MM urad 9021 Čelov« — Ve/Jagipoiloml «021 KtagenKu«
Uha|a v Celovcu — EncOelauogfort Klageafurt
P os omenil k v od 1,30 UL, neiebia naročnina 5 llllngov
P. b. b.

Letnik XXIII.
Celovec, petek, 30. avgust 1968
Štev. 34 (1368)

Po zasedbi Češkoslovaške:
V Moskvi dosežen sporazum
ki obeta začetek zopetne normalizacije razmer
Od petka minulega tedna pa do ponedeljka so v Moskvi potekali pogovori med najvišjimi predstavniki Sovjetske zveze in Češkoslovaške. Po končanih pogajanjih je bilo objavljeno uradno sporočilo, iz katerega je razvidno, da so se predstavniki obeh držav v glavnem sporazumeli o naslednjih sklepih:
• Vsi češkoslovaški ustavni organi, kot so skupščina, vlada in vodstvo partije, prav tako tudi politične in družbene organizacije bodo naprej normalno in svobodno opravljali svoje funkcije v dosedanji sestavi.
% Zasedbena vojska, vključno tudi sovjetski varnostni organi, se ne bodo več vmešavali v notranje zadeve Češkoslovaške.
9 Vojaške sile varšavskega pakta se bodo umaknile iz Češkoslovaške v treh etapah, najprej v nekatere vojašnice in druge postojanke, pozneje pa iz vse države, le na zahodni češkoslovaški meji bodo
ostale nekatere enote sil varšavskega pakta, „dokler se ne bo utrdila češkoslovaška armada".
® Češkoslovaška stran je obljubila, da bo poskrbela, da v tisku ne bo polemičnih člankov in napadov na države, ki so zasedle Češkoslovaško. Vendar pa ne bodo znova uvedli cenzure tiska, marveč bodo za izpolnitev omenjene obljube skrbele „no-tranje sile” češkoslovaških časnikarjev.
Najširša mednarodna javnost, vznemirjena in ogorčena spričo zasedbe Češkoslovaške po vojaških silah petih držav članic varšavskega pakta, je te razgovore spremljala z živim zanimanjem. Vsakomur je bilo jasno, da bodo rezultati iz Moskve odločilno vplivali na nadaljnji razvoj položaja, ki je nastal po zasedbi Češkoslovaške. Zdaj, ko so zaključki znani in ko so se že takoj začeli izvajati tudi prvi sklenjeni ukrepi, prevladuje v svetu mnenje, da doseženi kompromis sicer ni idealna rešitev, vendar ob trenutni stvarnosti predstavlja obetajoč začetek zopetne normalizacije razmer na Češkoslovaškem.
To prepričanje so izrazili tudi češkoslovaški voditelji v prvih izjavah, ki so jih podali po povratku iz Moskve. Pri tem nikakor niso omalovaževali težav, ki jih bo treba še premostiti, vendar se bo vodstvo tudi v bodoče opiralo na najširšo podporo in zaupanje ljudstva, ka-kakršnega je bila češkoslovaška delegacija deležna med pogovori v Moskvi.
Češkoslovaški predsednik Svoboda ije v govoru, ki ga je imel po vrnitvi v Prago, med drugim dejal, da so dogodki grozili, da bi utegnili vsak trenutek privesti do najhujšega in najbolj tragičnega. „Zato smo tudi storili vse — je poudaril ■— da ne bi prišlo do tega in da ne bi nesmiselno tekla kri narodov, ki so zmerom skupaj živeli." Izrazi zaupanja, ki so prihajali k delega-
ciji v Moskvo, je rekel predsednik Svoboda, so tisto, na kar se bodo češkoslovaški voditelji zanašali pri dosledni socialistični graditvi dežele. »Razvijali bomo socialistični družbeni sistem ter njegov demokratični in humani značaj. Pri tem ne bomo popustili niti za korak." Ob koncu je pozval državljane, naj ohranijo enotnost ter izpričajo modrost in odločnost.
Podobno so izjavili tudi drugi češkoslovaški voditelji, predvsem prvi sekretar CK KPČ Aleksander Dubček, predsednik vlade Oldrich Černik in predsednik skupščine Jožef Smrkovsky, ki so vsi opozorili na potrebo enotnosti fin razsodnosti pri reševanju bodočih nalog.
Da bo bližnja bodočnost zahtevala od češkoslovaškega ljudstva silne napore, kaže že žalostna bi-
lanca dosedanje zasedbe dežele: po nepopolnih podatkih so doslej našteli več kot 120 mrtvih 'in več sto ranjenih, medtem ko materialna škoda gre v stotine milijonov kron. Mimo tega pa bo moralo prebivalstvo ČeškoslovašKe še naprej — vsaj za nekaj časa — nositi tudi težko moralno breme, namreč breme tuje zasedbe.
Ravno v tem oziru pa je češkoslovaško ljudstvo v dneh, ki so sledili usodni noči med 20. in 21. avgustom, dovolj zgovorno in prepričljivo dokazalo, da tudi najtežja preizkušnja ne more zlomiti njegove vere v načela pravičnosti, člove-čanstva in svobode. Teden dni vseljudskega odpora je namreč več kot prepričljivo dokazal, da je tudi v dobi najhujših sredstev za množično klanje volja ljudstva od-
‘DcAitika sila povsod cnafoa
Ob zadnjih dogodkih na Češkoslovaškem je bilo v številnih izjavah, razpravah in objavah med drugim naglaseno tudi Stališče, da je — kakor najbolj zgovorno dokazujeta trenutno najbolj aktualna primera Vietnama in Češkoslovaške — politika sile povsod enaka. V tem duhu je izzvenelo tudi delo Mednarodne konference za razorožitev in mir, ki je prejšnji teden imela v Ljubljani svoje tretje redno zasedanje. Konferenco sta organizirala jugoslovanska liga za mir (ki je članica te mednarodne organizacije) in koordinacijski odbor za pomoč žrtvam imperialistične agresije, sodelovalo pa je 40 dSegatov iz 13 držav.
Na zasedanju so predvsem obravnavali položaj v Vietnamu in na Češkoslovaškem. Stališča so bila zelo nedvoumna, odgovarjala so povsem ustroju te mednarodne organizacije, ki po izjavi njenega predsednika Kennetha Leeja politično ni povezana z nobenim blokom in je zato o dogodkih „labko spregovorila popolnoma enakopravno". Obsodili so obe velesili — Ameriko in Sovjetsko zvezo — za agresijo nad majhnima deželama ter glede politike obeh velikih sil napravili naslednje zaključke, kakor je povedal eden izmed udeležencev ljubljanskega zasedanja:
„V Vietnamu je vojna, na Češkoslovaškem pasivni odpor naroda. Zdi se, da so Rusi v agresiji bolj zadržani, Američani pa uničujejo deželo z ognjem in mečem. Vendar — za agresijo v Vietnamu ima Amerika opravičilo, da so jo povabili na pomoč člani marionet-ske a uradne vlade. Rusi in drugi pa tega opravičila nimajo. Razlika je tudi v tem, da je vojna v Vietnamu naraščala postopoma, na Češkoslovaškem pa je do agresije prišlo iznenada. Enakost je v tem, da sta velesili poteptali, brezobzirno poteptali vse mednarodne dogovore in poteptali pravico človeka do svobode in neodvisnosti. Enakost je tudi v tem, da se tako vietnamski kot tudi češkoslovaški narod agresiji upira z vsemi silami in junaškim srcem. Prav zato moramo obe agresiji, oba primera obravnavati skupno. Resničen borec za mir se mora boriti tako za osvoboditev Vietnama kot osvoboditev Češkoslovaške.“
ločilen činitelj. V neenakem merjenju moči med tanki zasedbenih sil in neoboroženimi rodoljubi je moralno zmago vsekakor zabeležilo češkoslovaško ljudstvo, ki je — kakor že tolikokrat v svoji zgodovini — znova opravilo veličasten zrelostni izpit. Uporni ponos in nezlomljiva enotnost vsega ljudstva bosta zato tudi v bodoče najboljše jamstvo, da bo Češkoslovaška prej ali slej spet dosegla popolno svobodo in neodvisnost ter bo lahko neovirano gradila svojo bodočnost, ki more biti — kakor ije naglasil pred-
»Socializem je v prelomnem zgodovinskem trenutku”
Zasedbo Češkoslovaške po vojaških silah petih držav članic varšavskega pakta so ostro obsodili širom po svetu. Ne le meščanski in desničarski krogi, ki vsako napako socialističnega tabora izkoristijo za besne izpade proti vsemu naprednemu gibanju, marveč še prav posebno v vrstah delavskih in komunističnih partij so bile izrečene odločne besede kritike in obsodbe. Morda najbolj globoko pa je v mednarodni javnosti odjeknilo konsekventno stališče, ki ga je v tej zvezi zavzela Jugoslavija. Povzemamo glavne ugotovitve resolucije, ki jo je po zasedbi Češkoslovaške sprejel centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije.
Centralni komite obsoja politiko, ki se skuša otresti odgovornosti pred delavskim razredom in narodi vsega sveta, do interesov miru, napredka in socializma. Dejstvo je, da so vlade petih držav varšavskega pakta z uporabo gole sile naredile napad na neodvisnost neke socialistične države, da bi preprečile njen samostojen sociallistični razvoj ter jo podredile svoji volji. Jugoslavija tudi tokrat povzdiguje svoj glas protesta, kot je to storila in dela še vedno, ko gre za ameriško agresijo v Vietnamu, za ogrožanje neodvisnosti in samostojnega notranjega razvoja Kube, izraelsko agresijo proti arabskim državam ali imperialistično nasilje ter intervencije v različnih afriških državah ter državah Azije in Latinske Amerike. Zgodovinsko gledano ima akcija proti Češkoslovaški toliko hujše in daljnosežnejše škodljive posledice Za napredek, mir in svobodo, ker so se je lotile socialistične države v imenu zaščite socializma.
Intervencija proti Češkoslovaški ne more pomeniti v nobenem primeru zaščite socializma, niti ne more biti usmerjena proti kontrarevoluciji. Intervencije prav tako ni mogoče opravičiti
z nikakršnimi strateškimi interesi protiimperiali-stičnega boja, saj s tem, da slabi pozicije socialističnih držav in socializma, krepi imperialistične sile.
Okupacija Češkoslovaške je zadala močan udarec interesom boja delavskega ter protiimperia-lističnega gibanja v svetu. Ogorčenje v delavskih, narodnoosvobodilnih in drugih protiimperialistič-nih gibanjih je toliko večje, ker je prišel udarec proti elementarnim interesom njihovega boja prav s tiste strani, od koder so pričakovali le podporo in pomoč. Zaradi tega organizatorji okupacije Češkoslovaške s to akcijo poglabljajo prepad v mednarodnem delavskem ter zlasti komunističnem gibanju. Pri vsem tem je vzpodbudno dejstvo, da nikoli doslej v zgodovini socializma ni bilo nobeno dejanje hegemonizma in birokratske samovolje tako izolirano ter revno nasproti zgodovinskim interesom delavskega razreda in proti-imperialističnih sil.
Dogodki v zvezi s Češkoslovaško jasno kažejo, da je socializem v prelomnem zgodovinskem trenutku. Ti dogodki ne zadevajo le Češkoslovaške, temveč tudi razvoj socializma v svetu. Okupacija ČSSR ni slučajna napaka, temveč je posledica vztrajnega prizadevanja, da bi nasprotja ter konflikte znotraj socializma — ki nastajajo okoli bistva, značaja ter perspektive razvoja socialističnih družbenih odnosov, kot tudi politike socialističnih in protiimperialističnih sil na mednarodnem področju — razreševali z vedno večjo uporabo sile, z namenom, da bi ohranili zastarale odnose ter institucije, namesto da bi nadalje osvobajali delo in človeka ter naprej razvijali socialistične in humane odnose med ljudmi.
Socializem je postal svetovna praksa, čigar moč in vpliv dajeta pečat sodobnemu družbenemu
razvoju. Socialistične ideje so prevladale v zavesti velike večine človeštva. Zaradi tega imajo socialistične sile danes odgovornost za usodo sveta, ne le v protiimperialističnem boju, ampak predvsem v lastni praksi ter kritičnem odnosu do te prakse.
V boju za preobrazbo sodobnega sveta čedalje bolj prevladuje težnja po osvoboditvi narodov, po nacionalni neodvisnosti in po njihvem demokratičnem sodelovanju in združevanju na podlagi enakopravnosti, zoper vsako hegemonijo in izkoriščanje, zoper vse oblike monopola ekonomske, politične in druge moči. Intervencija petih držav varšavskega sporazuma v Češkoslovaški je v hudem nasprotju s temi elementarnimi zahtevami in ponovno potrjuje, da blokovska politika ne zagotavlja niti pravičnega miru, niti neodvisnosti. Vztrajanje pri blokovski delitvi sveta nujno spodbuja k ustvarjanju interesnih sfer med velesilami, poraja pritisk, da bi se majhne države opredeljevale za velesile, ne pa za politiko premagovanja hegemonije, nasilja in vmešavanja v notranje zadeve drugih narodov ter za enakopravno sodelovanje med narodi in državami. To prav tako pelje k čedalje večji militarizaciji, k temu, da se vojaška moč osamosvaja in izmika političnemu nadzorstvu. Na teh osnovah ni mogoče ohraniti miru in trajnejše stabilnosti na svetu.
Zato je boj za premagovanje blokovske razcepljenosti sveta bistveni sestavni del boja proti imperializmu, hegemonizmu in vojni. V politiki neuvrščanja se izraža odpor narodov, ki se čutijo ogrožene pred takšno prakso v mednarodnih odnosih; ta politika postaja eden izmed najpomembnejših činiteljev v boju za mir in enakopravnost narodov.
sednik Svoboda — samo na temeljih socializma.
Kako resno je mišljena ta usmeritev, je zelo jasno povedal tudi češkoslovaški zunanji minister Hajek, ki je pred odhodom v New York, kjer se je udeležil razprave v varnostnem svetu, na dunajskem letališču naglasil, da ne bi bilo dobro, če bi Češkoslovaško uporabili kot povod za protikomunistično in protisocialistično hujskanje. Njegove besede so veljale predvsem tistim krogom na zahodu, ki vsako napako in težavo v socialističnem svetu skušajo izrabiti v svojo korist in kovati politični kapital celo iz tragičnih preizkušenj, kakršno zdaj preživlja češkoslovaško ljudstvo. Podobno stališče pa so spričo zasedbe Češkoslovaške zavzele tudi številne komunistične in delavske partije širom po svetu — med njimi tudi KP Avstrije — ki so z vso odločnostjo obsodile akcijo petih držav varšavskega pakta, hkrati pa se nedvoumno izrekle proti vsakemu poskusu da bi te dogodke izrabili za novo poživitev hladne vojne, za ponovno hujskanje proti socialističnim deželam.
Moskovski sporazum, ki je bil dosežen in objavljen v začetku tega tedna, so medtem v njegovih glavnih točkah že začeli izvajati. Gotovo bo minilo še nekaj časa, preden bodo odpravljene posledice dogodkov, ki so se prejšnji teden zgrnili nad Češkoslovaško. Toda že prvi koraki po poti normalizacije so obetajoč začetek nove dobe, katere temelji so bili položeni v tistih težkih trenutkih, ko je češkoslovaško ljudstvo v očigied tujih vojakov in tankov demonstriralo vzorno enotnost ter združeno izreklo vso podporo državnemu in partijskemu vodstvu. Jamstvo za razvoj v pozitivno smer pa je tudi široka mednarodna solidarnost, kakršne je češkoslovaško ljudstvo deležno v svojem boju za svobodo in neodvisnost.
Mednarodni velesejem na Dunaju
bo prikazal zmogljivosti več kot 30 držav
Cez dober teden se bo na Dunaju začel letošnji 88. mednarodni velesejem, ki bo spet pritegnil zanimanje domače in inozemske javnosti kot ena največjih splošnih sejemskih prireditev. Mednarodni velesejem na Dunaju je namreč bil in ostal splošni blagovni sejem; ni posvečen eni sami panogi gospodarstva, kakor to velja za razne specializirane sejme, pač pa je bila tudi na Dunaju izvedena stroga ločitev po strokah, kar nudi obiskovalcem in zlasti interesentom ugodnejše možnosti ogleda in primerjave..
Letos bo na jesenskem sejmu sodelovalo več kot 5000 razstavljalcev, in sicer okrog 2700 iz Avstrije (med temi 13 koroških podjetij) in 2345 iz 32 držav sveta; poleg tega bo 19 držav sodelovalo z uradnimi kolektivnimi razstavami. Pač pa se te številke opirajo na podatke, ki jih je vodstvo sejma objavilo na podlagi prijav, izvedenih pred zadnjimi dogodki okoli Češkoslovaške, tako da
Kmetijska proizvodnja
zaostaja za naraščanjem prebivalstva
Še vedno traja živahna razprava o posledicah zadnje papeževe enciklike, ki je povzročila precej hude krvi v svetu. Ugledni časopisi objavljajo dolge in deloma zelo ostre'polemike; številni politični in družbeni delavci ter znanstveniki so povedali svoje stališče ter izrekli tudi marsikatero kritično besedo. „Enciklika papeža Pavla o nadzorstvu rojstev je tragedija za človeštvo in polom za cerkev,“ je zapisal na primer ugledni londonski tednik Eco-nomist; podobnih ugotovitev je bilo že mnogo objavljenih in v vseh primerih je glavni argument dejstvo, da kmetijska proizvodnja in s tem preskrba hrane močno zaostaja za naraščanjem svetovnega prebivalstva.
Nekateri posebno optimistični znanstveniki sicer napovedujejo, da je na svetu mogoče pridelati dovolj hrane za 34 milijard ljudi; vendar pa je to načrt precej daljne prihodnosti. Medtem pa prebivalstvo sveta narašča dosti hitreje, saj je vsako leto na svetu okrog 60 milijonov ljudi več. Res je, da narašča v svetu tudi pridelek hrane, toda ne v takšni meri, da bi lahko pokrili vse potrebe naglo naraščajočega prebivalstva. To velja še prav posebno za dežele v razvoju, kjer kmetijstvo sploh ne more vštric z eksplozijo prebivalstva.
Dežele v razvoju, ki so bile nekdaj izvoznik žita, ga morajo zdaj uvažati vsako leto več in kaže, da to še nekaj časa ne bo drugače. Nestabilni gospodarski položaj v velikem številu dežel Azije, Afrike in Latinske Amerike, ki ga povzročajo pogosti politični prevrati, je vsekakor tudi eden razlogov, da ne morejo urediti razmer v kmetijstvu; tako je velika večina teh dežel vezana na uvoz žita, kar izkoriščajo dobavitelji te dobrine seveda tudi za politične cilje. Tako je sam ameriški minister za kmetijstvo Orville Freeman nedavno priznal, da je pšenica močno orožje ameriške politike v svetu.
2e sedanje naraščanje prebivalstva za približno 2 odstotka na leto bo podvojilo število zemljanov čez 35 let; v deželah, kjer so v večini katoličani, pa znaša letni porast prebivalstva 3 odstotke. Če vzamemo za primer Latinsko Ameriko, ki ima z Mehiko vred 235 milijonov prebivalcev, moramo ugotoviti, da se bo ob letnem porastu za 3,5 odstotka število prebivalcev že čez 20 let podvojilo, v 60 letih pa bo imela Latinska Amerika celo osemkrat toliko prebivalcev, kot jih ima danes, namreč okoli 2 milijardi.
Seveda pa tako ne bo šlo naprej. Ali bodo milijoni ljudi od lakote pomrli; ali se bodo medsebojno borili za življenjski prostor; ali pa se bodo pregrešili zoper papeževo zapoved oziroma bo moral naslednik Pavla VI. lepega dne ugotoviti, da se je njegov predhodnik zmotil. 2e med sedanjo razpravo o encikliki „Vitae humanae“ je povsod večina za načrtovanje družine, ker današnja življenjska raven v večini dežel v razvoju sploh ne dopušča prekomernega naraščanja prebivalstva, če nočemo, da bi otroci revnih staršev bili še bolj revni in lačni.
S problemom prevelikega števila prebivalcev se srečujejo tudi srednje razvite države, kjer že danes ne morejo več zagotoviti dovolj delovnih mest za vse tiste, ki prihajajo iz šol; mnogi si morajo poiskati delo v tujini. V visoko razvitih državah danes tega še ni čutiti, vendar pa se lahko ob vsakem manjšem zastoju tudi tam pojavi problem, kam z mladimi delavci, ker pač tovarne ne bodo imele dovolj naročil.
Vse to z drugo besedo pomeni, da naraščanje prebivalstva prehiteva gospodarski razvoj v svetu. Zato danes vsak trezno misleč človek vztraja na tem, da je treba načrtovati poleg proizvodnje v industriji in kmetijstvu tudi še število prebivalcev, kajti drugače se bo človeštvo znašlo v tako nezaželenem položaju kot leta 1931, ko je vladala hiperprodukcija dobrin, ki jih svetovni trg ni mogel absorbirati; razlika bo le v tem, da bo tokrat hiperprodukcija ljudi, ki bodo težko našli svoj prostor pod soncem.
trenutno seveda ni mogoče povedati, kako bo izgledalo končno število sodelujočih podjetij oziroma držav. Od inozemskih razstavljalcev približno dve tretjini odpadeta na države, ki so članice Evropske gospodarske skupnosti, medtem ko jih na članice EFTA odpade le kaka četrtina. Posebno močno bo tudi letos zastopana Zahodna Nemčija, katera bo udeležena s 1062 podjetji. Na drugem mestu po številu sodelujočih podjetij bo Velika Britanija, katero bo na sejmu zastopalo 228 razstavljalcev. Poleg tega spadata med glavne udeležence še Švica (199 podjetij) in Italija (185 razstavljalcev), vendar je važnega pomena za sejemsko prireditev tudi udeležba vsake druge države, saj vsaka po svoje prispeva k pestrosti velike manifestacije svetovnega gospodarstva.
Gospodarske zmogljivosti sodelujočih držav 'bodo na sejmu prikazane v obliki razstav, ki bodo skupno obsegale okoli 250.000 blagovnih vzorcev. V sejemski palači bodo med glavnimi panogami predstavili tekstilno industrijo, steklo, keramiko, umetno obrt, usnje in usnjarsko industrijo, glasbene inštrumente, krzna, nakit, igrače, športne potrebščine, ure in podobno. Med posebnimi razstavami bo tudi paviljon iznajditeljev, ki bo spet obsegal celo vrsto novih in najnovejših
dosežkov. Na sejemskem razstavišču pa bo težišče na kmetijstvu, gradbenem gospodarstvu, strojni industriji, elektroindustriji ter industriji umetnih snovi, prav tako pa bo obiskovalec našel tudi najnovejše eksponate na področju radia in televizije ter fotografije.
Velik poudarek daje jesenski dunajski velesejem kmetijstvu in sorodnim panogam gospodarstva. V ta okvir sodi posebna razstava „Več sadja — več zdravja", sejem semenja, poučna razstava gnojil in gnojenja, predvajanje kmetijskih strojev, razstava plemenske in vprežne živine in seveda tradicionalna vinska razstava z vsakodnevno pokušnjo vin.
Za letošnjo jesensko sejemsko prireditev se je razstavišče obogatilo za novo veliko halo, ki je bila zgrajena na prostoru, kjer je ob letošnjem spomladanskem sejmu stala še stara razstavna dvorana. Nova hala obsega dvoje nadstropij, dolga je 171 metrov, široka 43 iin visoka 12 metrov, medtem ko znaša razstavna površina okroglo 14.000 m2.
Uprava sejma je letos poskrbela tudi za posebno ugodnost, namenjeno obiskovalcem: med obemi sejemskimi napravami — namreč sejemsko palačo in sejemskim razstaviščem — je uvedla brezplačen prevoz s posebnimi avtobusi. Pa tudi sicer je bilo vsestransko poskrbljeno, da bo mednarodni velesejem na Dunaju letos spet uspešno izpolnjeval svojo veliko in važno nalogo: predstaviti gospodarsko zmogljivost sodelujočih držav ter prispevati k nadaljnji utrditvi sodelovanja in rasti gospodarstva.
Nov podvig koprskega pristanišča
Koprsko pristanišče je pripravljeno na sprejem prve cisternske ladje, ki bo pripeljala prvih 45.000 ton nafte. S tem se bo v Kopru pravzaprav začelo tudi novo obdobje.
Doslej se je koprsko pristanišče bavilo v glavnem le z generalnim tovorom ter je zavzemalo pomembno mesto zlasti pri uvozu južnega sadja in podobnih pridelkov. Ta tovor je dosegel do 200.000 ton na leto, od tega nad polovico za tranzit v zaledne države. Obstajajo sicer možnosti za še znatno povečanje te-
Gospodarska odvisnost
Sedanji dogodki na Češkoslovaškem imajo tudi svoje gospodarsko ozadje. O tem priča tesna gospodarska povezanost Češkoslovaške s Sovjetsko zvezo in drugimi vzhodnoevropskimi deželami članicami varšavskega pakta.
Lani je Češkoslovaška izvozila raznega blaga za skupno 20,6 milijarde čeških kron, medtem ko je njen uyoz dosegel skupno vrednost 19,3 milijarde kron. Od tega pa je odpadlo samo na tistih pet držav, katerih čete so zdaj zasedle Češkoslovaško, pri izvozu češkoslovaškega blaga 12,6 milijarde kron ter pri uvozu 12,3 milijarde kron.
Posebno tesna je gospodarska povezanost med Češkoslovaško in Sovjetsko zvezo. Pretežen del češkoslovaškega izvoza gre v Sovjetsko zvezo, po drugi strani pa je Sovjetska zveza glavni dobavitelj surovin Češkoslovaški.
ga tovora, vendar bi morali zgraditi nove silose in druge potrebne naprave, ker sedanje za tako povečanje ne zadostujejo več. Zato pa so se v Kopru odločili za drugo rešitev, ki bo nedvomno pomenila velik korak naprej.
Na vznožju Srmina nad tovorno koprsko železniško postajo so postavili rezervoarje za
45.000	ton nafte. Rezervoarje je zgradilo ljubljansko podjetje Petrol, koprsko pristanišče pa je zgradilo primeren pomol za pristajanje ci-sternskih ladij. Po pomolu in dalje ob Rižani so napeljali cev za črpanje nafte z ladje, od koder jo bodo pretakali v železniške cisternske vozove in odvažali v rafinerijo Bosanski Brod. Računajo, da bo znašal promet z nafto že do konca tega leta okoli 300.000 ton, prihodnje leto do enega milijona ton in pozneje lahko še znatno več.
Hkrati se v Kopru pripravljajo na ureditev poldrug kilometer dolgega, 200 metrov širokega in 18 metrov globokega pristaniškega kanala, v aterem bodo mogle pristajati tudi ladje s 100.000 tonami. Na obeh straneh tega kanala bo nastala nova industrija, povezana z uvozom in izvozom v okviru carine proste cone, združena z novimi potrebnimi skladišči. Prav tako pa ima pristaniška uprava že predloge za ureditev pristanišča za razsute tovore, v glavnem rude; količine naj bi dosegle 500 tisoč ton. Mimo tega obstajajo možnosti za dovažanje velikih količin fosfata, in sicer ne le za Jugoslavijo, marveč tudi za širše srednjeevropsko zaledje.
Vsekakor bo pristanek prve cisternske ladje pomenil važen dogodek za Koper. Že samo s tem se bo dvignil promet v prihodnjem letu na okoli 2 milijona ton. Pričakujejo pa, da bodo v prihodnjem letu rešena tudi že nekatera vprašanja gradenj v industrijski coni. Ozemlje za to cono mora biti namreč po programu do leta 1971 v celoti pripravljeno in bodo morali v ta namen do kraja zasuti nekdanji Škocijan-ski zaliv.
Pomanjkanje prometnih zvez
ZAVIRA HITREJŠI RAZVOJ AFRIŠKIH DEŽEL
Po ocenah izvedencev Združenih narodov so nerazvite prometne zveze eden glavnih vzrokov za počasen gospodarski razvoj afriške celine.
Zaradi nerazvitega cestnega in železniškega omrežja ter pomorskega in rečnega prometa afriške dežele ne morejo v zadovoljivi meri izkoriščati svojih velikih naravnih bogastev. Afriške dežele imajo zaradi slabih prometnih zvez težave tudi pri širjenju medsebojne blagovne menjave, zlasti pa nerazvite
prometne zveze vplivajo na počasno industrializacijo na afriški celini, ki glede fega zaostaja za vsemi drugimi področji na svetu.
Na vsem svetu je 10,3 milijona kilometrov sodobnih cest, toda od tega jih na Afriko odpade komaj 4,4 odstotka. Razen tega zaostaja Afrika tudi v investicijah za graditev cest. Po podatkih OZN so namenile vse afriške dežele v svojih letnih proračunih za graditev cest skupno samo 386 milijonov dolarjev (za primerjavo: v istem letu so
evropske dežele namenile za graditev cestnega omrežja 6,6 milijarde dolarjev, Združene države Amerike pa celo 14 milijard dolarjev).
Sredstva, ki jih afriške dežele namenjajo za graditev prometnih zvez, so najmanjša postavka v njihovih sedanjih in perspektivnih načrtih za gospodarski razvoj. Neodvisna Afrika vlaga največ sredstev v kmetijstvo in v predelovalno industrijo, ki je zato tudi v največjem razmahu na vsej celini.
MSlROKeCDSVeCU
TOKIO. — Francija je na področju Pacifika preizkusila svojo prvo vodikovo bombo. Poskus z jedrskim orožjem je vzbudil posebno v bližnjih deželah veliko razburjenje. Japonska je proti poskusu uradno protestirala in od Francije zahtevala, da opusti nadaljnje eksplozije. Tudi predsednik novozelandske vlade je izjavil, da je njegova dežela v skrbeh zaradi eksplozije francoske vodikove bombe na atolu Mururoa.
BOGOTA. — Med svojim bivanjem v Kolumbiji je imel papež Pavel VI. vrsto govorov, v katerih je zavzel stališče k raznim aktualnim problemom. Posebej se je zavzel za odpravo revščine in nepismenosti, govoril pa je tudi o svoji zadnji encikliki, ki je povzročila odločne proteste celo v visokih cerkvenih krogih. O tem vprašanju je govoril tudi na konferenci latinskoameriških škofov ter dejal, da njegova enciklika o nadzorstvu rojstev ne prepoveduje staršem, da »moralno in smotrno omejujejo rojstva". Latinskoameriške škofe je v tej zvezi pozval, naj »pravilno razumejo pomen težavnega in kočljivega stališča", ki ga morajo zastopati v »tolmačenju božjih zakonov".
BONN. — Predstavnik zahodnonemške vlade je izjavil, da bo Zahodna Nemčija, preden podpiše sporazum o prepovedi širjenja jedrskega orožja, počakala na pojasnilo o veljavnosti klavzule v ustanovni listini OZN, ki daje zmagovalcem v drugi svetovni vojni pravico, da se vmešavajo v notranje zadeve poraženih dežel. Do tega sklepa je prišla bonska vlada zaradi dogodkov v Češkoslovaški, kajti sicer so splošno pričakovali, da bo Zahodna Nemčija podpisala omenjeni sporazum.
KOBENHAVN. — Na nedavnem zasedanju socialistične internacionale, ki je bilo v Kobenhavnu pod predsedstvom dr. Bruna Pittermanna, so obsodili vojaško vmešavanje petih držav članic varšavskega pakta na Češkoslovaškem. Poleg tega so sprejeli resolucijo tudi k raznim drugim perečim vprašanjem svetovne politike. Med drugim so zavzeli stališče k problemom rasizma v Južni Afriki in Rodeziji, k položaju na Srednjem vzhodu ter k vojni v Vietnamu, kjer so zahtevali takojšnje prenehanje bombardiranja in drugih sovražnosti.
ŽENEVA. — Predstavnik neke švicarske dobrodelne organizacije, ki pomaga biafr-skemu prebivalstvu, je izjavil, da je v begunskih taboriščih v Biafri zdaj od 2,5 do 4 milijone ljudi. V Biafri umre vsak dan zaradi lakote in bolezni kakih 5000 do 6 tisoč ljudi, je prav tako povedal švicarski predstavnik. Kakor znano se v Biafri odvija krvava vojna med vladnimi nigerijskimi silami ter ljudstvom Biafre, ki hoče imeti samostojno državo.
WASHINGTON. — Ameriški predsednik Johnson je izrazil upanje, da se bo v dveh mesecih sešel s predsednikom sovjetske vlade Kosiginom, s katerim se hoče pogovarjati o atomski razorožitvi, o položaju v Evropi in o drugih pomembnih vprašanjih, poleg tega pa želi Amerika baje doseči tudi večje sodelovanje Sovjetske zveze pri iskanju rešitve v vietnamski krizi. Po izjavi predstavnika Bele hiše je Johnson pripravljen »kadarkoli oditi kamorkoli, da bi okrepili mir", vendar pa politični opazovalci take izjave zlasti pred bližnjimi volitvami ne jemljejo preveč lesno.
SAIGON. — Tajna organizacija južno-vietnamskih rodoljubov, ki je bila pred meseci ustanovljena pod imenom »Zveza demokratičnih in miroljubnih nacionalnih sil Južnega Vietnama", je zdaj objavila svoj program. Ta program se v glavnem opira na zahteve južnovietnamske osvobodilne fronte ter zahteva umik Američanov, izpraznitev tujih oporišč na južnovietnam-skem ozemlju ter vzpostavitev suverenosti dežele v skladu z ženevskimi sporazumi. Hanoiski dnevnik Nan Dan je v tej zvezi ugotovil, da omenjeni program omogoča ustanovitev »ljudske in demokratične vla-< de na najširši podlagi".
DUNAJ. — Če bo šlo vse po sreči, bodo čez deset let možne zanesljive vremenske napovedi za 14 dni vnaprej. Tako je izjavil na nedavni mednarodni konferenci na Dunaju ameriški znanstvenik Nordberg. Gre za to, da bi vremenske satelite tako konstruirali, da bi vsakih dvanajst ur »opisali" celotno zemeljsko atmosfero in posredovali podatke za dolgoročno vremensko napoved vsem zainteresiranim deželam.
PARIZ. — Glavno mesto Francije bo dobilo še eno mednarodno letališče; dogradili ga bodo do leta 1972. Najprej bodo zgradili 3,6 km dolgo pristajalno stezo. Novo letališče naj bi bilo urejeno tako, da bi lahko sprejelo tudi do 30 milijonov potnikov.

Kulturni dnevi v Št. Vidu
Od danes naprej se odvijajo v Št. Vidu ob Glini „Dnevi poezije — Profili 68", ki zaradi svoje zasnove niso le lokalnega pomena. Na teh prireditvah se srečujejo pisatelji, založniki in literarni kritiki. Kar je ostalo od prejšnjih kulturnih dnevov, je le še otvoritveni koncert v delavski zbornici. Krstno izvedbo bo doživela nova skladba Norberta Artnerja na temo znamenite Rilkejeve balade „Kornet". V okviru tradicionalne kulturne izmenjave med Slovenijo in Koroško bodo skladbo 4. oktobra ponovili v Ljubljani.
Kako obširen je program teh kulturnih dnevov, je razvidno tudi iz tega, da bo v soboto kor 7 pomembnih prireditev. Pri tem pa gotovo ni pretiran dvom o smislu tako natrpanega programa. Obiskovalci bodo morali letati od prireditve do prireditve, končno pa o tako obširnem programu ne bodo imeli dosti. Znani strokovnjaki gotovo ne bodo mlatili prazne slame in to pač človeka utrudi. Ob 9.30 uri predava znani germanist prot. Hans Mayer iz Hannovra o »Aspek-tih nemške literature danes". Takoj
--------------------------------\/~ /
Teater in gledalci
V nekaj tednih se bo začela nova sezona na naših gledališčih. 2e sedaj odgovorni pretehtavajo, kako bi spravili v gledališča čim več ljudi. Visoke subvencije, ki jih gledališčem nudijo razne javne ustanove, niso rešitev. V gledališču mora vladati vzdušje, ki umetnikom omogoča, da prikažejo vse svoje znanje. V deželah zapadne Evrope je v zadnjih časih vedno bolj upadalo zanimanje za nekatere vrste iger. Toda poglejmo, kako je v deželah Vzhoda.
Še pred leti so bile gledališke predstave v teh deželah popolnoma razprodane. To se je spremenilo, ko je bila dosežena višja življenjska raven. Zanimanje za gledališče je začelo upadati. Gledalci so postali zahtevnejši. Toda na čast gledalcev v vzhodnih državah je treba priznati, da se izredno zanimajo za zahtevnejše komade. Na primer drame Ionesca in Becketta so vselej razprodane. To dejstvo se lahko razloži delno s političnim in družbenim položajem v teh deželah. Prav gledališka umetnost ima tu vitalno pomembnost.
Veliko zanimanje za gledališče je treba pripisovati tudi pomanjkanju komforja in luksuza. Vsaka država da za gledališča ogromne vsote; vstopnina je zaradi tega izredno nizka. Organiziranje gledalcev je natanko premišljeno. K predstavam prihajajo tudi celi kolektivi, zajame se tudi ljudi daleč izven mesta. Pomembno vlogo pri propagandi za množičen obisk igrajo tudi časopisi. Ti ne prinašajo le kritiko premiere, temveč že več tednov prej poročajo o pisatelju, igri, igralcih in stanju vaj. GJe-dalec si že pred obiskom gledališča lahko ustvari sliko o igri. Na ta način potem lahko primerja igralske dosežke s prejšnjimi v listih. Posebno dober je obisk tedaj, če o neki predstavi ni posebnega odmeva v časopisih in revijah. To je navadno znak, da cenzura ne želi obširnih poročil o predstavi. Torej jo je treba obiskati.
Razširjena je tudi navada, da po predstavi pisatelj in umetniki diskutirajo o uprizoritvi, kar na zapadu ni v navadi. Take diskusije se pogosto zavlečejo do zgodnjega jutra. Razgovori se potem nadaljujejo v privatnih krogih. Igra dobi veliko privlačnost. Pisatelj in umetniki morajo seveda biti na take diskusije pripravljeni. „Državno satirično gledališče" v Sofiji je vpeljalo po premierah celo plese, da tako ustvari tesen , stik med umetniki in publiko.
Ni treba posebej poudarjati, da Polagajo veliko važnost na to, da gledališče obišče čim več mladine. Organizirajo tako kot v zapadnih deželah posebne šolske predstave. Vsak šolar si tako ogleda vsaj najvažnejše predstave tekom igralske sezone. Priljubljena so tudi posebna gledališča za otroke.
Izredno dobro so redigirani gledališki listi. Poljska revija za gledališče „Dialog“, ki jo urejuje Adam Tarn, je ena najboljših revij na tem področju. Pa tudi druge publikacije o gledališču so izredno priljubljene. Vse so več ali manj izdatno subvencionirane ter dosežejo naklade do
30.000	izvodov.
po tem predavanju bere Thomas Bernhard iz lastnih del. Pol ure pozneje se že začne »Simpozij prevajalcev", ki ga bo vodil Zlatko Gorjan iz Zagreba. Gotovo je ta simpozij mišljen kot »notranja zadeva" za navzoče avtorje, prevajalce, založnike in novinarje.
V	soboto popoldan berejo pesniki — delavci iz svojih del v vadnici KELAGA. Za popoldan ob 17. uri je predvideno predavanje dokumentarnega filma »Karl Kraus bere". Zvečer bodo diskutirali gostje o temi »Znanstveni in pesniški model resničnosti".
V	nedeljo bodo brati iz svojih del naslednji pesniki in pisatelji: Peter Handke, Friederike Mayrok-ker, Andreas Okopenko, 'Ernst Jandl in Reinhard Priessnitz.
Obiskovalci in gostje kulturnih dnevov se bodo v nedeljo popoldne podali v Krko, kjer bodo imeli priložnost, da se udeležijo drugega koncerta pod vodstvom Norberta Artnerja. Danes zvečer sprejme udeležence »Profilov 68" deželni glavar, v nedeljo pa predsednik avstrijskega PEN-fduba, pisatelj prof. F. T, Czokor. Iniciafor 'Profi-
lov je poudaril, da ni smisel srečanja, da brezhibno izvede obširen program, temveč, da nudi pisateljem, založnikom in novinarjem možnost medsebojnega razgovora.
Na kulturne dneve je v St. Vid prihitelo tudi večje število zastopnikov uglednih časopisov. Iz Avstrije se udeležujejo srečanja še avtorja Herbert Eisenreich in Humbert Fink, 'iz Zvezne republike Nemčije Peter Hamm in Willy Bartock, iz Švice Herbert Meier, iz Jugoslavije pa Tomislav Ladan in Aleksander Stefanovič.
Istočasno bodo ©tvorili v Št. Vidu ob Glini razstavo pomembnih avstrijskih in jugoslovanskih kiparjev. Na Profilih 68 sodeluje seveda tudi avstrijski radio, avstrijska televizija pa bo v posebni oddaji »Literarni salon", ki jo bodo kazali 3. oktobra, poročala o kulturnih dnevih v Št. Vidu.
Za izdatno propagando so poskrbele tudi trgovine, ki so v smislu Profilov 68 opremile svoje izložbe. V kinodvoranah pa bodo predvajali le filme z dobro oceno.
in razgovcFi
o novih gledaliških tendencah
Letos septembra bo v Beogradu drugi festival novih gledaliških tendenc. Ta festival pripravljajo ljubitelji modernega gledališča okoli beograjskega „ Atelje ja 212“. To je pred začetkom nove gledališke sezone najvažnejši kulturni dogodek v Jugoslaviji.
Organizator je povabil k sodelovanju mnogo modernih dramatikov, gledaliških ansamblov in kritikov. Na festivalu bo sodelovala letos tudi ljubljanska Drama s predstavo „Kongres“ Primoža Kozaka (v režiji Žarka Petana). Organizatorji želijo po pravilu predstaviti na svoji prireditvi vsakoletnega zmagovalca jugoslovanskih gledaliških iger v Novem Sadu.
Poleg predstav so organizatorji pripravili tematsko zelo obsežne razgovore za zeleno mizo. Udelenženci teh razgovorov prihajajo iz vseh predelov sveta. Med njimi je nekaj zvenečih imen iz gledališkega sveta. Avantgardni dramatik John Arabal razpravlja že 10. septembra o „Gledališču panike"; tri dni pozneje bo govoril lanski zmagovalec tega festivala, češki režiser Otokar Krejča; Peter Zadek bo razpravljal o temi „Shakespeare — povod ali svetinja“. znani sovjetsi režiser Tovstonogov bo govoril o svojem pojmovanju sodobnega gledališča; Alvin Nickols, šef baleta iz Amerike, pa si je izvolil temo „Moje pojmovanje modernega plesa". Ena izmed tem bo posvečena tudi Petru Weissu. Beograjski režiser Arsa Jovanovič bo govoril o „Političnem gledališču 68“. V razpravi bosta sodelovala tudi Primož Kozak in Žarko Petan. Izbrala sta si temo „Gledališče, družba, svoboda“. Zaključni pogovor za zeleno mizo pa nosi temo „Drama našega časa".
S tem, da so organizatorji pritegnili k sodelovanju vrsto pomembnih gledaliških ansamblov, predvsem takšnih, ki pomenijo najvišjo stopnjo iskanja novih oblik gledališkega izraza, je dano zagotovilo, da tudi letošnji festival ne bo zgolj demonstracija enovito pojmovanega gledališkega avantgardizma, marveč široka paleta najrazličnejših hotenj na tem področju.
Slikarska kolonija v Trebnjejri
V Trebnjem se bo danes začel tabor slovenskih naivcev. Srečanje nosi naslov »Tabor slovenskih naivnih umetnikov". Financira ga trebanjski •občinski svet kulturno prosvetnih organizacij. V trebanjskem gradu bodo
Drama SNG bo gostovala v Rimu
Po poletnih počitnicah so se zbrali na odru ljubljanske Drame skoraj vsi člani ansambla, da začnejo s pripravami za novo igralsko sezono. Začeli so pripravljati tudi pomembno gostovanje, ki jih v začetku oktobra čaka v Rimu. Povabljeni so namreč, da odpro sezono v novem »Teatro delte arti", ki ga vodi Peppino de Filippo.
Za gostovanje si je gostitelj izbral Weissovo dramo „Marat Sade", ki je bila na rednem repertoarju ljubljanske Drame že pred nekaj leti. Tako bo torej potrebnih kar precej obnovitvenih vaj, da bo predstava spet stekla, posebej še, ker bodo morali zaradi manjšega odrskega prostora v rimskem gledališču delno spremeniti scenografijo in s tem tudi organizacijo predstave. Igralci so morali zaradi tega skrajšati tudi počitnice.
Obnovljena premiera Weissove drame »Marat Sade" bo v Ljubljani že 14. septembra. Razen tega bodo kmalu stekle vaje za prvo letošnjo premiero »Hamlet", ki bo 4. in 5. oktobra (v dveh zasedbah) in za premiero »Smeha pod vislicami", ki bo v mali drami 26. oktobra. Obe predstavi so skoraj do kraja naštudirali že v minuli sezoni.
namestili galerijo slovenskih naivcev.
K odločitvi Trebanjcev je pripomogel prav gotovo tudi naivni slikar Viktor Magyar, ki živi in dela v trebanjski občini. Da se je za slikarsko kolonijo izbrala prav naivna umetnost, je verjetno tudi zamisel umetnika. Spodbudila pa je odgovorne gotovo tudi velika razstava slikarjev naivcev v Kostanjevici. Po organizacijske izkušnje so Trebanjci šli v Medijo — Izlake, pomagal pa jim je tudi časnikar Ledič, zbiratelj del naivnih umetnikov. Tabor organizira poseben odbor, ki mu predseduje Janez Gratnar, naivne umetnike zastopa v njem domačin slikar Magyar. Občinski svet ima za tabor na razpolago
700.000	starih dinarjev. Slikarjem bodo pokazali tudi kulturnozgodovinske znamenitosti občine.
Podobno kot drugi prireditelji slikarskih kolonij si tudi Trebanjci želijo sčasoma ustvariti galerijo med tabori ustvarjenih del. Prostore za galerijo mislijo dobiti v trebanjskem gradu, ki stoji tik nad avtocesto Ljubljana—Zagreb. V ta namen si prizadevajo za popolno adaptacijo gradu. Najprej nameravajo popra-
»Štajerska jesen 1968«
L/
Na letošnji »Štajerski jeseni", pomembni kulturni prireditvi štajerske dežele, bodo sodelovale tudi skupine iz Slovenije in Hrvaške. Štajerska deželna vlada in različne kulturne ustanove se že več let prizadevajo za tesno sodelovanje med kulturnimi ustanovami teh dežel. Do rednih kulturnih izmenjav še ni prišlo, toda koncerti in druge kulturne prireditve umetnikov iz juga so vselej dobro obiskane.
»Smisel in namen Štajerske jeseni je dati obračun lastnih kulturnih dosežkov in jih v pošteni tekmi soočiti s kulturnimi dosežki drugih dežel. Mednarodni vidik tega dejanja posebej upošteva naše sosedne narode na jugu in jugovzhodu, ki naj medseboj po poti novega sodelovanja v znanosti in umetnosti dosežemo globlje sporazumevanje. To sporazumevanje naj blagodejno seva tudi na sever in na zahod." Tako so zapisali prireditelji letošnje Štajerske jeseni na program kulturno-umefniških prireditev, ki se bodo pod naslovom Štajerska jesen vrstili v glavnem mestu Štajerske od 23. septembra do 18. oktobra.
Značilno in spodbudno je, da tudi kulturna, ne le gospodarska dejanja dobivajo v srednjeevropskem prostoru vedno bolj mednarodno, v prvi vrsti seveda sosedsko obeležje. To pomeni, da tudi kultura — in morda ta še posebej — danes ne more biti več zaprta v meje avtarkične nacionalne samozadovoljnosti, ampak se mora soočiti, kot pove geslo na programu letošnje »Štajerske jeseni", s kulturnimi dosežki drugih dežel. Kultura namreč noče biti več trdnjava omenjeno idiličnega nacionalnega brambovstva in budništva, marveč se odpira na eni strani lastnim množicam »potrošnikov", ali lepše udeležencev kulture, na drugi strani pa osvežujočemu vetru medsebojnega učinkovanja duhovnega življenja in snovanja sosednih ljudstev. S tem si kultura seveda ni naložila kakšne enodnevniške politične tlake, saj je v
sami naravi in smislu te človekove dejavnosti prav preseganje vsakršnih omejitev in determinacij v imenu pristnega medčloveškega zbliževanja, neobremenjenega z ideološkimi, političnimi, nacionalnimi, regionalnimi in kratkovidno pragmatičnimi vezmi. To seveda tudi ni nasilna idealizacija kake dejanske di-ferenciranosti današnjega sveta in človeških družb, ampak le uveljavljanje prisotnih teženj po ukinjanju odtujitve tudi na področju duhovnega stvariteljstva sosednih narodov.
S takimi nazori so kulturni delavci Štajerske in Slovenije spodbujali — vzporedno z razmahom politič-no-gospodarskih stikov — tudi kulturno-umetniške stike, ki so rodili že več plodov, zlasti med Slovenijo in Štajersko, npr. Trigon, sodelovanje z graškim Forumom Stadtpark itd. Eden izmed teh plodov je tudi udeleženost slovenskih kulturnih skupin in ustanov na letošnji Štajerski jeseni. V okviru glasbenih prireditev bo 2. oktobra koncertiral simfonični orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Sama Hubada. Izvajal bo dela Albana Berga, Iva Molca, Janeza Matičiča in Uroša Kreka. Sodelovala bosta violinist Igor Ozim in pianist Janez Matičič. 29. septembra bodo slovenski skladatelji sodelovali v pogovoru za »okroglo mizo" v graškem Kammermusiksaalu.
Med likovnimi prireditvami bo 24. septembra sodeloval na diskusijski tribuni v graški Novi galeriji med izvedenci iz Benetk, Milana, Nurnberga, Dunaja, Gradca in Dusseldorfa tudi profesor Zoran Kržišnik iz Ljubljane. 10. oktobra bodo odprli v isti galeriji razstavo grafike druge polovice 19. stoletja iz Italije, Jugoslavije in Avstrije.
Tudi na vseh drugih prireditvah Štajerske jeseni bodo sodelovali vidni predstavniki slovenskega kulturnega življenja.
viti streho in preseliti ljudi, ki še stanujejo v gradu. Slednjič bi uredili galerijske prostore. Galerijska zbirka del naivcev bi bila ob veliki prometni žili gostov pomembna atrakcija.
Z ureditvijo galerijskih prostorov se za sedaj še ne mudi, saj bo tabor naivcev v Trebnjem letos prvič. Zaradi tega bodo tudi grad sčasoma preuredili, kar je seveda tudi finančno manj problematično.
V Brezah so zaključili poletne igre
Preteklo soboto so na Petrovi gori v Brežah zaključili letošnje poletne igre. Predstave si je letos ogledalo pribl. 16.000 ljudi, medtem ko so v preteklih letih zabeležili povprečno 20.000 obiskovalcev. To seveda ne pomeni, da je zanimanje za igre padlo. Vzrok temu je iskati v slabem vremenu. Nekaj predstav je letos moralo sploh izpasti, nekatere pa so mogli izvesti do konca le z razumevanjem obiskovalcev 'in 'igralcev, ki so vzdržali na prostem tudi še potem, ko je začelo deževati. Dober je bil letos umetniški uspeh iger. Igralci niso prešli v rutino, temveč vedno znova prinašali nove utrinke.
Oba letošnja komada sta pri publiki dobro naletela. Pod vodstvom neumornega režiserja in igralca Hannesa Sandlerja je ansambel v preteklih tednih dosegel visoko umetniško raven. Naslednje 'leto bodo proslavili jubilejno 20. sezono poletnih iger na Petrovi gori.
KULTURNE DROBTINE * •
•	Koroški pisatelj Petor Handke je zabeležil v Zvezni republiki Nemčiji izreden uspeh. Njegova drama „Kaspar“ je bila preko revije »Theater heute” proglašena za komad leta.
•	Salzburško operno nagrado so podelili švedski televiziji, medtem ko so drugo nagrado priznali japonski televiziji. Prva nagrada znaša 100.0C0 šilingov.
•	V Munchenu bodo prihodnje leto operni festival začeli z Verdijevimi »Sieilj-skimi večernicami". Pel bo tudi sloviti D. Fischer-Dieskau.
•	V Moskvi so objavili Pasternakove zapiske o prevajanju Shakespearovih tragedij.
•	Od K. do 25. novembra bo v Leipzigu teden dokumentarnega in kratkega tilma. Retrospektiva je letos posvečena poljskemu dokumentarcu.
^ Na mednarodnem tekmovanju glasbenikov v Ženevi od 21. sept. do S. oktobra bo sodelovalo nad 240 kandidatov.
9 Ob prenavljanju gotske cerkve sv. Jakoba v Škofji Loki so našli freske iz 17. stoletja. Pod vodstvom zavoda za spomeniško varstvo se je lotil restavriranja podob z motivi križanja akademski slikar Viktor Snoj. Tako starih fresk je v Sloveniji zelo malo, zato je najdba v loški župnijski cerkvi toliko bolj pomembna.
Nedelja 6.oktober 1968
SENZACIONALNA TOMBOLA v Celovcu, sejemsko razstavišče, ob 14. uri
2 lastninskih stanovanj
5 avtomobilov
1 Fiat 125 1 Simca 150 L 1 Ford 15 M 1 Vauxhall de Luxe 1 Ford Escort de Luxe
Rolerji, mopedi,
televizorji, radijski sprejemniki,
kolesa,
skupno 25 glavnih dobitkov
Začelo se bo novo šolsko leto
Poljanca
Minilo je trideset let, odkar je umrl Vinko Poljanec. Obletnice smrti se je spomnila Slovenska prosvetna zveza, ko je na grob velikega koroškega Slovenca po svojem predsedniku m tajniku položila venec, pevci iz Ško-cijana, Št. Vida in Železne Kaple pa so pod vodstvom Foltija Hartmana zapeli žalostinke. S to skromno slovesnostjo se je prosvetna zveza spomnila prerane smrti svojega nekdanjega predsednika ter uglednega kulturnega, političnega in gospodarskega delavca koroških Slovencev.
Vinko Poljanec je umrl kot prva vidna nacistična žrtev koroških Slo-
V kratkem se bo začelo novo šolsko leto. Začetek novega šolskega leta pomeni za koroške Slovence problem. Obstaja zakon, ki načelno tudi našim otrokom zagotavlja pouk v materinem jeziku, toda v praksi so tega pouka deležni le tisti otroci, katerih starši jih k temu izrecno prijavijo. Začetek vsakega šolskega leta pomeni torej za koroške Slovence nov boj za materin jezik. Ta boj nam predpisuje zakon, kateri je bil sklenjen leta 1959. S tem zakonom niso soglašali zastopniki manjšine. Bil je sklenjen proti upravičenim pomislekom koroških Slovencev.
Zato opozarjamo starše pred začetkom šolskega leta, da prijavijo otroke k dvojezičnemu pouku. Za prijavo je treba pravočasno poskrbeti. S prijavo k dvojezičnemu pouku starši zagotovijo otroku šolsko izobrazbo v materinem jeziku in v jeziku naroda-soseda. Taka izobrazba je najboljše jamstvo za mirno sožitje v deželi.
O potrebi prijav za dvojezični kov. Zgodovina nas uči, da le tisti,
na prijava k dvojezičnemu pouku potem velja za celo ljudskošolsko dobo in zato ni treba prijavljati otrok k dvojezičnemu pouku vsako
javnopravnih ustanovah 'e*° Posebei-
Ko vstopi otrok v glavno šolo,
uradih in bodo na tem področju torej potreb-
ni uradniki, ki bodo obvladali oba je prijava za dvojezičen pouk na deželna jezika. S prijavo k dvo- vsak način spet potrebna. Roki za jezičnemu pouku bomo otrokom prijavo so isti. Tudi tu je treba omogočili izobrazbo tako v mate- otroke prijaviti pri vodji šole. Pririnem jeziku kakor tudi naroda so- java velja za celotno glavnošolsko seda, kar nujno pomeni boljše iz- dobo. hodišče za njihovo bodočo življenjsko pot. krati pa pomeni to tudi KIBUCE vzgojo mladine v novem, sodobnem duhu, ki širom po svetu stremi Izredno redek in častitljiv jubilej za miroljubnimi in prijateljskimi od- sta zadnjo soboto praznovala zakonca Marija in Ferdinand Bro-man, po domače Ciglarja v Libu-
nosi med narodi.
vencev. Po zasedbi Avstrije so oku-	nj ireba na široko govoriti. V ki spoštuje svojo materino besedo °troka l'e treba Prii°viti k dvoie- ™°n' pP° "a“ Tj3	X
Z P"*«* ** “	je in,	lostnega naroda, zna ce- ” ^ ^	~ VL X Svatoma j. bila iedaj
«sr- iitr	7™ r° irt	zsrszržzs rv;
usoda pa je doletela tudi druge ugled-	nikacijsko sredstvo, temveč nekaj	ma zaničuje	materin jezik, kulturno	otroka, to je pri zakonskih otrocih	kmeJ... n-un sjn 2enin ni ime| da-
ne slovenske duhovnike. Župnik Po-	mnogo dragocenejšega. Preko nje-	prej ali slej	propade. Njegov hori-	oče, pri nezakonskih pa mati, če je	|gv ^ neves)6( saj sja s; bj|a so_
Ijanec je umrl na posledicah strupa. ga more človek šele spoznati kul-Njegov pogreb pa je izzvenel kot turne vrednote svojega naroda. manifestacija močne Življenjske volje Cimveč kultumih svetov m|adi člo-koroskih Slovencev. Na pogrebno
svečanost so prihiteli slovenski ljudje iz vseh krajev naše zemlje, iz Zilje, Roža in Podjune, z Gur in s skrajne severne jezikovne meje. Ljudstvo je izkazalo ljubezen in spoštovanje do
vek spozna, temboljši je. To ga namreč privede k spoštovanju sočloveka, naroda.
Vsepovsod je za otroke razumljivo, da so deležni vzgoje in šolske
StVeljagapogreTu'^pnsoSllo s^ve- iz°brazbe v materinem jeziku da tudi mnogo gestapovcev in ovaduhov, ki so iskali novih žrtev.
pa tako pri slovenskih otrocih na Koroškem, kajti le-tem bo šolska iz-
I/; 7 n /•	i 'i j v '	abrazba v materinem jeziku vsaj
Vinko Poljanec je bil dusm pastir , ,	...	.	, ,	, .	...
škocijanske fare, svoje moči pa je po- delno zagotovljena le takrat ce j,h
svetil vsem koroškim Slovencem. Kot bodo starši posebej prijavili k dvo-slovenski deželni poslanec se je boril jezičnemu pouku.
TrJJaV^, hor°skihf Slovencev Ni Nq južnem Koroškem živita dva prosil miloščine, temveč zahteval	,
enakopravnost. Slovenske kmete je naroda‘ Na ‘aklh Je",k°Vn° zastopal v kmetijski zbornici. Kot	ozemljih je najboljša pot do
predsednik centralne prosvetne orga- sporazumevanja znanje obeh jezi-nizacije je skrbel za vsestranski kulturni podvig in izobrazbo. Bil je priljubljena osebnost političnega, kulturnega in gospodarskega življenja koroških Slovencev. Stalno je hodil po krajih južne Koroke in govoril ljudem ter jih prepričeval, bodril in dramil za plemenite vzore. Posebno pažnjo je posvečal mladini, ki jo je pridobival za sodelovanje v prosvetnih organizacijah.
Vinko Poljanec je bil med ljudstvom silno priljubljen. Kjerkoli se je pojavil, so se zbrali okoli njega naši ljudje. To je bilo seveda v spod-tiko nacističnim nasilnežem. Zato je moral tudi umreti. Toda po svojih delih živi še vedno med nami.
B
I
Zveza slovenskih izobražencev priredi za svoje člane obisk Bergove galerije v Pliberku v soboto 7. septembra 1968 ob 10. uri.
Po razstavi bo osebno vodil umetnik prof. dr. Werner Berg.
Vsi prisrčno vabljeni!
Cirkus Carl Althoff na Koroškem
seda.
Biserni poročni jubilej so dostojno praznovali. Pri cerkvenih obredih v pliberški cerkvi je domači župnik našel prave besede, ko je v svojem nagovoru orisal značaj jubilantnega para in zgledno zakonsko življenje skozi vsa leta. Složno sta korakala na skupni življenjski poti, podpirala eden drugega in kar je pomembno, vse življenje sta bila izredno delovna. Prav marljivo delo ju je ohranilo izredno čila. Skupno z otroci in vnuki sta praznovala lep življenjski jubilej.
Domače in prijetno jubilejno srečanje je bilo na bivšem nevestinem domu pri Jurju v Šmarjeti. Okoli šestdeset gostov, med njimi stari in mladi sorodniki jubilantov, je prihitelo na svatovščino. V prijetnem razpoloženju so preživeli dan biserne poroke.
_________________________________________ _______	___________________ Jubilanta sta bila deležna neštetih čestitk tudi od uradnih strani.
zont ne seže preko domače vasi. hkrati varuh otroka, sicer pa varuh. Čestitkam se pridružujemo tudi mi. Pa še za kulturna dogajanja v Otroka prijavimo k dvojezičnemu domači vasi ne kaže nobenega za- pouku lahko pismeno ali ustmeno, nimanja.	Pri ustmeni prijavi bo vodja šole
Za naš čas je značilno, da posa- Spolnil prijavo in jo dal zakonite- _ ---------------=----------------------
mezne države na vseh področjih zas^°PniKU v podpis. Najboljše razg0voru glede visokošolskega tesno sodelujejo. To medsebojno	ie' da	se *ud'	Pr' ustmeni prijavi že	doma Korotan	zastopniki Kluba
prepletanje in sodelovanje nam po-	dom°	nc*P'*f	Prijava >n se potem	s|ovenskih študentov na Dunaju,
sebno otipljivo nakazuje važnost	jzrof‘	v°dP *°e' Tako prijavo lah-	Koroške dijaške	zveze, Narodnega
znanja jezikov. Tudi Koroška in Slo-	ko 'zro^‘ tud'	bdo drugi vodji šole.	sveja koroških	Slovencev in Mo-
Seminar
Kluba slovenskih študentov
Klub slovenskih študentov na Dunaju priredi letos svoj 5. počitniški seminar. Medtem ko so bili pretekli seminarji kluba v Rožu in v Podjuni, so študentje letos izbrali za kraj seminarja Brnco v Ziljski dolini.
Po vsem svetu vre med študenti. Študentske demonstracije so na dnevnem redu. Zaradi tega bodo tudi člani Kluba slovenskih študentov razpravljali na seminarju o študentskih problemih. Seveda pa ne bo samo govora o študentskih problemih, temveč tudi o problemih v odnosu študent — družba. Vedno znova pride do konfliktov, ker družba ne poztta problemov študirajoče mladine in tudi ni seznanjena z željami študentov. Tudi na tem področju so torej potrebni razgovori.
Na 5. seminarju Kluba slovenskih študentov bodo govorili predvsem zastopniki mlade generacije. Predsednik kluba Avguštin Malle bo 5. septembra govoril o „esteblišmentu“ iz študentskega vidika, Florijan Lipusch istega dne o kulturnem položaju koroških Slovencev, dr. Erich Prunč bo predaval 6. septembra o revoluciji kot ideji in dejanju, F. J. Bister pa bo referiral na ta dan pod temo „Politični položaj koroških Slovencev ali Ekspoze za skupni narodni čredo". Za pričetek seminarja 4. septembra je H. Ogris pripravil literarni večer pod naslovom „Kontrasti“.
Korotan — študentje
Dne 18. avgusta so se sestali na
venija na gospodarskem, politič- Otroka lahko prijavimo za dvo- horjeva družba ob navzočnosti nem in kulturnem področju tesno	jezičen pouk prvih deset dni po pri-	rektorja doma. Razgovarjali so se
sodelujeta. Vsako leto pride do	četku šolskega leta. Prijavimo lah-	o realizaciji in obliki upravnega
najboljše na svetu. Kot pri vsakem	številnih medsebojnih obiskov viso-	ko k dvojezičnemu pouku tudi otro-	odbora za visokošolski dom Koro-
tudi pri tem posebno	kjb funkcj0narjev obeh dežel. Zna-	ke ki v zadnjih letih še niso bili	tan. Nakazala se je možnost pozi-
Carl	Althoff iz Nemčije. Na	Dunaju	priljubljeni nastopi klovnov. Muzi-	nje s|OVenščine in nemščine postaja	prijavljeni. Tudi te otroke je treba	tivne rešitve problema ter je bila
in v	Gradcu	je bil obisk tega	cir-	kalično poskrbijo za zabavo člani	jako vedno bolj važno. Ob nadalj-	prijaviti tekom prvih deset dni no-	poudarjena potreba po nadaljnjih
kusa	izredno	dober. Cirkus,	ki	po-	praškega radijskega orkestra. Cir-	njem utrjevanju stika se bo potreba	vega šolskega leta. Pač pa enkrat-	razgovorih.
po znanju obeh deželnih jezikov še
povečala.________________________________________________________________.__________________________________.
Na Koroškem igra veliko vlogo
Na veliki turneji po Avstriji se trenutno mudi svetovnoznani cirkus cirkusu so
tuje skupno s Kalifomiškim nacio- kus deluje tudi z najnovejšimi svet nalnim cirkusom, prinaša program, lobnimi etekti. ki ga na Koroškem doslej še ni Cirkus Carl Althoff gostuje 30. in
bilo videti. Program cirkusa je od- 3j_ avgusta v Beljaku, od 2. do 5. tujski promet. Medtem ko so pred
septembra v Celovcu in od 7. do 8.
ličen.
Danes dopoldan prispe cirkus z septembra v Špittalu ob Dravi, dvema posebnima vlakoma v Beljak, kjer bodo takoj postavili šotor, ki lahko sprejme 3000 obiskovalcev.
Zvečer ob 20. uri pa bo premiera.
Celoten šotor nosijo samo 4 stebri. Cirkus Carl Althoff, ki ga ne smemo zamenjati s cirkusom Franz Althoff, privede s seboj 16 slonov, ki vsi nastopijo v programu. Posebno zanimiva obeta biti tudi dre-23 belih medvedov. Skupno
sura
nastopi v tri ure trajajočem programu še 15 tigrov in levov, 70 konjev
K O	L E D A R
Petek, 30. avgust: Roza	
Soboia, 31. avgust: Rajmund	
Nedelja,	1. september: Egidij
Ponedeljek,	2. september: Štefan
Torek,	3. september: Doroteja
Sreda,	4. september: Rozalija
Četrtek,	5. september: Lavrencij
leti bili turisti iz sosednje Slovenije redek pojav, jih prihaja na Koroško vedno več. Ne prihajajo samo v času velike sejemske prireditve, temveč skozi celo leto. Trgovine na južnem Koroškem in v Celovcu so to dejstvo upoštevale in iščejo vedno več nastavljencev z znanjem obeh deželnih jezikov. Ljudem z znanjem obeh jezikov se odpirajo v bodoče izredno lepe možnosti.
Ob premišljevanju, ali naj prijavimo otroke k dvojezičnemu pouku ali ne, tudi ne moremo preko čle-
in drugih živali, ki upravičujejo slo- izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slo- na 7 avstrijske državne pogodbe.
venskih organizacij na Koroškem; glavni Avstrija bo morala to pogodbo prej "	*’*	....ali slej uresničiti. Slovenščina bo
gan podjetja; 300 ljudi in 300 živali. V programu nastopajo artisti iz
urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021
▼	l	V-« I	I— HIIUICJ	uiounuuv	'	*	|	. v	ir	vi
12 držav. Med njimi so seveda tudi Kiaoeniur, - Celovec,	postala v okrajih južne Koroške
artisti iz Avstrije. Vsi sodijo med	d^žba z^ j Drava Celovec - Borovl?e. enakopraven uradn, jezik. V vseh
Tombola v Celovcu
Celovška podružnica Koroške ljudske pomoči priredi 6. oktobra v Celovcu veliko tombolo. Društvo se predvsem prizadeva za človeka v stiski. Nudi mu moralno in materialno podporo. Pomoči so deležni stari ljudje in mladina, za katero društvo zida domove. V primerih katastrof društvo priskoči prizadetim takoj na pomoč.
Da more izvajati Koroška ljudska pomoč svoje karitativno delo, je potreben seveda denar. Veliko ljudi redno daruje manjše ali večje vsote tej družbi. Veliko jih je pa treba še pritegniti. Da društvo čim uspešnejše more opravljati svoje delo, prireja že vrsto let v Celovcu tombole, na katerih se zbere vselej velika množica ljudi, čisti dobiček porabi družba za svoje karitativne namene.
Na tomboli, ki bo 6. oktobra 1968 v Celovcu, bodo izžrebali do-bitelje dveh lastniških stanovanj, petih avtomobilov in nadaljnjih 25 glavnih ter 800 manjših dobitkov. Celovška podružnica priredi letos že 15. tombolo te vrste. Čisti dobički preteklih tombol so znašali 1,8 milijona šil. in jih je društvo porabilo za podpore potrebnim ljudem.
Sonček in punčara Luna

Zgodilo se je tistega leta, ko je bil Sonček nagajiv kot še nikoli. Otroci so se mu smejali, odrasli so godrnjali. Najhujšo pa je zagodel tam okrog Novega leta.
Nenadoma se je namreč močno spoprijaznil z Luno. Doslej sta se poznala le kot znanca. Pozdravila sta se, kadar sta se srečala spotoma na nebu — in to je bilo vse. Po tem si je Sonček nekega popoldneva ogledal Luno malo pobliže in začudeno ugotovil, da je pravzaprav kar prijazna punčara. „Dober dan!" ji je zaklical in se ji nasmehnil. „Pozdravljen!“ je -spogledljivo zacvilila Luna in malo zardela, potem pa jo je brž ucvrla naprej po nebu.
Naslednjega dne ji je Sonček že pomežiknil. Luna mu je pomežiknila nazaj in potem je bil Sonček ves dan dobre volje.
Tretjega dne je posijal na zemljo že uro prej kot ponavadi. Skrbno je pretaknil travnik od enega konca do drugega — in res je našel štiri drobcene telohke, ki so pravkar priklili iz zemlje v zavetju dobrosrčnega grma. Z bleščečo, toplo roko jim je razprl popke v cvetove in jih ponesel k sebi na nebo. To pot je moral čakati na Luno skoraj do večera in ce ne bi medtem poklical na pomoč Dežja, bi mu rožice medtem gotovo že zvenele. Pa je Luna le prišla. To pot je bila še posebno lepa. Srebrni prvi krajec se ji je bleščal tako slepeče, da je moral Sonček malodane zapreti oči, tako se mu je bleščalo. „Na, to je zate!" je rekel Luni in ji ponudil drobne cvetke. „Hvala ti, Sonček!" je zacingljala Luna kot srebrn zvonček in si rožice brž nataknila v svetle laske. In nenadoma je pričelo utripati Sončku srce strahovito hitro ...
Tako je poteklo osemindvajset dni. Osemindvajsetega dne Lune ni bilo na pregled. Bil je namreč mlaj. Sončku je bilo neznansko dolgčas, ko jo je mahal preko neba. Ves dan je premišljal le o tem, s čim bi naslednjega dne razveselil svojo prijateljico. Pa še nekaj mu ni šlo v račun.
»Zakaj neki je Luna vsak dan drugačna?" — se mu je motalo po glavi. »Enkrat je okrogla kot jaz," je predel misli, »potem pa je vsak dan bolj vitka, vse dokler se ne izgubi v mlaj. No, in potem se spet zredi nazaj v žogo! Čudno." »Povprašam jo,“ se je odločil nazadnje, »jutri jo povprašam!"
Ko je naslednjega jutra zrasel izza obzorja drobni, kot upognjena igla vitki prvi krajec, se je Sonček brž nagnil k Luni in ji v zadregi razložil, kaj ga teži. Luna se je sladko nasmehnila:
»Oh, čisto preprosto je, je začivkala, »sem in tja se moram namreč malo preobleči in na-lišpati zate in takrat se raje obrnem proč od zemlje, da je nebi nasmetila in umazala.
Čistim tudi plašček: vsak dan en kos — in tako je v mlaju ves plašček v čiščenju. Takrat sem obrnjena čisto proč od zemlje — in zato me seveda ne vidiš. No, danes je prvi konček že očiščen, le poglej ga, kako se sveti!"
»Aha, tako!" je rekel Sonček. In že se je •odločil: Tudi sam si bo pričel čistiti plašček
natančno tako kot to dela Luna. Gotovo ji bo
Wy	V 1	1 • V V •
ociscen se bolj vsec!
Že prihodnje jutro se je obrnil majčkeno vstran in si pričel čistiti prvi konček plaščka. Stric Jaka, ki se je sončil pred hišo, je dvignil pogled kvišku in si zastri oči z rokami. »Presneto, da Sonček danes ni več okrogel," je zagodrnjal, otroci pa so se mu smejali.
Čez štiri dni pa je opazila že vsa vas, da je Sončka vsak dan manj. Ljudi je zajel strah. »Kaj bo, če ga čez teden, dva, zmanjka do konca?" so izpraševali v strahu drug drugega in otroci so dobivali za domačo nalogo le še: ZAKAJ JE SONČKA^ VSAK DAN MANJ. Učiteljica je namreč upala, da bo kdo izmed otrok navsezadnje le uganil pravo.
Sonček pa si je plašček vztrajno čistil dalje in vsako jutro je prilezel izza obzorja še tanjši in drobnejši, kot prejšnji dan.
In kdo ve, koliko časa bi vse to trajalo, če ne bi nekega dne izza Strme gore zapihal Severni veter. Od daleč se je pripodil, veseljak, in bil je poln najrazličnejših napetih zgodb. Luni se je prikupil že prvo uro, ko ji je zaše-
LOJZE ZUPANC
petal, da je tam daleč na severu videti prav tako lepa in bleščeča kot od tule. In potem ji je pripovedoval o strmih ledenih gorah, o pisanem polarnem siju in še in še.
Luna mu je prisluhnila tako napeto, da niti opazila ni več Sončka, ki se je vsak dan bolj žalosten kotalil mimo nje. »Moja Luna me ne mara več!" je otožno šepetal sam sebi — in potem se je v četrtek naposled razjezil.
»Le zakaj naj bi si čistil plašček za to srako?" je zarobantil med solzami in se brž obrnil nazaj k zemlji.
»Sonček je spet okrogel!" so se razveselili otroci. »Ljubi naš Sonček!" je zavpil Janezek tako glasno, da je priplavalo Sončku do ušes.
Kako praviš?" se je sklonil k zemlji. »Ljubi Sonček!" so vpili zdaj že vsi otroci, skakali po travniku in mu mahali z rokami. »Poglej, poglej," se je razveselil Sonček, »saj me imajo otroci radi!" Utrnil si je še poslednjo solzico. Punčara Luna je bila pozabljena — in spet je bil dobre volje ...
Nadka Lorenz-Rakovčeva
Vrag je nesel konja
K pastirju je prišel mešetar na konju in ga vprašal, čigav je. Muhasti pastirček se mu je odrezal: »Čigar je živina, tega sem tudi jaz!" »Čigava je pa živina?" je vprašal mešetar. »Tistega, čigar sem jaz," je kljubujoče odgovoril pastir. Mešetar je nato odjahal v vas in tam zatožil porednega pastirja.
Vaščani so kaznovali pastirja, ga zaprli v klet, večerje pa mu niso dali. V kleti je
Pastir in Žalik žena
Na Žirovskem vrhu je živel	je verjel. Site svinje je odgnal	kar molčal, pastir pa	je	hrz
mladec, ki je bil drvar in pa-	v Žiri in obsedel pri hiši, kjer	odgovoril: „Jaz!
stir. Pozimi si	je služil	kruh z	so mu že zjutraj obljubili ve-	In je sekal drva in jih	cepil,
drevnjačo, ker	je sekal	m po-	čerjo. Gospodinja je postavila	dokler ni vseh klafirskih	cepa-
diral hraste in bukve. Ko so na mizo polno latvo kislega ze- nic razklal in drvarnico na-frate in lazi ozeleneli, pa je ži- Tja, gospodar pa je zagodrnjal: polnil z drvmi, da je potlej korovskim kmetom pasel ovce. „Vsak večer nam kuhaš za se primotoglavil na senik, Kadar pa je bila pod jesen	večerjo kislo zelje. Kdo pa je	*1erv sf Je zari[ v. seno	m	za~
ugodna žima paša, je vse ži-	iz dimnika pobral meso in klo-	smrčal brez večerje,
rovske svinje segnal v hosto, base?"	">re n0Cl. &a le 12 spanja
kjer so se žirile in debelile. Ker „Jaz!“ se je zdajci oglasil prebudilo vpitje. ^Gorela je z lipa je bil pob	vinski	človek,	pastir, ki je pohitel z odgovo-	P znova hiša, vaščani^pa	so se
je vso žirnino	zapil. .	.	rom, da bi se čimprej srečal s	drenjali okrog pozansca,	da bi
In ko je tako neke jeseni pa- srečo.	ogenj a požar je hišo
sel in žiril svinje, je prišla k xA tako!“ je planil gospo-	v hlače in se zgne-
njemu Žalik žena m zatarnala: dar Ce si sam požrl vse meso ^ ^ vaščanom, ki so žalostno »Ojoj, kako sem lačna! Če m klobase, pa se zelje sam po-	■ Vl ok oilgov, Kar je
me nasttu, ti bom pnstonla je,!	županja glasno zajokala:
srečo."	Ubogi pastir je otepava! ki-	nL'k$0 nam je upepelil hi-
Pastir je bil dobrega srca, za- do zehe> da se ga je najedel to je odvezal pastirsko vrečo za vse življenje‘.	„Jaz!“ je zaklical pastir,
in neznani ženi ponudil kruha, Naslednji večer se je ustavil Tedajci pa so Žirovčani pla-ki so mu ga Žirovčanke vsak pri sosednji hiši, da bi dobil nadenj ter ga premlatili, dan dale za pastirnino. Gla- večerjo. Gospodinja pa je re- da jjm je komaj še malo živ dovna Žalik žena je pojedla ves kla:	ter se potepel kdo ve kam.
kruh, nato pa rekla:	„Oh in prejoj, saj bi skuhala	Tako je Žalik žena ubogemu
„Kar sem obljubila bom	iz-	večerjo, pa nimam niti borega	pastirju pristorila	zgolj	nesre-
polnila! Pojdi v Žiri in na	vsa	polenčka, da bi ga vrgla v peč.	čo, četudi jo je bil	nasitil	s kru-
vprašanja odgovori JAZ,	pa	V mrzli peči pa večerje ne mo-	hom.
boš srečen/“	rem skuhati. Le kdo mi bo na-	A Žalik žene so	hudobne gor-
Pastir, ki ni vedel, da so ža- cepd drva?	ske vile, ki v srcih nimajo ne
lik žene hudobne gorske vile, ji Gospodar, ki je bil lenuh, je scepca ne kančka dobrote.
bila slanina celega prašiča s kožo vred. Pastir je bil zelo hud, da so ga tako kaznovali in po vrhu še krivično, kajti on je bil sirota in je pasel živino vseh kmetov te vasi, torej ni bil ne tega, ne onega kmeta pastir.
Iztaknil je kmalu slabo okno, odtrgal deske in pobegnil, s seboj pa je vzel vso slanino. Prišel je v gozd, skril slanino v grmovje in se vrgel v senco, da bi se nekoliko odpočil. Ko je kmet zapazil, da je pastir pobegnil iz kleti in odnesel vso slanino s seboj, se je strašno razsrdil na mešetarja, češ, on je kriv, da je ob slanino, ker je zatožil pastirja.
Mešetar je jahal v gozd, da bi dohitel begunca. Zbudil je spečega pastirja, katerega ni spoznal, in ga vprašal, če je videl kakšnega mladca, ki je nesel slanino s seboj. Pastir je odgovoril mešetarju, da se je ravno prej skril fak mladec v nasprotni smeri v skalovju.
Mešetar je rekel pastirju, naj drži konja, da bo peš zasledoval tatu. Pastir pa je še vprašal, kaj naj napravi, če bi mu hotel konj uteči. Mešetar je ves razjarjen zavpil: »Drži ga in mu reci, da ga naj vrag nese!"
Komaj se je mešetar odmaknil, je zapeljal pastir konja v grmovje, kjer je imel skrito slanino. Konja je dobro privezal, mu odrezal rep in ga pokopal na mestu, kjer mu je mešetar izročil konja v varstvo, v zemljo. Tako ga je zakopal, da je gledal samo kos repa iz zemlje.
Mešetar se je po brezuspešnem iskanju vrnil. Ko je pastirja videl brez konja, ga je nahrulil, kje da ga ima. Pastir mu je odgovoril: »Rekel sem mu, da ga naj vrag nese, pa se je konj tukaj pogreznil v zemljo, da se vidi samo še rep."
Mešetarju so prihiteli vsi vaščani na pomoč, potegnili za rep, ki se je odtrgal, a konja niso mogli več dobiti iz zemlje.
Pastir pa je že poprej zajahal konja in odšel v drug kraj, kjer so bili ljude bolj usmiljenega srca.
.....................................min...............................................................................iiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiimmiiiimiiiiim..........................................................................................................■miinmni...........
Ivan Cankar:
NA KLANCU
3
Zato si je sezula še drugi čižem. Toda kmalu je čutila ostri pesek in s prsti se je zadevala ob kamenje tako, da so krvaveli. Žalostna je bila, da bi sedla v travo in umrla. Nič več ni bilo nemirnega strahu in nemirnega upanja — samo velika žalost, ko bi se človek skril kam v temo in bi ne po-tožil nikomur.
»Nikoli jih ne doidem!" si je mislila in zazdelo se ji je, da bi jih ne došla nikoli, če bi tekla za njimi do konca sveta in do konca življenja. Ta misel je bila žalostna, ali tako mirna, da se je spominjala na vse druge reči, kakor da bi sedela v kuhinji ali da bi ležala na postelji, ne pa da bi tekla z okrvavelimi nogami za vozom, ki je daleč kakor sonce na nebu. Tako	se je spomnila na	tisti	večer	in na
svetlo židano ruto, ki	je bila razgrnjena	po	mizi in	ki je
tako sladko šumela, če se je človek dotaknil z roko. Zazdelo se ji je, da ne doide nikoli voza in nikoli Židane rute in da bo zmerom vse tako pusto in žalostno. Če bi tekla do konca sveta in do	konca življenja, bi	ne dohitela	voza
ne Židane rute, ne maslenega kruha ...	vse	veselje	pred
njo in ona zadaj z okrvavelimi nogami.
Bolelo jo je že telo in zibalo se ji je pred očmi. Mislila je, da bi kar postala in sedla ter se odpočila, ali ko je tako
mislila, je tekla venomer in tiščala k prsim čižme in kruh in molitvenik . ..
Kovačev hlapec, plečat in rdeč fant, se je obrnil k vozniku:
»No, pa malo počakaj... naj se obesi gor otrok ... Kako ti teče!"
Konja sta stopala polagoma, voznik se je malo okrenil in je gledal nazaj.
»Zdaj teci! Dolgo ne bomo čakali!"
Francka je tekla hitro, ali njeni koraki so bili že tako drobni, da ni hodila hitreje od konj, ki sta stopala široko in trdo.
»Teci! Teci!" so klicali z voza in v Francki sami je klicalo z glasom polnim strahom in bolečine: »Teci, Francka, teci, teci!" Noge so ji omahovale ter se nerodno opletale, zanašalo jo je na to in na ono stran ceste.
»No, viž, zdaj pa ne teče! ... He, če misliš!"
Francka je sklanjala glavo globoko, kakor truden konj; usta so bila odprta in sopla je naglas, hripavo; oči so gledale, ali videle niso ničesar razen voza, ki se je zibal, kakor da bi se tla majala pod njim.
»HM P
Planila je, skočila, zadela se je že voza, vzdignila je roke ter se naslonila s komolci, da bi se pognala gor... Voz se je stresel, švignil je izpred oči, udarila se je z čelom ob rob ter je padla na tla.
Ležala je na kolenih in na obrazu, kakor da bi molila; kruh je ležal na pesku, molitvenik je držala v iztegnjeni roki.
Hlapec je skočil z voza in se je sklonil čez Francko.
»Vstani! Ali si se hudo udarila?"
Prijel jo je za rame z debelimi, težkimi rokami in jo
vdignil nalahko. Na njegovem obrazu je bilo nekaj mehkega, skoro otroškega. Vzel jo je v naročje, nato je pobral še kruh in čižme in jo nesel na voz. Francka je odprla oči, pogledala mu je v obraz in tako sladko ji je bilo, da mu je dela roko okoli vratu. Posadil jo je poleg sebe, zaklical vozniku: »Poženi!" in voz je zadrdral po ravni cesti med košatim bukovjem ...
Zmerom bolj se je svitalo izza listja; sonce je že prodiralo globoko v gozd, velike svetle lise so se lesketale med sencami na poti in na mahu; časih je stopilo drevje v stran in za trenutek, ko je šinil voz mimo, se je videlo dol po ravnini, kjer so se razprostirali zeleni travniki. Pot se je že nagibala, spustila se je naposled v klanec in kamenje je hreščalo ter se trlo pod zavrtimi kolesi.
Francka je gledala po ravnini z velikimi, veselimi očmi. Zatrepetala je časih in zaihtela, kakor po dolgem jokanju. Nad čelom, kjer se je bila udarila ob voz, se je prikazala siva buška. Gole noge so bile vse oprašene, na prstih se je mešal prah s krvjo. Ruta je ležala okoli vrata in lasje so bili razmršeni. Ali kakor je gledala Francka dol v dolino, se ji je obraz čisto izpremenil, gorel je v zdravi, krepki rdečici, ustnice so bile napete, temno rdeče, kakor pomalane s papirjem, ki je cikorija zavita vanj, oči so sijale mirno v senci dolgih trepalnic in časih so zamežikale od svetlobe, ki je lila z neba zmerom žarneje po vsej božji zemlji.
Kakor da bi bila umrla, ko je ležala na kolenih in na obrazu in ni več slišala in ne videla ničesar, in kakor da bi se vozila zdaj proti svetim nebesom nebeškemu vesolju nasproti. ..
Romarska gora se je vzdignila od daleč. Zazvonilo je tam gori z zamolklim zvokom in zazvonilo je tudi naokoli po drugih cerkvah, po vseh holmih in hribih, vmes se je slišal lepi glas velikega zvona farne cerkve sv. Pavla. Ves
Krvav obračun vojnih spopadov nekdaj in danes
(Nadaljevanje iz zadnje številke)
Ameriški ekonomisti so izdali podatke o stroških druge svetovne vojne. Po njihovem izračunu so neposredni izdatki za vojno v državnih proračunih vseh vojskujočih se kapitalističnih držav v drugi svetovni vojni znašali 925 milijard dolarjev, medtem ko je prva svetovna vojna veljala po teh podatkih le 208,1 milijarde dolarjev. V vsoto 925 milijard niso všteti vojni izdatki Kitajske, pa tudi ne velikanska škoda vojnih opustošenj, velikanske škode zaradi odhoda milijonov mladih ljudi v vojsko, tej vsoti ni prišteta škoda, ki je nastala zaradi evakuacij prebivalstva in podjetij iz ogroženih krajev v druge. Druga svetovna vojna je torej veljala človeštvo štirikrat več kot prva.
Ta vojna je prinesla strašna uničenja. Bila je dvanajstkrat bolj uničevalna kot prva svetovna vojna. Številna mesta so bila dobesedno zbrisana. Varšava, Conventry, Hiroši-ma ... V Londonu so bombe uničile 30.000 hiš. Gonventry, Beograd, Leningrad, Stalingrad in Le Havre — to so mesta, kjer je bilo uničenje najbolj grozno. Beograd je izgubil deset tisoč hiš in deset odstotkov vsega prebivalstva. V Varšavi je od milijon prebivalcev preživelo samo 25.000 ljudi.
Razrušenje Rotterdama leta 1940 je bilo grozljivo. Potrebna so bila stoletja, da je bilo mesto zgrajeno; nemškemu letalstvu pa je uspelo mesto uničiti v kratkih 40 minutah; Nobeno vojno letalstvo ni uspelo doslej v tako kratkem času uničiti tolikšno premoženje: okrog 26.000 stanovanj, 2400 trgovin in skladišč, približno 1500 pisarn, 1312 tovarn in delavnic, 675 blagovnic, 526 restavracij in javnih zgradb, 256 ustanov, 184 garaž, 4 bolnišnice, 4 železniške postaje, 2 gledališči, 2 muzeja ... To se je zgodilo 14. maja 1940.
V	prvi svetovni vojni so Nemci izgubili 176 podmornic skupaj s posadko 4038 mož. V drugi svetovni vojni je bilo potopljenih več kot 700 nemških podmornic skupaj s 30.000 mornarji.
Med drugo svetovno vojno je v tonaži trgovske mornarice imela največjo škodo Italija, ki je zgubila 82 odstotkov tonaže svojega trgovskega ladjevja. Nemčija je izgubila 80 odstotkov, Japonska 79 odstotkov, Grčija 64, Francija 49, Holandska 40 in Norveška 35 odstotkov svojega trgovskega ladjevja. Samo Japonska je izgubila več ladij, kot jih lahko izdelajo vse ladjedelnice na svetu v enem letu.
V	drugi svetovni vojni je sodelovalo 2200 podmornic. Te podmornice so potopile 570 vojnih ladij in 26,000.000 ton trgovskega bro-dovja. Uničenih je bilo okrog 1300 podmornic. Najbolj uničevalne so bile nemške podmornice, ki so potopile 230 vojnih ladij in 2770 trgovskih ladij s skupno tonažo 14,500.000 ton. Obenem pa je Nemčija sama izgubila 700 podmornic. Ameriške podmornice so potopile 214 vojnih ladij in 1200 trg. ladij s skupno tonažo 5,320.000 ton. Uničenih je bilo 52 ameriških podmornic. Japonci so zgubili 130 podmornic, potopili pa so 27 vojnih ladij in 1 milijon ton trgovskega ladjevja. Angleži so zgubili 77 podmornic, potopili pa so 84 vojnih ladij in približno milijon ton trgovskega ladjevja.
Japonska je bila ena od velikih pomorskih
sil. Imela je velikanske vojne ladje, ki so premogle več kot 60.000 ton. Takšnih zavezniki niso imeli. Danes so ti velikani na dnu oceana. Veliko število križark, podmornic, torpe-dovk — vse to je potopljeno.
Japonska trgovska mornarica je v drugi svetovni vojni imela velikansko škodo. Izgubila je 2.259 ladij, katerih tonaža je znašala skupaj 8,141.591 ton. Letalske sile zaveznikov so potopile 260 ladij (744.318 ton), mornar, letalstvo iz kopenskih baz je uničilo 130 ladij (363.318 ton), letala z letalonosilk so zadala smrtni udarec 360 ladjam (1,229.184 ton), podmornice zaveznikov so potopile 1.150 ladij (4,859.634 ton), mine so uničile 210 ladij (397.412 ton), topništvo je spravilo na dno morja 17 ladij (77.145 ton). Ob pomorskih nezgodah je bilo potopljenih 116 japonskih trgovskih ladij (306.386 ton), iz prometa pa so vzeli še 275 japonskih trgovskih ladij s skupno tonažo 755.802 toni.
Kako ogromno je bilo to uničenje, najbolj kaže statistika gradnje ladij v enem letu. Leta 1955 so na vsem svetu izdelali 1445 trgovskih ladij s skupno tonažo 5,3 milijona ton. Največ ladij so izdelali v Veliki Britaniji (276 ladij, 1,5 milijona ton; drugo mesto ima Zahodna Nemčija (929.569 ton), tretje mesto Japonska (828.730 ton); nato se razvrstijo Švedska (525.914 ton), Holandska (396.545 ton) in Francija (326.179 ton).
Vse ladjedelnice na svetu v enem letu niso mogle niti približno ustvariti tisto ogromno
floto, ki jo je med drugo svetovno vojno zgubila samo Japonska. Kje pa so še izgube Anglije, Italije in Nemčije? Človeštvu bo potrebno še najmanj eno desetletje, da bo nadoknadilo vse tisto, kar je bilo med vojno potopljeno.
V drugi svetovni vojni so bili veliki boji, v katerih so sodelovale milijonske armade. Orel, boj pri Kursku, Stalingrad, Dunquerque, Nor-mandie in podobna imena postavljajo v senco vse tisto, kar je bilo dotlej.
Za najbolj krvavi dogodek druge svetovne vojne pa smatrajo boj za utrjeni japonski otok Ivodžima na Pacifiku. Na tem malem otoku (osem kvadratnih milj), ki predstavlja pomembno strateško točko, so imeli Japonci v trenutku ameriškega napada 23.000 ljudi. Na ameriški strani je sodelovalo 800 vojnih ladij, tri divizije mornariške pehote (približno 70 tisoč vojakov) in močne letalske sile. V neprekinjenih borbah, ki so trajale 36 dni, so znašale ameriške izgube 21.000 vojakov, podoficir-
jev in oficirjev; posamezne enote so izgubile do 90 odstotkov ljudi. 21. marca 1945 so Američani poslednje branilce otoka pozvali k predaji, poziv pa je ostal brez odziva. Boj se je nadaljeval. Ko je bil 26. marca otok osvojen, je od 23.000 japonskih borcev živelo samo še 200 težko ranjenih.
To je bil boj, ki bo še dolgo vznemirjal človeštvo. Novinarji so ga imenovali „pekel Pacifika".
Po uradnem poročilu ameriškega vojnega letalstva so Američani od 7. decembra 1941 pa do 31. decembra 1944 v borbah proti Nemčiji in Japonski izgubili 17.830 letal. V zračnih bojih nad Nemčijo je bilo uničenih 6969 ameriških letal in nad Japonsko 1296, nemško protiletalsko topništvo je sestrelilo 5002 letali, medtem ko je japonsko protiletalsko topništvo uničilo 440 ameriških letal, nadalje so Američani izgubili na letališčih v borbi z Nemci 92 in z Japonci 354 letal, zaradi slabih vremenskih razmer, mehanskih okvar in drugih vzrokov so nad Nemčijo znašale izgube 2663 in nad Japonsko 994 ameriških letal. Nemci in Japonci so po ameriških podatkih izgubili v bojih z ameriškim letalstvom 50.658 letal, od tega 24.393 letal samo v zračnih bojih. Nemške izgube so po ameriških podatkih znašale 32.828 letal več kot pri Američanih.
Vse vojskujoče se države so v drugi svetovni vojni mobilizirale 110 milijonov ljudi od skupaj 210 milijonov odraslega moškega pre-
bivalstva, kolikor ga je bilo v teh državah, kar pomeni, da se je vojskoval vsak drugi odrasli moški. V prvi svetovni vojni se je vojskoval vsak 3. odrasli moški, kajti od 190 milijonov odraslih moških prebivalcev vojskujočih se držav je bilo takrat mobiliziranih 70 milijonov vojakov. V vseh vojskujočih se državah je bilo v prvi svetovni vojni udeleženih nekaj tisoč žensk, v drugi svetovni vojni pa je število ženskih udeleženk vojne znašalo že več stotisoč.
Po drugi svetovni vojni so bile vojne na Koreji, Indokini in Alžiru, lani je bil prizorišče vojne srednji vzhod, vojna v Vietnamu pa traja že sedem let.
Vojna v Indokini je veljala Francijo 860 milijard frankov. Koliko je vojna na Koreji stala Ameriko, se lahko izračuna samo približno. V razdobju od 27. junija 1950 do 30. junija 1953 so stroški za vojno na Koreji po najnovejših podatkih znašali 17.200,672.000 dolarjev, od tega skoraj dve milijardi za osebne izdatke. V dobrih treh letih, kolikor je trajala
korejska vojna, je Amerika prepeljala na Daljni vzhod 31,5 milijona registrskih ton različnega materiala, kar predstavlja dvakrat večjo tonažo, kot jo je Amerika prepeljala v prvi svetovni vojni.
Amerika daje vsako leto za oboroževanje 70 milijard dolarjev, od tega več ot 30 milijard za umazano vojno v Vietnamu. Pridni statistiki so izračunali, da stane vsak ubit ameriški vojak ameriško ljudstvo milijon dolarjev. Tudi Sovjetska zveza daje veliko za obrambo Severnega Vietnama, in sicer od 800 milijonov do milijardo dolarjev na leto.
Velike sile so na začetku novega poglavja v oboroževalni tekmi. V čast petdesetletnice oktobrske revolucije je Sovjetska zveza na Rdečem trgu v Moskvi pokazala pet novih raketnih sistemov. Temu je sledilo odkritje, da Sovjetska zveza preizkuša novo tehniko za lansiranje nuklearnega orožja z orbite v vesolju.
Bivši ameriški obrambni minister MacNa-mara je bil več kot enakovreden tekmec sovjetskemu sporočilu. Sporočil je, da je Amerika v zadnjih šestih letih „ne upoštevajoč moči, ki jih je namenila za vojno v Vietnamu", izdelala celo družino novega uničevalnega orožja, povečala je svoje divizije za 45 odstotkov, število ladij z dirigiranimi projektili je povečala za 200 odstotkov, zračne taktične borbene sile so se povečale za 40 odstotkov, kapaciteta moštev, ki se prevažajo s helikopterji, je bila povečana za 300 odstotkov, kapiciteta strateškega letalstva za 340 odstotkov, jedrsko orožje v ameriki za 100 odstotkov in seštevek mega-tonaže nuklearnega orožja za 160 odstotkov.
Povsod na južni polovici globusa pa je vse več in več ljudi, vse več in več revščine. Celo v Ameriki, kjer imajo več kot 200 milijonov prebivalcev, se veča revščina v mestih, v kongresu pa je opozicija proti programom pomoči tujini.
Toda vsi veliki narodi dajejo vse več milijard za orožje. Matematika vojn in priprav za vojne je zastrašujoča. Človeštvo porabi več kot 130 milijard dolarjev (to je v našem denarju skoraj 3,500.000,000.000 šilingov!) v enem samem letu za oboroževanje, od tega samo Amerika več kot 70 milijard dolarjev.
To so grozljiva števila, nad katerimi bi se morailo človeštvo zamisliti prej, preden se zgodi najhujše: tretja svetovna vojna.
„Če bi nekega dne Amerika uporabila pri napadu na Vzhod vodikovo bombo, bi zaradi delovanja radioaktivnosti umrlo nekaj sto milijonov ljudi; milijone ljudi pa bi to pokosilo tudi zunaj tistih držav, ki bi jih hoteli uničiti z vodikovo bombo."
To trditev je izrekel neki ameriški general pred senatnim pododborom, ki je raziskoval ameriški zračni potencial zaradi določanja proračuna. In je še dodal: „Po aktualnih izračunih bi umrlo nekaj sto milijonov ljudi na eni in na drugi strani. To je odvisno tudi od smeri vetra. Če bi veter pihal v smeri vzhoda in juga, potem bi umrli milijoni prebivalcev Japonske, na Filipinih in morda še naprej. Če bi veter pihal proti zahodu, potem bi umrli vsi Evropejci."
Kako neskončno večje bi bile torej izgube ljudi v primerjavi s tistimi, ki jih je zahtevala prva ali druga svetovna vojna.
,Po morebitni 3. svetovni vojni bi se samo še kamenjali*
To je proti koncu svojega življenja izjavil genialni fizik Albert Einstein.Videti je, da so sadovi druge svetovne vojne delovali na človeštvo. Mir — to je edina možna perspektiva. Vojna — to bi bilo zadnje poglavje žalostne tragedije, v kateri bi bilo pobitih sto in sto milijonov ljudi, v kateri bi civilizacija nazadovala za tisočletja. Mir — to ni želja milijonov in sto milijonov, ampak zahteva tri in pol milijarde ljudi. Samo mir je zagotovilo za napredek, srečo in blagostanje. Zato v polni meri velja domislica, ki pravi:
„Celo najslabši mir je boljši od najboljše vojne"
^_____________________________________________________________________________________/
IIHIIIIinillH.................imuna. imilinillllllllllllllllllUllllllllllllUlllllllllHIUIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIHIIllllllllllNlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimillllllilllllll; lllllllllUllIlilllllHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIKIIIIIirillllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllilillllll
zrak je bil poln prelepe pesmi, ki je zazvenela časih glasno in mogočno, da so se dvigali glasovi prav gor do sonca, in je potem polagoma ugašala, tako da je bila podobna samo še trepetajočemu zdihu.
Voz je dospel na ravnino, na široko, gladko veliko cesto. Ob cesti je stala tu pa tam hiša — vrata zaklenjena, okna zabita: vse je bilo na Gori. Dohajali so romarje in romarice, prehiteli so bili velik voz, ki je bil ves natlačen, da sta ga komaj vlekla kljusasta konja. Romarji, ki so hodili peš, so zavili kmalu na drugo pot, ki je držala preko močvirja in se je spenjala potem strmo na hrib; in pomikala se je navzgor dolga vrsta, podobna vrsti črnih mravelj.
Na vozu sii je bila Francka spet obula čižme. Ob žak-Ijevini, ki je ležala na dnu voza, si je obrisala prah. Popravila si je tudi lase in si je prevezala ruto. Časih je posegla v žep, da bi videla, če ni izgubila desetice. Vsa žalost je bila že daleč zadaj, izginila je tako čisto brez sledu, kakor so izginile sence, ki so ležale še malo prej po vsej dolini in jih zdaj nikjer več ni bilo. Samo telo se je še stresalo — kakor se stresa listje v rosi, kadar zasveti zora.
Počasi je vlekel voz po ovinkih. Došel jih je sredi hriba lahek koleselj; sedel je v njem župnik od sv. Pavla. Moški so se odkrili, ženske so pozdravile z zategnjenim glasom, s kakršnim odgovarjajo pri litanijah. Koleselj je švignil mio in se je kmalu skril za drevje. Od zgoraj je prihajal šum, ki je bil zmerom glasnejši, kakor da bi se bližali slapu. Ves skrivnosten in prazniški je bil ta šum — Francki je bilo, da stopa s sklonjenim životom in pobožno povešenimi očmi v veliko cerkev, kjer buče orgle in je zrak poln dišečega kadila. Izza drevja se je vzdignilo visoko sivo zidovje. V stolpu je zvonilo k deveti maši, ali zvonenje se je slišalo v bližini nerazločno, kakor da bi prihajalo iz zemlje.
Pred veliko hišo, gostilnico, se je voz ustavil, ženske so stopale počasi dol, ker so jim bile noge odrevenele, in hla-
pec je zavlekel prazen voz na dvorišče. Frančka je stala in ni videla, kam bi se obrnila; od velikega šuma — kakor ob nedeljah pred cerkvijo — in od kričanja ljudi, ki so prihajali v gručah mimo, se ji je vrtelo v glavi; šla je za vozom. Hlapec se je ozrl nanjo in se je zasmejal.
„Le pojdi, te bomo že čakali. Po kosilu pojdemo."
In ko je šla, je še zaklical:
„Nič se ne boj, te bomo že poiskali!"
Sla je med ljudmi po klancu in je prišla na velik prostor, ki se je razprostiral pred cerkvijo. Cerkev je bila stara in velika, sivo zidovje je kipelo skoro do neba, tako da so bili kostanji, ki so rasli ob zidu, čisto pritlikavi. Velika vrata so bila na stežaj odprta; široke kamnite stopnice so držale do vrat in ljudje so hodili venomer gor in dol. Iz cerkve se je slišal zvonek glas — pridiga je bila. Od oltarja se je svetilo od prižganih sveč in od zlata in srebra, tako da so oči zamežikale, če so pogledale gor. Pred cerkvijo je bilo brez števila belih šotorov in tam so bile naprodaj lepe in drage reči. Francka je tiščala desetico v roki in je hodila v gneči — bilo ji je kakor v sanjah. Pred vsakim šotorom so se trli ljudje in Francka se je komaj prerila, da bi gledala. Proda-javke so kričale venomer, vse so bile debele in rdeče. Zenske so se prepirale, ogledovale svete podobe, svetinje, molke, križce, sveče in blago za obleke, predpasnike, nogavice, rute . .. Vse je govorilo vprek, glasovi so se križali, spajali, so se dvigali in so pojemali, tako da je bilo vse en sam nerazločen šum. Francko je nosilo, kakor da bi plavala. Zdaj jo je zaneslo čisto blizu cerkve, tja k šotorom, kjer so prodajali sveče, svetinje in molke za pobožne romarice; potem jo je neslo počasi nazaj proti šotorom, kjer so bile nakopičene medene slaščice. Tiščala je desetico v roki, ali zdaj ji še ni prišlo na misel, da bi kupovala; gledala je samo in tako ji je bilo, kakor da bi oku-
šala od vsake lepe stvari, ki so jo oči ugledale, in kakor da bi bilo vse to pripravljeno zanjo.
Tok jo je nesel spet navzgor, proti cerkvi, in opazila je, da stopa že po stopnicah. Od vseh strani so vreli ljudje — zvonilo je k deseti maši, ki jo je daroval župnik od sv. Pavla. Med vrati so se gnetli, niso mogli naprej; nekateri so še prihajali od devete maše in tako se je časih ves tok pomaknil prav do stopnic, nazaj, potem pa se je pognal šiloma spet do vrat. Ljudje so molčali in so rili s komolci. Velika gneča je bila pred kropilnim kamnom. Trikrat se je bila prerila Francka do njega in trikrat jo je zaneslo v stran; iztegala je roko, da bi pomočila prste v blagoslovljeno vodo ter se prekrižala; toda ni se mogla ganiti in dotaknila se je samo ust z mokrim palcem; do čela ni mogla seči, ker so ji tiščali roko k životu.
Zacingljali so zvončki, orgle so se oglasile na koru, oblak dišečega dima se je vzdignil izpred oltarja.
Francka je stala sredi cetkve, ob klopeh. 'Polagoma se je spustila na kolena, sklonila je glavo in je odprla molitvenik. Obšlo jo je nekaj neizmerno lepega in sladkega in zajokala bi od sreče. Brala je počasi, od črke do črke, lepe mašne molitve; ustnice so se premikale, oči so bile rosne in lica so gorela. Iz znanih skrivnostnih besed, ki jih človek bere in ki begajo medtem njegove misli po tujih krajih, med grehi prejšnjega življenja, med upi prihodnosti, je vstajala globoka sladkost in je polnila srce do vrha, vstajalo je iz njih cingljanje zvončkov pred oltarjem, mogočno petje orgel in duh kadila, ki je plaval nad glavami in je legal na vse pobožno ljudstvo, kakor blagoslovljen pajčolan. Francka si je komaj še upala izgovarjati besede, ki so stale tam napisane z velikimi črnimi črkami in so ji gledale v obraz, mirno in skrivnostno, kakor Mati božja z oltarja;
(Nadaljevanje sledi)
Od leta 1393
Pliberški sejem na travniku
največje in najstarejše ljudsko slavje južnih predelov Koroške
od sobote 31. avgusta do ponedeljka 2. septembra 1968
Mizarstvo
HANZEJ
LEITGEB
Šmihel nad Pliberkom St. Michael ob Bleiburg
O Kvalitetna izdelava vseh visi mizarskih del ■ Specialna Izvedba kuhinjske opreme B Priznano stavbeno mizarstvo
Vse za Vašo hišo in gospodarstvo Vam nudi najugodneje trgovina	Kj	GUI	LL O X B I
VALENTI N			IN ANGELA
	B	L A	Ž E J
tel. (0-42-35) 394 - nočna štev. 302	? L 1	BERK	— LIBUČE
mojster
Slikar in pleskar
Josef fkiješ
PLIBERK
BLEIBURG
izvaja vsa v slikarsko in pleskarsko stroko spadajoča dela z odličnim strokovnim znanjem v zadovoljstvo vseh naročnikov
GOSTILNA HRUST
Richard Staudegger
Loibach - Bleiburg Libuče - Pliberk
• Priljubljena starodavna domača gostilna 0 prijetni prostori 0 v skalo vklesana naravna klet 0 blagodejno senca pod koJatiml drevesi 0 in kegljilče
Kmečka gospodarska zadruga Pliberk
prodaja po ugodnih pogojih krmita, vseh vrst gnojila, semenje, kmetijske stroje in orodje ter ostale kmetijske potrebščine	Kupuje žita
in druge kmetijske pridelke
Domači denarni, hranilni in 'kreditni zavod je
Hranilnica in posojilnica Pliberk
Izvaja In posreduje vse bančne posle
V Šmihelu pri Pliberku pa vam je v vseh denarnih zadevah na razpolago domača Hranilnica in posojilnica Poslužujte se je!
1. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.15, 17.00, 17.00, 22.00, 23.00, 24.00.	.	,
Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje In praznikov). 6.00 Pozdrav — 6.40 Jutranja opažanja — 6.45 Vesele melodije — 7.10 Včeraj zvečer v svetu — 7.20 Jutranja telovadba — 8.45 Dobrodošli z novicami — 9.00 Za prijatelje glasbe — 10.05 Magazin ob desetih —
11.00	Roman v nadaljev. — 11.15 Opoldanski koncert
—	13.00 Operni koncert — 13.45 Gospodarska poročila — 14.00 Slavni orkestri, slavni dirigenti — 15.00 Več uka, več znanja — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.10 Kulturna poročila — 17.30 Mladinska redakcija — 18.00 Večerni koncert — 18.55 Danes zvečer boste videli in slišali.
Sobota, 31. 8.: 6.09 Vesele melodije — 8.15 Jutranja glasba — 9.00 Smeh sodi k oliki — 13.30 Tehnični razgled — 13.45 iz opernega sveta — 14.30 Literarna delavnica — 15.00 Holandski festival — 17.10 Salzburške slavnostne igre — 18.00 Evropa poje: Poljska
—	18.30 Poljski narodni plesi — 20.00 Portret — 21.00 Violinske sonate Ludvviga van Beethovna — 22.10 Srce sveta — 23.10 Majhna nočna glasba.
Nedelja, 1.	6.05 Vesele melodije — 9.10 Satirična
oddaja — 11.00 Poročilo iz Alpacha — 11.15 češkoslovaška filharmonija — 13.20 Stališče — 13.35 Operni koncert — 15.00 Popoldanski kncert — 16.30 Križem skozi svet, križem skozi čas — 17.05 „Pevci mojstri iz NOrnberga", opera — 22.30 Veliki možje avstrijske književnosti — 23.10 Glasba z Dunaja.
Ponedeljek, 2. 9.: 6.05 Odkrito povedano — 6.08 Agrarna politika — 6.13 Vesele melodije — 9.00 Za prijatelje glasbe — 17.15 Pogled v literarne revije — 17.30 Mladinska redakcija — 19.45 šansoni — 20.00 Evropski koncert — 21.00 Melodije klasične operete
—	21.30 Dunajska šola — 22.10 Znanje časa.
Torek, 3.	6.05 Preden odidete — 6.12 Vesele me-
lodije — 15.00 Po sledovih Erazma Roterdamskega —
20.00	Spectrum Austriae — 21.30 Glasbeni feljton — 22.10 Sila, pravo, morala — 23.20 Eksperimentalna glasba.
Sreda, 4. 9.: 6.05 Odkrito povedano — 6.09 Vesele melodije — 15.00 številke v duhovni zgodovini človeštva — 17.15 Pesnica lise Esther Hoffe — 17.30 Mladinska redakcija — 19.30 Koncert newyorških filharmonikov — 21.20 Komorna glasba — 22.10 Mednarodna radijska univerza — 22.30 Kriminalna igra.
TOTAL črpalka za L/Ul It?	. bencin v Libučah
Primoschitz Zadnja pred mejo.
Loibach - Bleiburg	Libuče - Pliberk
Ob sejmih
in ob vsakem letnem času pijemo priznano odlično in osvežujoče pivo pivovarne
SORGENDORF
m
Sobota, 31. 8.: 5.05 Ljudske viže — 5.50 Obvestila za kmetijske delavce — 7.55 Naš hišni vrt — 8.15 Priljubljene melodije — 10.05 Glasba za zabavo — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za filateliste — 14.00 Velik zabavni koncert — 15.00 Koroški roman — 15.30 Koncert po željah — 16.30 Glasbeni avtogrami — 17.10 Pisano sobotno popoldne — 18.00 Vaš konjiček
—	18.50 Kulturno-politične perspektive — 21.00 Zveneča Avstrija — 22.25 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 1. 9.: 6.35 Ljudska glasba — 7.35 Mapa veselih not — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Ljudska glasba za mesto in podeželje
—	10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.25 Glasbeni desert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Koncert po željah
—	16.00 Otroška ura — 16.30 Dunajska glasba — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Pregled koroškega tiska —
18.15	Pisane note — 18.30 Pogovor o umetnosti — 18.45 Otroški zbori — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Govori deželni glavar Sima — 21.30 Predvsem zabavno.
Ponedeljek, 2. 9.: 5.05 Godba na pihala — 9.00 Havajske melodije — 9.30 Ameriške visokošolske pesmi — 10.05 Glasbeni spomini — 11.00 Ljudska glasba — 15.00 Nova koroška pesem — 15.15 Koroški knjižni kotiček — 17.10 Glasba je naš konjiček —
19.15	In kaj mislite vi — 20.10 Radijska igra — 21.30 Ljudska glasba sosedov.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 31. 8.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedelja, 1. 9.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 2.	14.15 Informacije — Kmetijska od-
daja — 18.00 Otroci, poslušajte.
Torek, 3. 9.: 14.15 Informacije — Od tedna do tedna na Koroškem — Športni mozaik.
Sreda, 4. 9.: 14.15 Informacije — Otroci igrajo za otroke.
četrtek, 5. 9.: 14.15 Informacije — Igrajo mali slovenski ansambli — Tudi od mene zavisi ugled naroda.
Petek, 6. 9.: 14.15 Informacije — Planine sončne, ve moj raj — Za krmilom.
•	KRASNA LEGA
0 ODLIČNI, MODERNI IN UDOBNI GOSTINSKI PROSTORI
•	IDEALNO LETOVIŠČE
OB VSAKEM LETNEM ČASU
„PETZENKONIG“
GOSTILNA FRANZ NEUBERSCH
UNTERORT BEI BLEIBURG PODKRAJ PRI PLIBERKU
$ DOLINSKA POSTAJA VZPENJAČE NA PECO •
Trgovina
Karl Ferra
Špecerijo
železnina
manufaktura
kmetijski
pridelki
gradbeni
material
Pliberk - Bleiburg, Bahrvhofstrafje 16 Postgasse 13	Telefon 219 in 220
Tesarski mojster
Valentin
Krof
PLIBERK • BLEIBURG
izvaja vsa v tesarsko stroko spadajoča dela v zadovoljstvo vseh noročnikov
	četrtek, 5. 9.: 6.05 Preden odidete — 6.09 Oddaja
Tvrdka Ferdinand Stefitz	delavske zbornice — 6.45 Vesele melodije — 15.00 Po sledovih Erazma Roterdamskega — 17.15 Avstrijska književnost danes — 17.30 Iz raziskovalnega dela visokih šol — 19.45 Pesmi Huga Wolfa — 20.00 Glasbeno potovanje okoli sveta leta 1708 — 20.45 Klavirska dela Franza Schuberta — 23.10 London-Pariz-Rim. Petek, 6. 9.: 6.09 Oddaja delavske zbornice — 6.13 Vesele melodije — 15.00 Chinatovvn v San Franciscu — 17.30 Mladinska redakcija — 19.45 šansoni — 20.00 Radijska igra — 20.55 Španska folklora iz Andaluzije — 21.15 Violinske sonate Ludvviga van Beethovna — 22.10
Pliberk - BI e i b u r g	
	
	
• KOVTRI	Knjige znanja — 22.30 Kriminalna igra — 23.10 Glasba
O MATRACE	z Dunaja.
• OBLAZINJENO POHIŠTVO	REGIONALNI PROGRAM
	Poročila: 5.00, 5.50, 6.30 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.00.
Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje In praznikov): 5.00 Pozdrav — 5.40 Jutranja opažanja — 5.45 Kmetijska oddaja — 6.05 Jutranja telovadba — 8.05 Zveneč Jutranji pozdrav — 9.00 šolska oddaja — 11.30 Kmetijska oddaja — 11.45 Za avtomobiliste — 12.00 Opoldanski zvonovi — 13.05 Objave — 14.00 Za ženo
—	14.15 Slovenska oddaja — 15.30 Otroška ura — 16.00 Koncert po željah — 18.15 Odmev časa — 18.45 Šport
—	18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda.
Gostilna - penzion Marija in Lekš Kos Borovje pri Pliberku Woroujach bei Bleiburg Pri)etna gostilna za domače In oddaljene goste • tujske sobe za lelovtlčarje - zdrava lega, tlhola, gozd, polje in travnik - lep razgled na spodnje Karavanke.	Zadnja gostilna pred meja.		0 Trgovina s kmetijskimi stroji 0 Reparafurna delavnica 0 Ključavničarstvo 0 črpalka za bencin Karl Kotschnig Šmihel nad Pliberkom St. Michael ob Bleiburg Obiščite našo razstavo na sejmu!
		
Velemizarstvo		Kolodvorska gostilna
JOHANN WUNTSCHEK		Elfriede in Konrad Jorgl	Drveša vos - Ebersdorf
Nonča vos - Pliberk Einersdorf - Bleiburg		kolodvor Pliberk
• Gradbeno in pohištveno mizarstvo		Priljubljena restavracija
0 Specialna Izvedba vseh vrst opreme		Negovane pijače — okusna jedila
Tel. 2A3	0 točno In solidna postrežba		Domača in solidna postrežba.
širite (Slovenski vesžnzkl		
Priznano domače podjetje vam nudi vse, kar pofrebujefe za gospodarstvo in gospodinjstvo ter vse kmetijske potrebščine — stroje, orodje in nadomestne dele.
Obiščite našo razstavo na Pliberškem sejmu.
Hanzi Lomšek
ŠT. LIPŠ - ST. PHILIPPEN pošta Dobrla vas - Eberndorf
Na sejemskem travniku ne razstavljamo. Odprto imamo tudi v nedeljo. Upoštevajte naše posebno ugodne sejemske posebne ponudbe v naših izložbah
Nakupni Center kupuj pri Kraut-
Poskusite neobvezno HORNIG kavo kofrosta-oplemeniteno. Brezplačna pokušnja kave od 1. do 3. septembra 1968.
u in varčuješ
Opekarna
Stefan Liesnig
Pliberk - Bleiburg
•	Kletni kamni 0 Kvadri
9 Stropi tipa Kafzenberger
•	Betonska opeka in strežniki
•	Cevi
•	Pesek O Gramoz
Gorska gostilna na Peci
Berggasthof Siebenhiitten Petzen
Erhard Kraut
ustreže vsem turistom v zadovoljstvo. Idealni pogoji za zimski šport. — Nočišča na razpolago. — Gorska vzpenjata do Siebenhiitten.
Gostilna Železnik
Herta
Marin
in Simon
Loibach bei Bleiburg Libuče prt Pliberku
Priznana in priljubljena gostilna sredi vasi, v njej se počutijo gostje od blizu in daleč prijetno in domače.
	Trgovina
Bogata	Franc Kušej
ponudba in izbira	Šmihel nad Pliberkom
vsakovrstnih potrebščin	St. Michael ob Bleiburg
za vsakega. -	Kvalitetni prodajni artikli.
Priznana domača in solidna postrežba!	
V trgovini s stroji
Max Traun
Pliberk - Bleiburg
O vse poljedelske stroje O Hvalne stroje O radlo-aparate
O kolesa In motorna kolesa po ugodnih cenah In plačilnih pogojih
Pliberški sejem na travniku
tradicionalno srečanje v južnem predelu Koroške
Največje in po svoji 475-letni tradiciji najstarejše ljudsko slavje južne Koroške — pli-berški sejem na travniku — je pred vratmi. Od jutri popoldne do vključno ponedeljka bodo vse poti od blizu in daleč vodile v prijetno obmejno mesto v Podjuni, kakor je to navada že od pradavnih dni.
iuiri se bodo po starem običaju domači obrtniki, industrialci in proizvajalci v pestri povorki podali izpred glavne šole na sejmišče, kjer bo uradna otvoritev letošnje sejemske prireditve. Tokrat bo prvi sodček odličnega piva domače pivovarne Sorgendorf simbolično načepil deželni glavar Hans Sima.
Zadnja leta je bil pliberški sejem na travniku deležen množičnega obiska, saj so letno našteli okoli 20.000 obiskovalcev od blizu in daleč. Zelo razveseljiv je bil tudi vsakoletni obisk iz bližnjega zamejstva, kakršnega je pričakovati tudi letos, saj so prireditelji sejma spel vabili predstavnike in prebivalstvo tudi v obmejnih občinah Slovenije.
Torej je pričakovati, da bo v prihodnjih dneh v Pliberku spet živahno sejemsko življenje, ki po stari tradiciji obsega družabnost, zabavo in živahno prosto trgovanje. Številna podjetja so pripravila bogat izbor najrazličnejšega blaga in potrebščin za gospodarstvo, gospodinjstvo in zasebne potrebe, gostinska podjetja in zabavni park pa bodo skrbeli za prijetno razpoloženje.
Zato nasvidenje na letnem sejmu na travniku v Pliberku!
AVSTRIJA
^recevizuat
JUGOSLAVIJA
Sobota, St. 8.: 14.30 Mednarodni teniški turnir — 18.30 Poročila — 18.35 Od tedna do tedna — 19.00 Družina Feuerstein — 19.45 čas v siiki — 20.15 ..Celimar", prenos komedije iz Spitlala ob Dravi — 21.50 šport
—	22.20 čas v sliki — 22.30 »Sulica osvete".
Nedelja, 1. 9.: 14.00 Mednarodni teniški turnir —
17.00	Za otroke — 17.25 Kontakt — 17.45 Za družino — 17.55 Iz zgodovine motodirk — 18.30 Pesem z Dunaja
—	19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Šport
—	20.15 »Jegor Buličov", drama — 21.40 čas v sliki. Ponedeljek, 2. 9.: 18.25 Poročila — 18.30 Podoba Avstrije — 19.00 Zaljubljen v čarovnico — 19.45 čas v sliki — 20.15 Z dežnikom, očarljivostjo in melono — 21.05 Poštni predal 7000 — 21.15 Telešport — 22.15 Čas v sliki — 22.25 Posebej za vas.
Torek, S. 9.: 18.25 Poročila — 18.30 Novo iz kmetijstva — 19.00 Hiram Holiday — 19.45 Čas v sliki — 20.15 Ta naš svet — 21.00 Čista koža — 22.10 čas v sliki.
Sreda, 4. 9.: 11.00 Broadwayske melodije — 12.25 Telešport — 17.00 Pavliha pri cvetlični kraljični — 17.40 Mala risarska šola — 18.05 Mednarodni mladinski magazin — 18.25 Poročila — 18.30 Kultura aktualno —
19.00	Televizijska kuhinja — 19.45 čas v sliki — 20.15 Slika Doriana Graya — 22.00 X minus 32 — 23.00 čas v sliki.
četrtek, S. 9.: 18.25 Poročila — 18.30 šport — 19.00 Dezernat M — 19.45 čas v sliki — 20.00 Zlati strel — 21.35 Čas v sliki — 21.45 Doba velikih režiserjev.
Petek, 6. 9.: 11.00 Slika Doriana Graya — 18.25 Poročila — 18.30 Podoba Avstrije — 18.50 Gotovo vas bo zanimalo — 19.00 Tajno poslanstvo Johna Draka — 19.45 čas v sliki — 20.15 Ura bije 13 — 21.45 Na obeh bojiščih: Bombe na Japonsko — 22.15 Čas v sliki — 22.25 Glasba pred polnočjo.
Sobota, 31. 8.: 18.30 Disneyev svet — 19.20 Nebo Evrope v drugi svetovni vojni — 20.00 Dnevnik — 20.30 Vijavaja — 20.35 Zabavno-glasbena oddaja — 21.35 Karavana zapravljivčkov — 22.00 Osvajalci — 22.50 Kažipot — 23.05 Poročila.
Nedelja, 1. 9.: 9.10 Oddaja v madžarščini — 9.30 Dobro nedeljo voščimo — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Disneyev svet — 18.20 Satirično humoristična oddaja — 19.10 Notredamske sence — 20.00 Dnevnik
—	20.45 Vijavaja — 20.50 Zabavno glasbena oddaja
—	21.50 Športni pregled — 22.20 Dnevnik.
Ponedeljek, 2. 9.: 9.35 šolska oddaja — 14.45 šolska oddaja — 18.30 Po Sloveniji — 18.50 Reportaža — 19.20 Kulturni film — 19.40 Plošča za poletje — 20.00 Dnevnik — 20.30 Vijavaja — 20.35 Uredba, drama — 21.35 Resna glasba — 21.50 Poročila.
Torek, 3. 9.: 9.35 Šolska oddaja — 14.45 šolska oddaja — 18.30 Risanke — 18.50 Filmska burleska — 19.05 Izobraževalna oddaja —• 20.00 Dnevnik — 20.30 Vijavaja — 20.40 Celovečerni film.
Sreda, 4. 9.: 18.40 Kljukčeve dogodivščine — 19.05 Zabavno glasbena oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.35 Veliki svet na zaslonu — 21.35 Serijski film — 22.25 Poročila.
četrtek, 5. 9.: 9.35 šolska oddaja — 14.45 šolska oddaja — 17.30 Serijski film za otroke — 18.00 Po Sloveniji — 18.20 Moški zbor »Slava Klavora" iz Maribora
—	18.45 Kaleidoskop — 19.05 Zabavno glasbena oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.50 Dramatiziran roman — 21.50 Jazz festival v Ljubljani — 22.10 Poročila.
Petek, 4. 9.: 9.35 Šolska oddaja — 14.45 šolska oddaja — 18.30 Žaba v črnilniku — 18.45 Zapojte z nami — 19.05 Kulturni film — 19.35 Niso samo rože rdeče — 20.00 Dnevnik — 20.35 Celovečreni film.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah In praznikih): 5.30 Svetujemo vam — 6.00 Napotki za turiste — 6.50 Danes za vas — 7.00 telesna vzgoja — 8.00 Pregled sporeda — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Prireditve dneva in pregled sporeda —
13.10	Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Komentarji — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.10 Obvestila — 19.15 Glasbene razglednice — 22.00 Pregled sporeda za naslednji dan — 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 31. 8.: 8.08 Iz koncertov in simfonij glasbenih romantikov — 9.00 Zanimivi doživljaji velikih raziskovalcev — 9.15 Glasbena pravljica — 9.30 čez travnike zelene — 9.50 Naš avtostop — 12.40 Pojeta Esma Redžepova in Predrag Gojkovič — 14.05 Paleta za-bovnih melodij — 15.45 šaljive srbske narodne zgodbe — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Igramo beat — 18.50 S knjižnega trga — 20.00 Sobotni večer — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.30 Iz fonoteke radia Koper — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S, pesmijo in plesom v novi teden.
Nedelja, 1. 9.: 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.38 Skladbe za mladino — 9.05 Voščila — 10.00 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 12.10 Voščila —
13.15	Iz opernih partitur — 13.40 Nedeljska reportaža
—	14.00 Narodno zabavna glasba — 14.30 Humoreska tedna — 14.45 Z velikimi orkestri v tričetrtinskem taktu — 15.05 Popoldne ob zabavni glasbi — 16.00 Radijska igra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne
—	20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.15 SerenadnS večer.
Ponedeljek, 2. 9.: 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.15 Iz albuma skladb za mladino — 9.30 Z operetnih odrov — 12.10 Medmurske in zagorske ljudske pesmi — 12.40 Koncert pihalnih orkestrov — 14.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 14.35 Voščila — 15.40 Zbor »Tine Rožanc" iz Ljubljane
—	17.05 Operni koncert — 18.35 Mladinska oddaja —
19.15	Poje Edvin Fliser — 20.00 Dubrovniške poletne prireditve — 22.10 Radi ste jih poslušali.
Torek, 3. 9.: 8.08 Z našimi solisti v romantičnih operah — 9.00 Zanimivi doživljaji velikih raziskovalcev — 9.15 Mladinski zbor radia Budimpešta in berlinskega radia — 12.10 Iz opere »Glumači" — 12.40 Iz kraja v kraj — 14.05 Koncert za oddih in zabavo —
15.40	V torek nasvidenje — 17.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.15 Iz naših studiov — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.15 Poje Metka Štok — 20.00 Radijska igra — 20.36 Nočni akordi — 21.15 Parada popevk — 22.10 Jugoslovanska glasbena tribuna — 23.05 Dagestanske ljudske pesmi.
Sreda, 4. 9.: 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Pisare svet pravljic in zgodb — 9.15 Počitniški pozdravi —
12.10	Yehudi Menuhin in komorni orkester iz Batha —
12.40	Slovenske narodne pesmi — 14.05 Igramo za razvedrilo — 14.35 Voščila — 15.40 Kvintet »Anton Nefat" poje narodne — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Pittsburški simfonični orkester — 18.45 Naš razgovor
—	20.00 »Ekvinokcij", opera Marjana Kozine — 21.38, Godala v noči — 22.10 Zaplešite z nami.
ELEKTRO MICHAEL H O L L A U F
PLIBERK - BLEIBURG
t
Izvaja strokovnjaško vsakovrstne električne instalacije - vode za tok - svetlobne naprave -zalčitne naprave proti strall.
Trgovina električnih potrebščin
Pečarsko podjetje
^lfz?ecf Hcidev
Pliberk • Bleiburg
•	Ploščice
za tlakovanje
•	številnike
•	peči
•	Mellerjeve peči
•	obloge
Obiskujmo priljubljeno gostilno
BRUCMRT v Pliberku
(lastnik Manfred Mlinar)
•	Prvovrstne okusne jestvine
•	negovane pijače
•	kavarna
•	gostoljubna postrežba
Zidarski mojster
Hans
« j. .i PLIBERK
Vodivnik bleiburg
Vsa v zidarsko stroko spadajoča gradbena dela izvaja priznano podjetje v zadovoljstvo naročnikov
Strokovna trgovina
Franc in Ida Stefitz
PLIBERK
„	BLEIBURG
Papir,
pisarniške potrebščine,
šolske knjige in potrebščine, časopisi
in časniki, igrače, parfumerija i. dr.
Gostilna
LUISE in ŠTEFAN
MAČEK PLIBERK
BLEIBURG
O Nova gostilna
O prijetno opremljena In na privlačnem kraju O kvalitetna in solidna postrežba
Dobava peska in gramoza
MIZARSTVO
Jo sef Grauf
Priznana delavnica za vsakovrstno pohištveno in gradbeno mizarstvo. Svojim naročnikom daje PLIBERK	koristne
BLEIBURG strokovne nasvete.
Vse vrste električnih instalacij, razdelilnih naprav, zračevalnih in svetlobnih naprav
izvaja
v zadovoljstvo naročnikov tvrdka
Gostilna in kavarna		SENDVIČI	Za ples in zabavo igra godba	Obiščite fudi lepo izletniško točko
BREZNIK	•	PIŠČANCI NA RAŽNJU	R O b 1H S O H ** iz Knittelfelda (Veseli Štajerci)	»HoteS Turnersee" in kamping ob Zablatniškem jezeru
PLIBERK - BLEIBURG	•	ČEVAPČIČI	.GRINZING NA TRAVNIKU" in „VELIKA POSKUŠNJA VIN"	Vsi prisrčno vabljeni!