu ministru za to, da bi dodal zahodnim predlogom nekaj svojih. Konferenca bi tako brez ca' sovne omejitve nadaljevala delo-Nekateri govorijo o možnosti, da bi že danes objavili skupni k0-munike, ker bi se lahko zgodilo> da bi tudi sovjetska delegacij8 pripravila dokončni osnutek' Medtem ko to pišem, pa ni še m® znanega o tem.
Davor Culi*
Stavka italijanskih delavcev
JUNAK S KOREJE__
»Edina možnost za združitev Koreje je uporaba sile!« Ni težko uganiti, da je mogel dati takšno izjavo le Sirigman Ri, južnokorejski predsednik. To svojo misel je izrazil ‘še določneje. Zanesenjaško je dejal, da lahko njegove oborožene sile — samo če jim ponudi priložnost — »predenejo komuniste« iz Severne Koreje ter združijo deželo brez sodelovanja ameriških sil in ne da bi izzvale hujši spopad. Ker pa se je — tako kaže — ustrašil lastnih gromovniških besed, je takoj potem pozval ZDA in zaveznike, naj mu »dajo priložnost«, da bo nagnal komuniste iz Severne Koreje in tako združil deželo.
»To je korejsko vprašanje,« je rekel Singman Ri. »Ne želimo tujih čet, marveč le gmotno pomoč v naporu za osvoboditev dežele. To ne bi bila vojna, temveč le akcija naše demokratične policije v okviru naših meja.«
Hvalisavec je dalje dejal, da bo nekega dne, po odhodu komunistov, zgradil tako močno obrambno črto, da bo severovzhodna i^zija varna, »vse dokler ne bo enkrat za vselej rešen komunistični problem«.
2e dolgo je znano, da je južnokorejski diktator Singman srdit nasprotnik vsega naprednega in da dobi histeričen napad, če le sliši besedo »komunizem«. Zato njegova izjava in trkanje na prsi nista posebno presenetili svetovnega javnega mnenja. Zaskrbljenost pa zbuja to, da človeka, ki ga nedavno prelivanje krvi v domači deželi očitno ni izučilo, še vedno podpirajo nekateri vplivni krogi v ZDA.
• Zanimivo: temu »junaku s Koreje« se je zdelo potrebno razlagati svoje nevarne ideje prav v času naporov za izboljšanje mednarodnega vzdušja in za mimo rešitev spornih zadev.
Razumljivo je, da se posamezni ljudje in skupine po svetu krčevito
borijo za lastne koristi, za kori5^ svojega razreda, da bi zadržali P*0* ces napredka, vendar je smeso Singman Rijeva utvara o iztrebljen komunizma »za vedno«.
Mar ta njegova domišljija ne minja na zgodbo o norcu, ki je ko' tel s šibo v roki zaustaviti rečni to* ■
N. M-
DIKTATOR
NA STEKLENIH NOGAH
Stara resnica je, da sleherna da, ki se odloči za ostrejše ukrep proti kršilcem javne varnosti, te»i ne dela le za šalo. To vsekakor $ znamenje moči, marveč slabosti ditve v tisti deželi, hkrati pa tudi fjj znamenje, da so državljani dobk več zaupanja v tako vlado. Taks6” zakon pripravlja zdaj madridska vl3' da. V načrtu, ki šo ga objavili. povedujejo med drugim tudi ostrti ukrepe proti zastojem pri delu, Postavkam itd. Prav tako govorijo proglasitvi izrednega stanja,
O vzrokih in obsegu bojazni* ^ jo je zbudil sprejem takšnega zakoj na, pričajo pravkar dospele novice razpravah v San Sebastianu, Mach? du in Barceloni in o obsodbi Ij^o* ki so skušali ustanoviti sindikalk organizacijo »Solidaridad de obreO. bascos«, ter o aretacijah mnogih, * so sodelovali v pripravah enotne Pa cionalne stavke, napovedane za ** junij. Sprejem novih, še ostrep^ ukrepov očitno kaže, da stari ^ več dovolj učinkoviti, da bi prepr® čili odpor tistih, ki se borijo pf0 krivici in izkoriščanju.	.
Nedavno je neki karikaturist P1** kazal španski režim tako, da je risal famoznega generala na stekli' nih nogah in s kopico orožja v t13 roejii.	, ,n
Mar ne bo ta zakon o redu miru še bolj obremenil teh krh»u steklenih nog?	N. M-
Enotne akcije v Italiji
V zadnjih nekaj mesecih so
v Italiji stavke čedalje pogostejše. Zdaj stavkajo metalurški delavci, zdaj tekstilci, potem kmetijci, rudarji, pomorščaki itd., pogosto pa iz solidarnosti mnoge kategorije delavcev hkrati. ‘
Prav zdaj je zajel ves polotok nov stavkovni val. Stavka 100.000 pomorščakov je popolnoma paralizirala življenje v italijanskih pristaniščih in prikovala k obalam skoraj vse italijanske ladje, ki so bile v raznih pristaniščih po svetu. Stavka pomorščakov se je začela prešjnji teden, pet dni potem pa je policija na zahtevo lastnikov ladij izkrcala vse stavkajoče.
Ob koncu prejšnjega tedna se je začela verižna stavka tekstilnih delavcev v vsej deželi. Ves-prejšnji teden je trajala stavka delavcev cementne industrije. Enodnevno stavko so pred dnevi napovedali tudi delavci v tovarnah testenin ter v luščilnicah riža in v mlinih. Zanimivo je, da Je prejšnji teden stavkalo osebje fi-
nančnega -ministrstva ter nekaterih centralnih in pokrajinskih ustanov. Skoraj nenehno se vrstijo stavke kmetijskih delavcev. Te stavke so postale množične, ko je ustavno sodišče sprejelo sklep o ukinitvi- zakona, ki je prepovedal odpuščanje »presežkov« delovne sile.
Pričakujejo, da bodo vsak čas začeli stavkati metalurški delavr ci in bančni nameščenci, ker pristojni organi še niso ugodili zahtevam njihovih sindikatov.
V tem stavkovnem valu so imeli delodajalci in vlada največ opraviti s stavkama pomorščakov in tekstilnih delavcev. Po novicah, ki prihajajo iz Italije, se je spor med delodajalci in sindikalnimi organizacijami teh strok tako zaostril, da ni upanja na sporazum v bližnji prihodnosti.
Kaj zahtevajo . pomorščaki? Vztrajno poudarjajo, da je njihova zahteva po zvišanju mezd za 30 odstotkov upravičena zaradi naraščanja že tako visokih dobičkov delodajalcev' v zadnjem
času. To dokumentirajo s številnimi statističnimi podatki. Naj povemo primer: ladja z nosilnostjo 10.000 ton za prevoz pšenice prinaša lastniku milijardo in 300.000 milijonov dobička letno. Povprečje mornarskih plač znaša le 2—6 % Skupnega dobička.
S takimi in podobnimi argumenti zavračajo pomorščaki izjave lastnikov ladij o »nizkih zaslužkih« in o »krizi« v italijanski trgovinski mornarici. Lastniki ladij menijo, da zahteva po višjih mezdah za 30 % ni v skladu z zvišanjem mezd v drugih industrijskih panogah. Pomorščaki pa odgovarjajo, da že vrsto let niso mogli spraviti na dnevni ‘red zahteve po višjih mezdah zaradi slabosti in napačne politike svojih sindikatov, ki niso mogli učinkovito zastopati njihovih ekonomskih ititeresov.
Jasno je, da so delodajalci spretno izkoriščali nesoglasja med pomorskimi sindikati vseh treh sindikalnih central. Tako jim je
OB ARETACIJI MIŠA PAVICEVICA
Protest Centralnega sveta ZSJ
Kakor smo že poročali, se je komunikeja, ki je bil v tej zvezi odpravila na kongres Generalne objavljen v Beogradu. Dejal je, konfederacije dela Francije dne da to pomeni »vmešavanje v no-12. junija tudi jugoslovanska de- tranje zadeve Francije.« Spričo legacija s sekretarjem Central- tega ravnanja s predstavnikom nega sveta ZSJ tovarišem Mišo naših sindikatov je poslal Cen-Pavičevičem. To so francoske tralni svet ZSJ predsedstvu oblasti izrabile kot povod za na- francoske republike pismo, v pad na vodjo naše delegacije, hi katerem je rečeno: so ga aretirale kmalu po pribo- »Centralni svet Zveze sindi-du našega letala na pariško le- katov Jugoslavije Je ugotovil na tališče. Navzlic odločnim inter- seji predsedstva dne 13. Junija vencijam našega veleposlaništva 1959, da ni mogoče z ničimer so francoski organi zadržali to- opravičiti nenavadnega postop-variša Pavičeviča štiri ure, nato ka, pravzaprav hudega napada pa so ga izpustili brez pojasnila, na Mišo Pavičeviča, vodjo jugo-Jugoslovanski veleposlanik v slovanske sindikalne delegacije, Parizu tovariš Radivoj Uvalic je ki je imel urejen potni list in vložil protest naše vlade pri vize francoskega veleposlaništva francoskem zunanjem ministru v Beogradu.
Couvu de Murvillu, ki je izrazil Takšno ravnanje organov obžalovanje francoske vlade in francoske državne varnosti zbu-dejai, da bodo zadevo preiskali, ja začudenje in je vredno še po-Murville je hkrati protestiral sebne obsodbe, če vemo, da so zaradi sprejema, ki so ga prire- bile francoske oblasti cele štiri dili jugoslovanski predstavniki ure gluhe za upravičene proteste predsedniku začasne alžirske svetnika jugoslovanskega vele-vlade Ferhatu Abasu, in zaradi poslaništva v Parizu Dragomira
Petroviča ter tako za proteste aretiranega Miša Pavičeviča kakor tudi za intervencijo jugoslovanskega veleposlaništva v Parizu.
Takšno ravnanje francoskih oblasti z visokim, jugoslovanskim političnim voditeljem je mogoče označiti le kot grobo, premišljeno zapostavljanje. To ravnanje francoskih oblasti so z negodovanjem sprejeli člani jugoslovanskih sindikatov in sploh ljudstvo naše dežele.
Spričo takega ravnanja s sekretarjem Mišo Pavičevičem se obrača Centralni svet ZSJ po tej poti na vlado francoske republike z najodločnejšiml protesti. Ker meni, da vendarle gre za zlorabo oblasti s strani varnostnih organov, zahteva uvedbo postopka proti tistim, ki so aretirali Mišo Pavičeviča.
Beograd, 13. junija 1959.
Predsednik Centralnega sveta ZSJ Svetozar Vukmanovič
uspelo obdržati mezde na ni^ stopnji, kot so v drugih indu' strijskih panogah. V sedanj enotnem nastopu se je lastnik®1^ ladij postavila po robu sila, s k8' kršnb niso imeli opraviti nik® doslej, to pa bo nedvomno vP11* valo na izid stavke.	.,
Podoben položaj je v teksti*' ni industriji. Tudi tam se akU' šajo delodajalci spričo enotni. nastopa delavcev, obsežnos stavk in skupnih zahtev teksti^ nih delavcev vseh treh sindik8 tov pri sklepanju novih kolek, tivnih pogodb braniti z novinj. izgovori in metodami. Sindik8^ tekstilcev odločno poudarjajo, ne bodo čakali križem rok, več bodo boj z verižnimi stavk8 mi nadaljevali, dokler ne bolT delodajalci ugodili njihovim z htevam.	^
Mnogi primeri, ko so dela^' zavzeli posamezne tovarne. . primer »Galilei«, »Italcementi-'’ rudnika» Amiata«, dalje uspe®” akcije kmetov brez zemlje, n v jemnikpv in kmetijskih delavC zlasti na italijanskem Jugo . v Padski nižini, ugodne kolek*1 ^ ne pogodbe v nekaterih strok,
;lll'
itd. — vse to so v glavnem rfZjj> tati enotnega nastopa treh s'n ja kalnih organizacij, včasih c brez vednosti njihovih centra1' Ob čedalje pogostejšem nem nastopanju delavskih nizacij so industrijske družbe , lastniki tovarn zaskrbljeni. 1. ,, dijo se, da bi preorečili to z“ ^ ževanje. sejati skušajo, ra. posameznim delavskim skup111 dajejo določene ugodnost^ z Ul menom, da bi »z drobtim® ^ z mize« ustvarili in poglobili P ^ pad med delavci. Ta politik8 .g načelu »deli in vladaj« jjPUv* spočetka uspevala, večina “f* je cev pa je kmalu spoznala, d8 ^ to le pesek v oči, od česar r‘es^l pravih koristi, marveč bo n8b le nejasen položaj, v katerem 9 bodo delavci oddaliili od J ju svojih zahtev. Zdai prizn8 že nekateri zastooniki delod8^ cev, da je njihova politika ^ imenovanega »paternalizma« živela neuspeh. To kaže tudi 8 ^ kovni val. v katerem aktivno ^ delujejo vse tri sindikalno trale V skupnem boiu za^ višie mezde, sklepanje in jn' vanje kolektivnih pogodb, ob p-bo tovarn., da jih ne N "e ^ tirali, boj za večjo zaposlen mestu in na vasi, skratka kar je v interesu

Prehod na splošno pokojninsko za vazo vanj e
p	Stockholm, iunija
. °tem ko so zbrali mnenja 5; iocev — z referndumom jese-kta lo Z dv°jnim glasovanjem 1958 — je švedski parlament kol 1?aia letos sprejel novo po-(jJninfko zavarovanje za vse bo avl>ne. Pokojninski sistem j)0.2acel veljati 1. jan. 1960, prve Igo,0!^11.6 Pa bodo izplačali leta l2n , tistim državljanom, ki bodo Inili 67. leto življenja. Višina
j Ninine se določa glede na prelet v. v obdobju od 16. do 65. ort® zivljenja in bo znašala 60
15 totk°v srednjega dohodka v Najbolje plačanih letih. la, "ovojnine sestavljata dva de-' harodna pokojnina (enaka za
doiL^n dodatna pokojnina, ki se Hlede na odstotek dohod-irodno pokojnino je skup-djJ1® sPrejela že leta 1957, ven-dti 80.1° socialni demokrati ve-Pojmovali le kot osnovno za-
(jA0’ ki bi jo bilo treba okrepiti, ,«0 bi dovoljevale možnosti. ®1 je prišel ta trenutek.
Ort Platna pokojnina znaša 60 stotkov dohodkov nad osnov-to?- zneskoni (4000 kron). Na-tha pokojnina bo znašala za j ®atriezne upokojence 3600 kron, l^aatna pa od 1200 do 15.000 11.0n> Pač glede na povprečne let-s« 'PF®iemke v tistih 15 letih, "ko 2 bili najvišji. Na ta način bo orua*a skupna pokojnina od 64 g^totkov pri najvišjih (30.000) do ie pdstotkov pri najnižjih pre-Vir ih i®0(10 kron), kar je moti-ano s socialnimi razlogi. Narodna pokojnina se dobi ^starosti 67 let, glede dodatnih jkojnin pa zakon dovoljuje za-že pri 63 letih, kar je po-^ ^bno za tiste, ki sicer niso Hj.alldi, vendar imajo znatno Ij 1® prejemke že več let prej, jij,: dosežejo pokojninska leta. ^ern se dodatne pokojnine aPižajo za 0,6 % mesečno oz.
ko
67 let.
kol’i 7e^no> odvisno od tega, Bsbko še manjka upokojencu do
h .-^ckojninski prispevki, ki jih a° delodajalci1 plačevali vsal^o
leto, bodo dosegali 1960. leta 3 % obračunske osnove (okoli 1,9 % skupnih dohodkov), nato pa bodo postopno naraščali do leta 1964, ko bodo dosegali 7 %. Potem bodo prispevke določali vsakih pet let vnaprej.
Prispevek plačuje delodajalec in ga nikakor ni mogoče odbijati od plače. Denarna sredstva pokojninskega zavarovanja se bodo stekate v sklade, ki jih bodo upravljala tri različna telesa, v katerih bodo zastopani država, plačniki in zavarovanci.
HUD POLITIČNI BOJ /
Boj za sprejem pokojninskega zakona je bil »bolj eksplozivna snov« v švedskem političnem življenju kot v^a druga vprašanja v minulih treh letih. Začelo se je na pomlad leta lOffr, ko je vladni odbor objavil predlog za rešitev pokojninskega problema za vse državljane. Člani odbora niso bili enotni. Večina je podpirala predlog, ki se v načelu sklada s sprejetim sistemom, medtem ko je manjšina, t. j. predstavniki bur-žoazije, zahtevala sistem z nizko osnovno pokojnino, enako za vse, in z možnostjo, da bi s tehničnim zavarovanjem zagotovili dodatne pokojnine tistim, ki bi to želeli.
Vladajoča socialnodemokratska stranka je skupaj s sindikati podpirala predlog večine v omenjenem odboru. Pridružili so se tudi komunisti. Kmetje — stranka centra — so postregli .s svojim predlogom, ki je določal le okrepitev že obstoječega sistema narodnih pokojnin, tako da bi posamezniki prejemali do 3600 kron na leto (krona je 116 deviznih dinarjev). Konservativci in liberalci so sestavili skupen predlog, ki je zahteval zvišanje narodnih pokojnin kot osnove, hkrati pa prostovoljne dodatne pokojnine na osnovi tehničnega zavarovanja.
Vlada je hotela pomiriti vzburkano vzdušje, zato je. izvedla septembra 1957 posvetovalni referendum, pri katerem so
Pismo s Švedskeg
se volivci izrekli z »da« v korist pokojninskega sistema, kakršnega so predložili socialnodemokratska stranka in sindikati ob podpori komunistov, z »ne« pa za druge predloge. Referendum je
Na izrednih volitvah junija 1958 je bila večina malenkostna, znašala je en sam glas. V zvezi z omenjenim vladnim programom bi torej bilo 116 »za« in 115 »proti«, če bi bili navzoči vsi čla-
Nasprotniki reforme — sestavljale so jih večinoma skupine prebivalstva z že urejenimi pokojninami na zasebni osnovi ter lastniki podjetij in kmetje — so videli v tem ugodno priložnost. Upali so, da jim bo žreb naklonjen, hkrati pa je bila tudi možnost, da bodo z uporabo vseh propagandnih sredstev prepričali švedsko ljudstvo — celo tisti del,
nila zahtevati od parlamenta, naj sprejme odločitev.
Narodna stranka je nadaljevala svojo nejasno kampanjo. Lastnike podjetij je prepričevala o svojem negativnem, delavce in nameščence pa o svojem pozitivnem stališču do pokojninskega vprašanja.
Do žreba pa ni prišlo. Eden izmed liberalnih poslancev je nasprotoval svoji skupini in se je „ vzdržal glasovanja. Na ta način Hli je dalo glasovanje v parlamentu naslednji rezultat: vladni predlog je podprlo 115, proti njemu je bilo 114 poslancev, eden pa ni glasoval. V zgornjem domu je bil vladni predlog tudi to pot sprejet z neznatno večino.
SPOROV ŠE NI KONEC
Nobeno politično vprašanje vse od časov razprav o splošni volilni pravici in o osemurnem delavniku še ni sprožilo na Švedskem toliko žolčnih razprav kot pokojninski zakon. Razpravljali so v vzburkanem vzdušju. Vladni nasprotniki niso izbirali sredstev, samo da bi preprečili sprejem omenjenega zakona, saj gre za velik sklad pod družbenim nadzorstvom, prav to pa je tisto, česar se meščanske stranke najbolj boje. Skladi bodo nastajali postopno do leta 1963, potem pa bo-
_	do naglo naraščali To vsskakor
Na Švedskem so zelo razširjene razne institucije in šole, kjer lahko odrasli izpopolnjujejo svoje zna- pomeni, da bodo družba in delov-
nje. Na sliki: šola za izobraževanje odraslih v Asi	ni ljudje dobili nadzorstvo nad
tržiščem kapitala v deželi.
prinesel vladni zamisli neznatno ni Spodnjega doma in če bi vsi večino.	glasovali v skladu z linijo svojih
Po tem pozitivnem rezultatu strank. Ker predlagatelj — bil je je vlada lahko nadaljevala začeto socialni demokrat, — ne glasuje, delo. Spomladi 1958 je razložila to v. “	'
konkreten Mirt M ureditev tega veflni ne bi bilo urejeno. Po -|u	f»*» *•*>» »k«* » PCW-
ki je za novo pokojnino — da bi Pokojninsko vprašanje bo va-ne bilo prav, če bi o tako važnem žen element tudi v bližnji volilni vprašanju odločali z žrebom ali kampanji. Zagotavljanje konser-v najboljšem primeru le z nekaj vativcev, da bodo storili vse, kar
ipprašanje navzlic omenjeni glasovi vefine. Po njihovem mne_ je v njihovih močeh, samo da
RAZPIS
za vpis v L razred Ekonomske srednje šole v Ljubljani za šolsko leto 1959/60
V I. razred Ekonomske srednje šole v Ljubljani bo za šolsko leto 1959-60 sprejetih 180 učencev in učenk.
2-	Pogoji za sprejem:
a) uspešno dokončana osemletna osnovna šola oziroma nižja gimnazija; b) starost do 17 let.
3-	Prijave za vpis, kolkovane s 30 din državne takse, sprejema uprava šole do vključno 24. junija 1959.
Prijavi je treba priložiti: a) rojstni list; b) zadnje šolsko spričevalo in listino, ki prikazuje potek in uspeh šolanja v osnovni šoli ali nižji gimnaziji (izpisek iz matičnega lista ali dijaško knjižico); c) mnenje šole, kjer je kandidat dovršil zaključni razred, o sposobnosti in nagnjenjih kandidata ;.č) kandidati, ki jih priporoča ZB, organi za socialno skrbstvo, gospodarske ter družbene organizacije, naj priložijo prijavi tudi priporočila navedenih organizacij za primer ožjega izbora med kandidati, ki imajo enake pogoje.
4-	Izid razpisa bo objavljen 27. junija 1959 ob 9. uri v šoli, kjer naj se zberejb vsi kandidati.
EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA V LJUBLJANI
vprašanja. Lani aprila je bilo v skupščinskem pravilniku odloča parlamentu glasovanje o tem. Ta- v takih primerih žreb. O usodi krat je 117 glasov v Spodnjem pokojninskega vprašanja bi torej domu zavrnilo vladni predlog, žrebali.
Socialni demokrati in komunisti, skupno 111, so ostali v manjšini.
V Zgornji zbornici so imeli socialni demokrati znatno večino. Ker je. za sprejem zakona potreben pristanek obeh domov, vlada ni mogla spraviti svojega načrta skozi skupščinsko razpravo.
Vlada se je zavedala pomembnosti tega vprašanja, zato je sklenila razpustiti Spodnji dom in ___________ __________ _________
razpisati nove volitve. Te so bile sindikatov ‘pri izdelavi” sistema zrel0 uPravIjajo, zrelo odločajo 1. junija lani. Stranke, ki so pod- nagrajevanja po delu. Cim pa ta- To se Pravi> sindikati se morejo
odložiti rešitev. '	ninah, podpira domnevo, da pro-
blem še ni odstranjen iz aktual-Vlada pa je izjavila, da ne ve, nih političnih razprav, čemu naj bi čakali, zato je skle-	Sigvard Classon
Šele na začetku smo
(Nadaljevanje s 4. str.)	delavcev, ki upravljajo gospodar- Vsled tega je povsem nespre-
konstruktivno sodelovanje, za ska PPdjetja. zato si morajo sin- jemljivo stališče, ki ga zavzema tiružbeho politično sodelovanje dikati prizadevati, da delavci pisec omenjenega članka v -De-
pirale vladni predlog, so dobile na volitvah skupno 116 mandatov — socialni demokrati 111 in komunisti 5 — medtem ko so dobile tri meščanske stranke skupno 115 glasov. Tako so te volitve prinesle večino, ki je v Spodnjem domu lahko uredila pokojninsko vprašanje v skladu z vladnim predlogom.
ko gledamo na stvari, potem je jasno, da sindikati ne morejo biti organ, ki formalno izreče ali odkloni soglasje in s tem prevzema ali odklanja tudi odgovornost za tak ali drugačen sistem nagrajevanja v določenem podjetju. Sindikati so v vsakem primeru politično soodgovorni za to, kakšen sistem nagrajevanja je vpeljan v
politično boriti za to, da delavci sprejemajo načela, ki jih sindikati smatrajo za potrebna in napredna.
Povsem jasno je, da se sindikalni organi, ki po obstoječih predpisih sprejemajo od gospodarskih organizacij njihove tarifne pravilnike, politično strinjajo z vsemi tistimi pravilniki, na
lu«, da si sindikalni organ, ki izreče svoje soglasje na tarifni pravilnik, zaveže roke za bodoče, češ da v bodoče ne more več predlagati sprememb in dopolnitev, Če bi se pokazala potreba. Predvsem drži, da se sindikalni organ strinja s predloženim . tarifnim pravilnikom, čim v predvidenem času ne sporoči Svojih pripomb, pa naj formalno izreče ali ne izreče svojega soglasja.
Po tem uspehu je vlada iz- posameznem kolektivu. Sindikati katere ^ izrečejo svojih pripomb, Vsako drugačno pojmovanje bi
javila, da bo začela takoj pripravljati osnutek zakona, ki ga bo predložila parlamentu spomladi letos. Na rednih občinskih volitvah septembra 1958 — le nekaj mesecev po izrednih volitvah junija istega leta — so dosegli so-
se namreč bore za določena načela na področju nagrajevanja politično, s političnimi sredstvi in ne z upravnimi sredstvi. ,
Ce bi dajali sindikalnim organom upravna pooblastite, bi jih spreminjali v silo nad organi de-
cialni demokrati nadaljnje uspe- lavskega samoupravljanja To bi he, to pot vsekakor tudi na osno- vodilo k birokratizaciji' sindika-
pa naj izrecno izrečejo svoje soglasje ali ne. Praksa pa je pokazala, da je prav, če sindikalni organ obvesti podjetje o svojem stališču do predloženega pravilnika. To je smotrno tudi s čisto praktičnega stališča. Sindikalni organ ima možnost, da svoje pripombe izreče v teku enega me-
bilo v Hlstvu licemersko. Čim pa je zadeva taka, potem je pravda za izrekanje ali proti izrekanju soglasja enaka stari črkarski pravdi.
S tem pa, da sindikalni organi aktivno sodelujejo pri sestavi tarifnih pravilnikov, pa si seveda v
grama, čeprav je šlo za občinske odbore
ga samoupravljanja. Sindikati so podjetje takoj začne nagrajevati družbeno politična organizacija po novem pravilniku.
Tisoč šol za tisočletnico Poljske
no^ajJa s tv-ici, ki Po eni strani je torej treba dela. Otročkom hočemo zagotoviti ne dajatve. Žti graditev šol bodo karnah z lastnimi močmi zidam w -3 p0 dezel1’ v 0lavnem vlagati v industrijo da bi mladim zdravo in prijetno mladost, vzgo- prispevali pol odstotka mesečnih poslopja, lokalna podjetja pa preše začne zaaotomh delo. r>n drvni nn nniti -Uti iih	„ dnhro	.^	puu.jeija	pa pre
%b
Z0J0Zna- P°navadi se.zat™ zagotovili delo, po drugi pa najti	jiti jih hočemo v dobre državlja-	zaslužkov v nekaj prihodnjih le-	vzemajo obveznosti	da bo^o »šo‘
panjem: Kaj vam je bilo sklade za graditev stanovanj,	ne, jim dati kulturo in znanost v	tih. V podjetjih so se nabrala že	l ZoLtnle^
univerz ... To	prav takšni obilici, kot jim daje-	precejšnja sredstva. Na tisoče	šolsko opremo,
izpolniti zlasti mo kruh. To je tudi važen ele- zlotov se nabere v nabiralnikih Vsa ta velika akciia poteka pot sem se pogovarjala s tam, kjer so začeli tako rekoč iz ment socialističnega razvoja. med nedeljskimi uličnimi akcija- pod geslom »Tisoč šol za tisočlet-
foj’5°lj všeč, kaj je napravilo na šolskih
najmočnejši vtis?
nalogo
poslopij, je težko
ko so slovanski na pot sodobnega ko so v temne gozdove
...	- __________________ šeca Če orean nima"nHnnmh"Tn ničeuier ne vežejo rok, da se ne
rs„rSoJ,f“^,s;	'“»L*!*™1'': ■**.« .<* *>	^	c
ločene zadeve v tarifnem pravilniku, če bi praksa pokazala, da so posamezna določila iz tarifnega pravilnika družbeno ali ekonomsko nesprejemljiva. Skrajno zmotno je mišljenje, da sindikalni organi, ki so izrekli na tak tarifni pravilnik svoje soglasje, nimajo pravice opozoriti na napake, ki jih je praksa pokazala. Nasprotno, prav zaradi tega, ker sedaj s skupnimi silami izdelujemo tarifne pravilnike, smo zavezani, da jih bomo s skupnimi silami tudi uveljavili in, če bo praksa pokazala za potrebno, tudi izpopolnjevali in korigirali. Ne gre namreč pozabiti, da smo šele na začetku uvajanja modemih sistemov nagrajevanja po delu in da bomo morali še presneto zavihati rokave, da bomo prišli do tako trdnih meril, ki jih sproti ne bi bilo potrebno izpopolnjevati.
Vsako drugačno pojmovanje je povsem nesprejemljivo. Sindikati, sindikalni aktiv pri izgradnji novega sistema nagrajevanja ni in ne more biti opazovalec, ki kritično spremlja napore drugih, da bi zgradili mehanizem nagrajevanja, temveč je sindikalni aktiv sotvorec v tem procesu in je neposredno poklican, da v njem z vsemi svojimi silami .politično deluje.
Vsled tega se zde razprave o tem, ali imajo sindikati upravna pooblastila ali ne, prav tako preživele kot gola mezdna prerekanja o taki ali drugačni tarifni postavki, brez ozira na vse procese, ki jih prinaša s seboj novi sistem delitve dohodka. Vse take zadeve je novi sistem delitve dohodka in v njegovem okviru porajajoči se mehanizem nagrajevanja po delu, že pustil za seboj. Vsled tega lahko omenjena razmišljanja zmedejo le še tega ali drugega zamudnika, le še tega ali onega, ki se ni izkopal iz mezdne ali birokratske počasnosti.	R. A.
&.Tčči /ss ”> Pom, »»o p«. „ sl
mn°ge poljske kraje: dedovali le malo. Milijon brez- ske tudi številka 28.000 šolskih Vendar ne zbiramo samo na ta rodovi stopili ’ fctari Krakov s tisočletnim Va- poselnih po mestih — da sploh ne učilnic, ki bi jih morala država način opek, ki jih bomo zložili v razvoja, ko su ki V71 in z Novo Hunto, mestom, govorimo o odvečnih rokah na zgraditi do konca leta 1965 in ki moderna, praktično urejena šol- nad V isto posijali vrvilarki^ivf Ijih zraslo v nekaj letih na po- vasi — in nad milijon otrok, ki bodo stale 13 milijard zlotov. To ska poslopja. Poljski rudarji so da- lizacije. To obletnim hočemo u b krakovski okolici. Bila je niso hodih v šolo, to sta dva iz- je velikanski napor države, ven- li pobudo za tako imenovan šol- praznovati z deiaviem ki ho %^rijskih objektih Slezije, med $adov dvajsetih let med obe- dar še ni dovolj, če hočemo za- ske nedelje. Vrednost premoga, ki uresničilo sanje največjih mo* \- ala ie obnovljeno varšavsko ma vojnama. Vojna in hitlerjev- dostiti nujnim potrebam šolstva, 'ga nakopljejo prostem dnevu, naše zgodovine- »Poljska je de-hrn-J168*0’ Gdansk in nova to- okupacija sta dokončali raz- moramo do leta 1965 zgraditi ra- pošiljajo družbenemu skladu za žela ljudi, ki se učijo« Sele zdni Hpka naselja, ki rastejo kot dejanje, ki ga je začela poljska zen omenjenih še 10.000 učilnic, zgraditev šol. Po vzoru rudarjev po tisoč letih, se nam odniraio \t P° dež:,u ter zbuiai° Pozor- buržoazija.	To breme si je naložila vsa so množično nastopili tudi kolek- možnosti za to.
svojimi svetlimi stenami in Po letu 1945 smo obnovili in družba. Kolektivi mnogih podje- tivi drugih podjetij. Kmetje de- Letos mineva petnajst let nd 8o okni. Vtisov je bilo mno- zgradili industrijo, ljudem žago- tij so prostovoljno prevzeli davč- lajo in igo opeko v vaških ope- tistega julijskeaa dne in ie hiin ■ ^da - kateri je najmočnejši? lovili delo, uveljavili načelo sploš-	na prvem osvobojenem kosu voli
s^troci,« se je glasil odgovor. n?9ariz°?™zevanla-	smo '--------------------- ~	J... ^su polj
ninfida sem presenečena. »Kakš- st°nh- V tem ustvarjalnem pri-°troci?«	zadevanju smo včasih pozablja-
jo !si- Otroci, ki se v gručah igra- li na ^razmerje. Bili so časi ko Ho “ Parkih, drevoredih in celo no,7l f	industrije zastiral
^Pospravljenih gradbiščih. poF7led na dru9% Področja m na . Žare« ...	.	.	njihov pomen. Gradih smo nove
dfrorj ^ Povsod, mnogo, rudnike in metalurške kombinate, večj0 so oogastvo, ki zbuja naj- ^emjčn0 industrijo, ladjedelnice, y Pozornost.	geje p0tem sm0 začeli misliti na
0Ie(ja,n> Jugoslovanom, ki ste graditev stanovanjskih naselij in narodnega prirastka blizu šolskih poslopij. frebg v evropskem merilu, ni Zdaj, ko stopajo v šolo čedalje Mcrjjj ha dolgo razlagati, koliko številnejše generacije, močno ču-t>oi ln dela je s tem bogastvom, tirno dolgoletno zanemarjanje in otrok na leto, je tudi kvarjenje sorazmerij v letih ko	statistika. Za to števil- 1950—1955. Čeprav smo zgradili
<ieže,. Se skriva skrb za otroke v mnogo novih šol, se vsi otroci še h jj.1’ jo je razdejala vojna ne morejo učiti. Pouk imamo v % . Se obnavlja ter si zagotav- dveh izmenah, pogosto v dnevnem ^m0poje za zdrav razvoj zna- času, ki otrokom ne pušča prostih ln dela.	ur, staršem pa otežkoča razdelitev
Grad Wavel v Krakovm
ske zemlje razglašena svoboda
naroda za delovne ljudi. Teh petnajst let v primerjavi s tisočletnico ni mnogo, vendar nam je v teh petnajstih letih uspelo položiti realne temelje za neodvisnost dežele, neodvisnost, ki smo jo tolikokrat tragično izgubili. Vsa novejša poljska zgodovina je polna dramatičnega narodnoosvobodilnega boja. Pred petnajstimi leti je ta boj prvič kronala zmaga Takrat si je Poljska začela graditi realne osnove neodvisnega razvoja. Graditi je začela industrijo in krepiti družbeno zakonitost.
Socializem lahko gradijo le prosvetljeni ljudje, ena izmed poti za uresničenje tega cilja pa je družbena akcija za graditev »šol tisočletnice«.	Ana Kuško
m

»Če se bo stric zaradi vas napil, boste šli jutri vi namesto njega v Bpsut po žganje.«
»Jaz že ne,« je rekel stotnik. »Kako, Ivan, ali ti je že spet zmanjkalo žganja?«
Ivan ga je sicer že imel rahlo pod kapo, vendar se je znašel:
»Za sedaj še ne. Takole mislim, prišla bo sobota, nedelja, lahko pride vež gostov ...«
»Kakšnih gostov! Na prste si nas že vse pre-štel, vsem si nam vzel mero.« Obrnil se je k Jelici: »Kar brez skrbi, vaš stric je star lisjak, spozna se na kupčijo.«
Jelica je hotela vprašati Antolkoviča in Fa-jerja, ali bo kaj več gostov, pa se je premislila. Stotnikov odgovor jo je zadovoljil.
Čutila je, da ji veke lezejo skupaj, hkrati pa ni več mogla prenašati vsiljivega Antolkoviča.
»Stric, zdaj me ne potrebuješ več, kaj? Spat bi šla,« je rekla Ivanu.
»Kar pojdi, Jelica, pojdi!«
Vsi so se oglasili: »Nikar no, gospodična, ostanite še!«
Jelica se je ljubeznivo nasmehnila Antolko-viču, nato pa Fajerju: »Lahko noč!«
Nihče ni utegnil odgovoriti, tako naglo je izginila skozi vrata za točilno mizo. Mimogrede se je nasmehnila stotniku in njegovi družbi.
Antolkovič je hotel iti za njo, pa ga je Babič tako jezno pogledal, da se je premislil. »Nič, pa drugič.« Zvrnil je pijačo.
Čeprav je Jelica spala pri stari Rozi, je zaklenila vrata. V postelji je razmišljala o uspehih •minulega dne. Počasi so ji misli ušle v Gorje, k ranjencu, k Petru ...
V pritličju so glasni gostje govorili in peli, zunaj pa je lilo kot iz škafa.
»Jelica, vstani! V cerkev greva!«
Odprla je oči in zagledala prijazni obraz stare Roze. Spomnila se je sinočnje obljube, da bo šla z njo k maši. Takoj je vstala.
Ivan je že zbral vse podatke o razporeditvi' bunkerjev in drugih utrdb. Jelica je hotela preveriti podatke in izvedeti kaj več o številu vojakov v utrdbah. Zanimalo jo je, ali bo do sobote zvečer prišla okrepitev. Po stotnikovih besedah je sicer sodila, da okrepitve ne bo, vendar je dobro, če vse skupaj še enkrat preveri.
Na poti v cerkev se je skrbno ozirala. Na ovinku, kjer je cesta zavila proti reki in se je od nje odcepila cerkvena steza, je obstala.
»Teta Roza, ka je tisto tam?« je pokazala proti bunkerju nad mostom.
»A tisto? Hudičev bunker, kaj drugega!«
Sli sta dalje.
»Ali se lahko pride čez most? Menda je porušen, ali ne?«
»Peš se lahko pride, z vozom pa ne. Jeseni so ga podrli oni drugi,« ji je odgovorila Roza, pogledala proti šoli in rekla: »Tu je poveljstvo. Tu stanuje tudi tisti stotnik, ki pije, kakor da je njegov oče sodar. Saj si ga videla sinoči.«
»Videla sem ga,« se je Jelica zasmejala.
Na poti iz cerkve je zadržala korak, ko sta z Rozo stopali mimo šole. Skrivaj se je ozrla po oknih. Nikjer nikogar. Pomislila je: »Sinoči bi morala poskrbeti, da bi šel stotnik prej spat.« Tisti trenutek je slišala znani glas:
»Gospodična Jelica!«
Pred šolskimi vrati je stal obrit in lepo oblečen stotnik Bačič. Naglo je stopil po dvorišču in na cesto. Jelica je spoznala, da je simpatičen, čeprav je bil nekam rumen v obraz, oči pa so mu obrobljali temni kolobarji.
Pozdravila sta se, stotnik je šel z njima. Jelico je vprašal, kako je kaj spala, hkrati pa se ji je opravičil zaradi sinočnjega hrupa.
Ko sta prišla na cesto, je rekla Jelica: »Prilegel bi se mi kratek sprehod.«



težil« *;* vv"
Bačič se je zadovoljno nasmehnil: »Dovolite, pospremil bi vas«
»Nikar no, gospod stotnik,« se mu je dekle skrivnostno nasmehnilo. »Ne bi vas hotela prikrajšati za dragocen prosti čas.«
»Ne, ne, gospodična, zelo' rad grem z vami...«
Stara Rosa ni hotela z njima.
»Recite stricu, da bom takoj prišla,« je rekla Jelica, potem pa sta se s stotnikom namerila proti reki.
Bačič je bil mnogo previdnejši, kot je Jelica pričakovala. Do bunkerjev je ni peljal. Na vprašanje, ali bo še dolgo ostal v Svrgnju, je odgovoril: »Kdo ve, morda bom šel že danes, morda bom sedel tu še tri mesece«
Potem ji je pripovedoval o slikarstvu in o lepih krajinah na podobah nizozemskih mojstrov.
Čez pol ure jo je pospremil do gostilne, se vljudno poslovil in s poudarkorp rekel: »Na svidenje drevi!«
Jelica je šla čez dvorišče, vstopila pri zadnjih vratih in lezla po temnih stopnicah.,. Iz sobe, v kateri je stanoval Mirko Antolkovič, je bilo slišati glasove. Obstala je. Trenutek se je obotavljala, nato pa je šla po prstih do vrat poročnikove sobe na drugem koncu hodnika. Nekdo ja tiho govoril, potem pa je bilo slišati Antolkovi-čev hreščeči glas:
»Kako ni mogoče! Kako pa lahko Rumeni? Pred tremi tedni sem ga poslal na Gorje in že ...«
V sobi so se bližali vratom nagli koraki. Jelica je otrpnila. Malo je manjkalo, pa bi omahnila. Z roko se je naslonila na zid. S skrajnim naporom se je obrnila in stekla proti svoji sobi. Ko je zapirala vrata, je slišala Antolkoviča: »Kdo je?« — Trenutek je bilo vse tiho, potem pa so se zaloputnila poročnikova vrata.
»Rumeni... Gorje ... Pred tremi tedni...« je Jelici šumelo po glavi.
Vstopil je Ivan. Presenečeno je gledal njen bledi obraz.
»Ali si bolna?« jo je zaskrbljeno vprašal, na tihem pa je pomislil: »Se tega se manjka, da bi zbolela.«
»Ne, nisem« mu je odgovorila. »V cerkvi mi je postalo slabo. Bo že minilo.«
Njen pogled pa je govoril: »Kaj je? Kaj je novega?«
Ivan se je pravkar vrnil s postaje in ji je povedal, da je tam oklepni vlak, sicer pa je vse po starem. Kakih dvajset vojakov na postaji in po deset v obeh bunkerjih, ki gledata na šuma-tovsko ravnino.
»Dobro,« se je zbrala. »Pripravi se, opoldne boš nesel sporočilo Nenadu v Bosut. Kakor sva se dogovorila, ga bova spravila v steklenico žganja.«
»Pa grem, če treba,« je nejevoljno rekel.
Se enkrat ji je povedal vse, kar je vedel o svrganjskem garnizonu, potem pa je Jelica odprla okno in se zagledala v gozdnata pobočja Gorja. »Rumeni, pred tremi tedni. Rumeni...« Spet je začela drgetati. Vedela je, kaj pomenijo Antolkovičeve besede. Za Ivanom je obrnila ključ, vzela iz kovčka beležnico, sedla na posteljo in začela pisati z drobnimi tiskanimi črkami.
»Svrganj: 140 domobrancev. Velik bunker nad mostom, 20 do 30 vojakov. Kakih 20 vojakov,- na postaji, 20 v bunkerjih proti Šumatovcu, 10 v bunkerju na levi strani ceste ob vhodu v Svrganj, 20 v bunkerju na progi proti Benkovu. Drugi so pri štabu, ki je v šoli. Cerkev prazna* Oklepni vlak pelje danes v Benkovo, vrne se v ponedeljek. Most prehoden za pešce. Stotnik Barnaba Bačič, nadporočnik Kovačič, poročniki Seferovič, Zanko, Marič in Antolkovič. Mirko Antolkovič, ustaški obveščevalni oficir, je prišel
iz Lošinja pred dvema tednoma. Stanuje v Ivanovi gostilni. Pred tremi tedni je poslal na Gorje nekoga, ki mu pravijo Rumeni...«
Za trenutek je nehala in podčrtala zadnji stavek, potem pa je nadaljevala:
■iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHinii®
|	Roman je zasnovan na resnio-
|	nih dogodkih, spremenjena so
le imena oseb in krajev
lllll!lll!l!lllllllll!l!lllllllllllll!lllll!llllllll!ll!ll!llllllllll!!lllllll!!l!iJIIIIIII!ll!llll!ll!llll^'^^
Jelica se je oddahnila, brž skrila steklenk0 kovček, stopila k vratom in jih odprla. , ^
R je bila huda. Brskala je po omarl godrnjala.
»Vrata zaklepa, da je ne bi kdo napade! onimi hudiči pa se spogleduje.«
Jelica se je komaj premagovala, da ni obl te dobre, stare ženice. Rekla je:	^
»Kaj bi, na sprehod sem hotela. Ali 3e kaj slabega?«
Roza je bila neizprosna:
»Večerjo delijo med šesto in sedmo. Okoli osem oficirjev in podoficirjev prihaja v Ivanovo gostilno. Okrepitve za sedaj ne pričakujejo. Ce bi se kaj zgodilo, pridem naproti.«
Poročilce je zavila, zavitek vtaknila v tubo za zdravila, jo dobro zamašila in spustila v steklenico, ki je bila polna žganja in raznih zeli. Cevka je izginila v rumenkasti tekočini. Jelica je zapečatila zamašek.
Nekdo je skušal odpreti vrata. Trkal je.
»Kdo je?« je vprašala. Trudila se je, da njen glas ne bi izdajal nemira.
»Jaz sem, Roza.«
»Molči, ne brbljaj! Vse ste enake.«
Okoli enajstih je Ivan odpotoval v Bosut žganje«. Razen velikega balona je nosil s tudi steklenico stare travarice za Nenada M® , tulo, starega prijatelja. Med vožnjo je razmi^jj kako dobro bi bilo, če bi imel v gostilni stT.]jl mlado pomoč. Eh, to bi šla kupčija, je in si zadovoljno mel roke. Spomnil se je niče z žganjem. Tc pa je pokvarilo razpoloženj Konec koncev vendarle ni tako nevarno, tolažil. Ce sem zmogel doslej, bom tudi v P hodnje. Ko zmagamo...	,
(Se nadaljuj®'
Izmišljanje o aktivnem
ODMORU V DOPUSTNIH DNEH
PREHRANA IN SPANJE NISTA VSE...
Smo tik pred glavno sezono letnih odmorov. Delovni Uudjc so si večinoma že izbrali kraj in določili čas letošnjega dopusta. Statistike kažejo, da je čedalje več ljudi, ki preživljajo proste dni izven kraja stalnega bivališča. K temu je seveda mnogo prispevala tudi aktivnost sindikalnih podružnic, ki so z ureditvijo počitniških domov mnogim članom omogočile cenejše letovanje.
fla ®fVe^a Pa se je treba zavedati, liivJ- i sindikalnih podružnic z bi, vij o počitniških domov ne strs *° konec. Ze samo eno-t,: ailska izbira krajev za letova-k. Večinoma so vsi ob morju)
---» Ui v
tei ’	•'e 'D^° Pr' tem delu pre-
J nenačrtnosti. Ni namreč za - organizem najprimernejše
toa organizem najprimernejše . v letovanje ob morju. Se hujše d -seveda, če si v kolektivih (išf *yaj°, <ta sta udobno preno-g0.Ce in obilna hrana edina po-\Ja. 2a prijetno in koristno leto* n3e. Samo celodnevno poleža-
sm
vanje na plaži, jed in pijača in morda še večerni ples niso najprimernejši prijemi, da bi telo nadomestilo vso tisto energijo, ki jo je zgubilo med enoletnim neprestanim delom.
Letovanju in dopustnim dnem je treba dati več vsebine. In prav to bi morala biti skrb odborov za oddih. Delovnim ljudem je treba nuditi možnost takega zdravega razvedrila, ki jih bo tudi deloma zaposlilo.
če najprej načnemo možnosti, ki jih nudi telesna vzgoja, ne bi smelo biti počitniškega doma brez temeljnih športnih naprav. Z majhnimi stroški in malo več dobre volje bi bilo gotovo mogoče povsod urediti odbojkarski teren, balinišče in kupiti mizo, loparje in žogice za namizni tenis. Tudi plavanje, veslanje, ribarjenje in podvodni ribolov so lepe oblike koristnega razvedrila. Ta dejav-nošt pa ne bi smela biti povsem
tako dejavnost in tudi prijateljske tekme v teh spretnostih. Največ bi bilo seveda storjenega, če bi bili v počitniških domovih posamezniki poklicno zadolženi s to nalogo. Jasno Je, da v vseh podjetjih možnosti še ne dovoljujejo nastavitev takega strokovnjaka. Verjetno pa ta problem vendar ni nerešljiv, saj bi bilo s študenti, pa tudi profesorji telesne vzgoje gotovo mogoče urediti ustrezne (in ne predrage) počitniške aranžmaje.
Telesna vzgoja pa seveda ni edina zvrst razvedrila. Šah, amatersko kulturno udejstvovanje, televizija in podobno —vse to lahko poživi, pa tudi poveča realno vrednost dopustnih dni.
Vsekakor pa je letovanje problem, o katerem bi bilo treba še precej razmišljati, preden bomo našli obliko, ki bo zares vsestransko zadovoljiva.
Veslanje ali pa vožnja s kajakom sta zares prijetno razvedrilo. Ne bo odveč, če sc tudi v dopustnih
dneh malce zaposlimo...
LETNE IGRE ELEKTRO GOSPODARSTVA
Četrtič v Kranju
Vse kože, da bodo današnje in	gu, kjer je	kolektiv elektrarne	Elektre.	Prvi tekmovalci bodo
jutrišnje četrte tradicionalne let-	Sava zgladil	še pred republiškim	stopili v	areno ob 9. uri, tekmo-
prepuščena dopustnikom samim.	ne športne igre elektro gospodar-	finalom novi	igrišči. Ti bosta po-	vanje pa	bo nato ves dan in še v
Le-te bi bilo treba navdušiti
Slovenjgraška paleta
stva Slovenije doslej največje zneje na voljo kranjskim privr-delavsko tekmovanje v Kranju, žencem te igre. Ondi bodo tekmo-Za tradicionalno srečanje starih vali še atleti, medtem ko so ostali in mladih športnikov iz slaven- tekmovalci našli zatočišča dru-skih elektrogospodarskih kolek- god: namiznoteniški igralci in tivov se je letos prijavilo kar re- igralke v osnovni šoli, šahisti v kordno število udeležencev. Pri- poslopju OhO Kranj, kegljavci na
nedeljo do 17. ure. Tedaj bo v zasavskem logu slovesen zaključek te delavske športne manifestacije. Vsi najboljši tekmovalci bodo dobili lepe nagrade in spominska darila, pa tudi sicer bodo
pa bodo bržkone zmagale združene dravske elektrarne. V šahu ima največ možnosti za popoln uspeh Elektroprojekt, v namiznem tenisu pa igralci iz Kočevja in ženska ekipa Telekomunikacij, Odlični kegljavci iz Celja si bržkone ne bodo pustili iztrgati iz rok prvega mesta v tej konku-
reditveni odbor je za tekme v mestnem zasavskem logu prejel nič manj kakor 836 poimenskih prijav iz 36 sindikalnih podružnic elektrogospodarskih podjetij in industrijskih kolektivov. S temi številkami je prireditelj — Zveza sindikalnih športnih aktivov Elek.
modernem štiristeznem kegljišču Triglava, strelci pa v Sava.
Za uvod v prve prvenstvene tekme bo 20. t. m. zjutraj povorka vseh udeležencev po kranjskih ulicah, nakar bo ob 8. uri v zasavskem logu ob navzočnosti
tra v Ljubljani — prekosil dose- uglednih pokroviteljev slovesna ___________,
dan j a tri letna športna srečanja v otvoritev IV. letnih športnih iger niča itd.), v Ljubljani (l. 1956), Novi Gorici
skrbni prireditelji, ki slovijo'po renči. Dve velesili se bosta spo-
vsej Sloveniji zaradi spretnih or-elektrarni ganizacijskih prijemov, dopadljivo zaključili celotno slavje.
Vsekakor je težko napovedati, katere ekipe in posamezniki bodo letos zasedli najboljša mesta. V odbojki je kar več resnih kandidatov za prvo mesto (Maribor-okolica, Soške elektrarne, Vuze-ženski konkurenci
padli v atletiki: Maribor-okolica in Elektroprojekt, ki je obenem tudi favoriziran kandidat za zmago v strelskem tekmovanju.
V Kranju je vse nared (kljub nekaterim oviram, n. pr. s prenočišči za tolikšno množico) za IV. letne športne igre elektro gospodarstva Slovenije. Celo več, prve tekme so že sredi razmaha ...
(I. 1957) in Mariboru (l. 1958). V zvezi s to rekordno udeležbo je treba še poudariti, da so prve republiške igre ELES izredno mnogo koristile delavskemu športu pri nos v propagandnem pogledu. Ta trditev se pač najlepše očituje še v razpredeni mreži delavskih čeioietiiih iekmovaiij v petih tekali pa akademije movalnih conah elektrogospodar-brez dvovišinske ske skupnosti.
Za letošnjo četrto izdajo letnih športnih iger so se kranjski prireditelji po tradiciji odločili za naj-
NA CRNO-BELIH POLJIH
5oirr#,>^'
evOil l'k
Ob novi šahovski knjigi
Neverjetno, pa vendar resnič- pogosteje želijo vzeti tako ali no: naša dežela Je priznano druga drugačno šahovsko literaturo v louVlmSZrSZZ'	s=l.°v,k, velesila n. .vet«, tod« roke Časi, ko .™ imeli v dri.vl
in igre. Skoraj 1000 tekmovalcev strokovna šahovska literatura je kar tri mesečnike, so ze skoraj v in tekmovalk bo merilo sposob-' pri nas zelo pičla. Komaj kdaj pozabi. Zdaj opravlja naloge ša-nosti v odbojki, šahu, namiznem kane kakšna kapljica, čeprav je bovškega mesečnika le se »Jugo-tenisu, streljanju, atletiki in keg- šahistov, boljših ali slabših, strast, slovenski šahovski glasnik«, ven-
nib ali sezonskih, nri nas kot listja dar za najširše množice »premi-
doline —
je bilo središče Slovenj Gradec
v praznično oblačilo. Prvi fe-
r.HVai “ v prtLzmuiiu uuiauiiv. mtl vi
Ujle ‘telesne kulture Mislinjske dole
ib koroškimi holmi na se-
Nekateri delovni kolektivi so z malenkostnimi sredstvi dosegli,zares zavidljive uspehe. To velja zlasti za -Elektro" In Tovarno meril v Slo-
se razvila v močni' trdnjavi delavske- Ijanju. Odbojkarji in odbojkarice nih ali sezonskih, pri nas kot listja ga športa. Pa tudi v nekaterih drugih bodo tekmovali v zasavskem lo- in trave. Vsi brez izjeme pa si kolektivih, na primer koroškem gozdarskem podjetju, tovarni usnja,
-Novi opremi«, javni bolnišnici, -Uni-versalu«, I IP itd. se Je šport odraslih zaposlenih ljudi zelo razmahnil. Razen tega pa mnogo pripadnikov teh kolektivov redno obiskuje vadbo sloki prav v teh 'co.
venjgraškega Partizana, 1 dneh prazuje 40. obletnic
Med najbolj priljubljene športne panoge v Slovenjem Gradcu sodi vsekakor Smučanje (»Elektro« slovi po vsej Sloveniji po odličnih tekmovalcih), namizni tenis, kegljanje, šah, rokomet, odbojka, atletika in še nekatere panoge in igre.
Kajpak je prvi festival telesne vzgoje Mislinjske doline tudi zelo razgibal športnike in športnice v delov-) nih kolektivih. Ves teden so se kot najvidnejši znak bolj razgibanega dela vrstila številna delavska športna tekmovanja, ki so se odlikovala tako po množičnosti kakor tudi po kvaliteti. Se večji razmah delavskega športa v Slovenjem Gradcu v dosedanjih nič kaj ugodnih razmerah - ni objektov, kadrov in materialnih sredstev kot plod premajhnega zanimanja — pa bo mogoč šele tedaj, ko bodo prav vsi odločujoči forumi vsestransko podprli prizadevanja požrtvovalnih amaterskih telesnovzgojnih delavcev.
Vasje Pirca. Doslej sta izšla že dva zvezka, napovedani pa so še trije do konca leta. Iz njih bo torej nastala kar čedna knjiga, ki si bo (navzlic nizki nakladi in precej visoki ceni) utrla pot v pre-nekateri dom, na prenekatero knjižno polico. Saj je njena vse-
kalcev figur« skorajda ne pride v bina taka, da je v Jugoslaviji brez poštev. Za te sloje tako rekoč sploh ni poskrbljeno, če izvzamemo nedavni ponatis predvojnega Vidmarjevega učbenika. Pomagajo si pač z bilteni državnih prvenstev in še kake večje na domačih tleh prirejene prireditve, s preigravanjem partij, včasih še zaide kaka partija v naš dnevni tisk, potem pa je že vsega konec.
S takim stanjem se nikakor ne bi smeli zadovoljiti. Odločneje bi se bilo treba zavzeti za to, da iz toliko in toliko neorganiziranih
konkurence, knjiga sama pa tudi za zdaj edinstvena.
Kaj bo uka željni šahist našel v njej? Sam pisec pravi, da se je odločil za moderne indijske sisteme, ki so v„ literaturi še vedno najmanj obdelani. Te otvoritve so se pojavile v večjem številu na mojstrskih turnirjih po prvi svetovni vojni in hitro prodrle na vsej črti. Danes jim je brez slehernega pridržka že zagotovljena relativna večina na turnirjih vseh jakosti in z njih že davno odgr-
šahistov dobimo širok krog igral- ja™SI1 » ? ze aavno oagr-cev, ki se ne ukvarjajo s šahom n'ie”. Pal^an indijske tajmstve-samo tjavendan, zgolj zaradi za- "ostl: P?].?° an, tajmstvenosti zato, bave in razvedrila, temveč, ki ho- kfr bl1 kr1llnl /azv°A 0™a: ta če j o v okviru možnosti in zmož- glav?a, značUnost indijskih iger
nasploh, v začetku nekaj svojevrstnega, ekstravagantnega.
Tako je bilo na lanskih III. tradicionalnih letnih igrah slovenskega elektro gospodarstva v Mariboru. Po prijavah sodeč pa bodo letošnje tekme v Kranju Maribor Se prekosile...
razgibal vso bližnjo in daljno «''on Po vseh krajih pod slikovitim
AfA |o bila ob tej priložnosti šte-Jlilh, “Portna tekmovanja in telesno-JI«V«r!e prireditve, največ seveda v ? btic Gradcu. Skoraj vsak dan 'jflli,*. »Portnlki in športnice na telo-.Aftii . In v telovadnicah, mnogi med ,Wi,tufli iz delovnih kolektivov Mi-doline.
h ifikH1'’’ v slovenjgraških delovnih ?lo	se lahko pohvali s precejš-
r .le Vn,3°' ®e Posebno razveseljivo > da so lepe tekmovalne rezul-N^glt športniki In športnice na Pobudo, brez prave podpore ‘scij , 1 in telesnovzgojnih organi-v	drncih odločlljo"
drugih odločujočih forumov.
Jubilej
Hrvoja Macanovica
dodani zagrebški, radijski re-fltij ®.r Hrvoje Macanovič je te fci^vil pomemben jubilej. Pre-t>retA 3e 30 let, odkar je prvič °a! športni dogodek po ra-6r Hrv°3e Macanovič
OHO-AHA
zaslužen tudi za množični (ivu.iatl športa v delovnih kolek-
CtV-
"rfe pridružuje
(zlasti na ■arn ništv0.
Hrvatskem), se tudi naše
OHO, zdaj pa je počilo. Med slovenskimi conskimi nogometaši namreč. Izkazalo se je, da klubov, ki z mamljivimi vsotami vabijo igralce v svoje vrste, š^l vedno ni zmanjkalo. Hkrati pa taka društvaTseveda na moč tožijo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in sploh možnosti za redno poslovanje. Še vsa sreča, da je tokrat Nogometna zveza Slovenije ukrepala hitro in temeljito. Krivce so kaznovali, vsem ostalim pa s tem pokazali, kaj je prav in kaj ne...
AHA, napeta je bila ta dirka! Letošnja izvedba tradicionalne kolesarske preizkušnje »Po Hr.vatski in Sloveniji« je bila samo generalka za. letošnjo dirko »Po Jugoslaviji«. Sedaj nam preostane še upanje, da se bodo slovenski udeleženci tudi tedaj tako dobro odrezali. In še to, da se na Vršiču vodje posameznih ekip ne bodo več tako zmerjali kot tokrat, ko so Rogovim kolesarjem na vsak način hoteli dokazati nešportna dejanja...
OHO, ali gre res »niz-brdo«? Košarkarji Olimpije, ki so letos veljali za glavnega favorita v zvezni ligi, so se s tekme proti Partizanu v Beogradu vrnili praznih rok. Ni bilo dovolj niti to, da je Kandus (ki se v Ljubljanskem ■ dnevniku podpisuje z zvočnim pridevkom: državni reprezentant) dosegel toliko košev kot še nikdar. Partizan je bil naposled vendar za šest košev boljši in tako. po štirih kolih zvezne lige ni več neporaženega moštva. Tudi dobro, vsaj neporaženost ne bo nikomur stopila v glavo...
AHA, matura! Ta je letos onemogočila nekaterim atletskim ekipam, da bi v najboljši zasedbi nastopile v finalu zvezne mladinske lige. Ta nepopolnost je potem dajala tudi najširše možnosti za najrazličnejše izgovore in poplavo »če-jev«. Nova šolska reforma pa — kakor da bi upoštevala tarnanje atletov: v prihodnje velike mature ne bo več. Če seveda ne bo nove reforme...
nosti tudi napredovati. To še zlasti velja za mlade. Ce pa hočeš napredovati, brez poznavanja teorije kratkomalo ne gre. In prav na tem področju dobivamo v teh mesecih celo v slovenščini dragocen prispevek. Državna založba Slovenije je začela Izdajati lične zvezke novejše teorije šahovskih otvoritev (tak je tudi njihov uradni naslov) izpod peresa našega
Kdor bi torej rad proniknil v indijske sisteme, začenši s kraljevo Indijko, ne bo izpustil te izredne priložnosti. Pri tem pa bo, kakor tudi sicer nasploh v šahovski teoriji, moral vsako otvoritev, sleherno pozicijo posebej, res dojeti. Od mehaničnega sprejemanja še nikoli ni bilo posebna
priznanega teoretika velemojstra koristi, v šahu prav tako.
Kronika zadnjih dni
ORIENTACIJSKI POHOD V LJUTOMERU
Okrajno tajništvo za notranje zadeve je pred dnevi skupno s predvojaško vzgojo priredilo v Ljutomeru orientacijski pohod. 13 ekip je na 6 km dolgi tekmovalni stezi opravilo sedem različnih nalog. Na tem zanimivem tekmovanju so zmagali mladinci odreda predvojaške. vzgoje iz Murske Sobote pred mladinci vajenske šole iz Murske Sobote.
CETVEROBOJ NA JESENICAH
Pred dnevi je bil na Jesenicah zanimiv kegljaški četveroboj, na
drli 819 kegljev, na ostala mesta pa so se plasirali: 2. Zenica 816, 3. Sisak 786 in 4. Ravne 691.
V disciplini 4 X 200 lučajev pa so se najbolj izkazali zastopniki iz Zenice. Vrstni red je bil- namreč tak: 1. Zenica 3358, 2. Jesenice 3293, 3. Ravne 3238 in 4. Sisak 2970 kegljev.
POHOD CEZ JELOVICO
Za »Pohod čez Jelovico« na dan borcev 4. julija je po vsej Gorenjski veliko zanimanje. Razen športnih in telesnovzgojnih društev se nanj pripravljajo tudi
katerem so tekmovali kegljavci iz gorenjski delovni kolektivi. Ob-Zenice, Raven, Jesenic in Siska', enem z jelovškim pohodom bo Prvi dan so bili v borbenih par- ondi na dan borcev tudi velik te-tijah najboljši domačini, ki so po- lovadni nastop.
DELAVSKA ENOTNOST — štev. 24. — 20. junija 1959
©
)

1	2	3	4		5	6	bi	?	8		9	10		12	f
13				H	14		15			P	16				
i?				18	m	19				20	m	21			1
	H &28a	22			21			m	24		25				
m	26	m	27				m	28				m		Hi	
29		30				m	31					32	fi	33	&
34			m	35		36			m	3?			38		
39			40	m	41				42	fH	43				
44							jggl	45							1
															
KRIŽANKA ŠTEV. 18
Vodoravno: 1. primek slovenskega pisatelja in literarnega teoretika (»Martin Krpan«), 7. povorka, 13. mejno gorstvo med Evropo in Azijo v SZ, 14. del elektromotorja, 16. gora v Karavankah, 17. nadležna žuželka, 19. popularna ljudska povest, ki jo je napisal Josip Jurčič, 21. pregovor, ljudska modrost, 22. pojav pri gorenju, 24. uralo-altajsko pleme, ki je v srednjem veku
ropalo po Evropi, 27. del' gledališča, 28. celotna človekova postava, 29. pripadnik narodnostne skupine v zahodni Evropi, 31. klej, 34. moško ime, 35. vrsta zelene solate, 37. čolnarski športni rekvizit, 39. žensko ime, 41. živo bitje, 43. umrli mladi ameriški filmski igralec (»Vzhodno od raja«),	44. priimek ameriškega
filmskega igralca (Stewart), 45. okusni sadeži.
Navpično: 1. pristanišče, 2. naziv za Hercegovca, 3. naziv za
filmsko zvezdo, ki ima samo »velike« telesne sposobnosti, 4. smučarska disciplina, 5. kemični simbol za redko, platini podobno kovino, ki iz nje delajo konice pri nalivnih peresih, 6. šop ali svitek las, 7. velika riba, 8. tepež, ravs, 9. začetnici imena in priimka jugoslovanskega državnika, 10. zaupanje, 11. veliko glasbeno delo, 12. partizansko ime slovenskega narodnega heroja, 15. glasbeni pojem, 18. moderna navigacijska naprava, 20. močan dež, 23. vojaški obroki hrane, 25. veliko mesto v osrednji Španiji, 26. moško inge, 28. kurz na denarni borzi, tudi del vrat, 29. priprava, ki služi predvsem radijskim postajam, da z udarcem ob njo označijo točen čas, 30. cvetica, 31. lijak, 32. domača žival, 33. utežna enota, 36. hiter tek, 38. glazura, lošč, 40. indijska denarna enota, 42. nota v' solmizaciji.
Kombinirajmo
Štev. 23
v Čakalnici
Kako dolgo vas že nisem videl! Da, bil sem bolan .. .1
ZA VIŠJO STORILNOST Koncentracija pri delu ...
Beli na potezi dobi Beli: Kgl, Dd2, Tal, Tel, Lb2, Sd3, Pa2, b3, d5, f2, g3, h2 (12).
Črni: Kh8, Df6, Ta8, Tf5, Lc8, Lg7, Pa7, b7, d4, e5, g6, h7 (12).
Črni kmet na e5 je kritična točka v tej poziciji in nanj je osredotočena večina figur; tako belih, ki ga napadajo, kot črnih, ki ga branijo. Razmerje je 3:2 za obrambo. Ali lahko beli vendarle takoj obrne razvoj dogodkov v svoj prid? Poglejte: linijo ima, črno diagonalo ima in še na osmi vrsti je takoj v vodilnem položaju, če mu uspe prodreti v nasprotnikov tabor. Ta prednost pa mu seveda zadošča za uresničitev načrtov.
REŠITEV KRIŽANKE •
IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vodoravno: 1. stokanje, 7. barbar, 13. rep, 14. noj, 15. ba-riera, 16. klepar, 18. mati, 19. gaz, 20. oro, 21. Asirija, 24. go, 25. Avala, 27. kri, 28. avtor, 30. za, 31. tikanje, 34. bon, 35. ide, 37. kava, 38. prepir, 41. abonent, 43. Lia, 44. oje, 45. talent. 46. ver-ziran.
NAŠA NAGRADNA UGANKA
Slika naše današnje nagradne uganke kaže veliko tovarno težke industrije v severnem delu naše republike. Odgovorite nam na dve vprašanji:
•	katera tovarna je to in v katerem kraju stoji ter
•	katera velika prireditev Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije bo v tistem kraju v nedeljo, 21. junija?
Rešitve s kuponom nam pošljite najpozneje do prihodnjega četrtka, to je do 25. junija, na naslov našega ured-
ništva, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2. Na pisemski ovitek ne pozabite napisati »NAGRADNA SLIKOVNA UGANKA«!
Med reševalci, ki nam bodo pravočasno poslali popolne in pravilne odgovore, bo žreli izbral enega, ki bo prejel denarno nagrado v znesku
5000 DINARJEV
Žreb je izbral med rešitvami, ki smo jih prejeli na našo slikovno uganko v zadnji številki, odgovor Andreja; Oberstarja iz Ljubljane, Uli-
ca 15. aprila štev. 7. Nagrad0 5000 dinarjev, ki mu jo ie žreb prisodil, naj dvigne v" našem uredništvu.
Pravilen odgovor na naš° zadnjo slikovno uganko pa se glasi: tovarna, ki je bila sliki, je »Saturnus«, ki stoji v Mostah pri Ljubljani. V njej izdelujejo kovinsko embalaž0 vseh vrst, mimo tega pa precej časa izdelujejo tud* razno opremo iz pločevine 29 avtomobilsko industrijo, ven' dar slednje v kooperaciji 1 drugimi našimi tovarnami.
IJBUI iSa '9 Ut 832 -t-jpa 'S ‘8T1 + 88J) 'f- ‘(9iid z +83L oi§ijd tq :S3a bu) gpci (o;sja omso bu uioj -opA z) loj, ■£ ‘:gaa :g3j, -g ‘(igHS -agrup tq Ceu.ed CejR :S3i (i?aA tu B;aimf BSauonfra) i:eaS -T :SZ •A8}s afipnjs asjsAoijes Aajigajj
Gejzir - kot na Islandu
Curek vrele vode, ki brizga iz tal blizu Leskovca v vzhodni Srbiji, je po svoji višini vsekakor edinstven pojav v naši državi, sodi pa tudi med največje gejzirje v Evropi: voda brizga tam iz tal v mogočnem vodometu kar osem metrov visoko! Ta gejzir izvira v tako imenovani Si-jerinski Banji — v termalnem kopališču pri Leskovcu — in se zanj zelo zanimajo 'študenti geo-loško-rudarske fakultete, raziskovalo ga je pa tudi že več naših znanstvenikov.
REDEK PLEN — Tako, poroki so že tu!
EREZ BESED
elektroNSK. 1	rtlrfflfirr’

STROKOVEN NASVET
— Včasih se stroj ustavi sam od sebe; takrat ga pa malo brcnite z nogo!
/nTPTp
NI IZBIRČEN
— Temu gostu pa ni nujno dati jedilnega lista, ker bo vzel tisto, kar mu ponudiš: je član komisije za odkup filmov...
Sijerinska Banja pa ni zanimiva samo po tej naravni redkosti, ampak tudi kot zgodovinsko pomemben kraj. To termalno kopališče, ki leži v ozki in globoki dolini Banjške reke in ki ga obdajajo gosti bukovi in hrastovi gozdovi, je bilo dobro znano že za časa — starih Rimljanov! Že takrat so imeli rimski bogataši tam svoje zdravilne toplice, o čemer pričajo ostanki starih kopaliških naprav in druge izkopanine:
V Sijerinski Banji, ki sodi med naša največja termalna kopališča, je na področju nekako pet sto kvadratnih metrov 12 toplih izvirov, vsak vrelec pa bruha vodo z drugačnimi kemičnimi sestavinami in tudi temperatura vode ni povsod ista. Štirje vrelci imajo na primer temperaturo 68—70 stopinj Celzija, to je skoraj vrelo vodo, dva sta zopet povsem mlačna — z vodo, ki ima temperaturo 33— 36 stopinj Celzija — itd. Iz enega od vrelcev bruha žveplenoki-sla voda in podobno.
Ovca v pižami
Petar Bilič iz vasi Otočec blizu Šibenika ima v svojem ovčjem tropu ovco, ki se ostro razlikuje od svojih sovrstnic: čudna žival je namreč čez in čez črno-belo progasta, tako da je od daleč, videti skoraj takšna kot zebra. Vsekakor pojav, ki je pri ovcah dokaj nenavaden, saj so te domače živali po navadi enobarvne, največkrat bele.
Zakaj ženske iz Bora ne ^ rejo nositi nylonk?	.
Odgovor je prav kratek in ^ dopušča nobenih ugibanj: z,arJlj. dima, ki uhaja iz visokih db71 kov rudniških peči in ki P°v2uiit ča, da razpadajo umetna vl‘l1' pri tkaninah iz mjlona!
Res, v Boru se dogaja v z.v
eri-.
ku čudna igra kemičnih sp°:in
seveda do tega ne pride vsak - 0 ampak le, kadar je vreme v}aZ ali pa kadar dežuje. Izdelki iz 'Zf Iona pa razpadajo takrat, h jih še vlažne od pranja ^en-lL-obesijo na prosto, da bi se P° šil1
Iz dimnikov' barskega baZ“e uhaja vsak dan v ozračje na t0 -g snovi, ki sicer iz njih izdeW g žvepleno kislino. Te žvep‘z je
ki nastaja
pare — natanko povedano:
pr*
žveplov dioksid, m nusivj-praženju barske rude — se z v p go iz zraka spajajo v kislin0’ umetna vlakna razjeda.	,,
V Boru imajo že nekaj načrtu, da bi na topilniške 01 p
nike vgradili posebne naprav6’ j t,	----* j- -- bi v.
bi
dvojna korist: prvič gre seaa\
bi »lovile« te snovi, da ne bi uhajale v zrak. Od tega bi
bilt
D
še'
nič velika količina kemičnih . stavin, ki imajo svojo vredn ^ drugič pa bi bila to rešitf0 p rastlinstvo vse bližnje okoli06’m. ga dim iz topilnice tudi urllCv4h Kadar bodo te naprave Posta^Tei pa bodo tudi ženske iz Bora ^ nevarnosti lahko nosile ali druge dele obleke iz ura6 vlaken.
Sreča v nesreči
Domačini iz iste vasi, ki čudno ovco opazujejo in ugibajo, kaj naj bi bilo vzrok tej igri narave, Družina Simna Namnče " zivaTv šali radi imenujejo kar- msi Podstreka je imela pred K »ovca v pižami«!	^ dnevi kljub nesreči
veliko — srečo. Dogodek, jim je pripetil, je prestrašil
vas, na srečo pa se je vse končalo.
do*0 ■t«
Šimen Naranča ima hiŠ° j? se
ženske v Boru ne nosijo nylonk
Ko so se pred nekaj leti pojavili na tržišču izdelki iz plastič- pod precej strmim hribom, 111 'ji nih snovi — razno blago iz ny- dviga nad vasjo. Tiste noči jf) Iona, perlona, enkalona itd. — so s hriba odvalila velika skaja -e bile ženske vse navdušene in to zgrmela v globino. Prileta^ia predvsem zaradi nogavic iz nylo- prav na — Simnovo hišo! tj na. Navdušene so bile seveda tudirje podrla streho in strop ženske iz našega znanega >udni- kateri so ljudje spali. Zaust.^i škega kraja Bora, toda tam — le so jo šele tramovi, pod ^ateL malo časa. Ko danes kateri od je stala zibelka z dojenčkom^, prodajalcev ponudi ženski iz Bora postelja Šimnove žene; nogavice iz nylona, le-ta samo za- movih je skala obtičala, °tT #il mahne z roko in jih niti ne po- in materi pa se ni zgodil0 gleda.	hudegal