Poštnina plačana u gotovini. Ljubljana, sreda 19. maja 1920. Stev. 113. Cena po poiti: sa celo leto . H 8?‘— za pol leto . K M*— za četrt leta. 8 zr— zal mesec. . H r— Za Ljubljano mesečno 7 R Za inozemstvo meseCno H IZ-— Uredništvo in uprava: Hopitarjesa ulica št. & Uredn. telefon štev. 50 Številka 60 vin. Posamezna številka 60 vin. Posamezna NEODVISEN DNEVNIK MOO naših ujetnikov sz Rusije na potu v domovino. Anttlpli, a’ tna5a- Poročajo nam: {Uo ? Poslanstvo v Belgradu je sporo-Viadiva \ v^a da odpotuje v kratkem iz °stoka ladja s 1000 jugoslovanski- mi in 1000 rumunskimi vojnimi ujetniki. — Število Jugoslovanov, ki se še nahajajo v Sibiriji, se da težko ceniti. Brezdvomno jih je blizu 10.000. Socialni demokrat obsoja komuniste. soc, d ®ana> 19. maja. Vstrijski kancler na veVtf’ ^r' ^enner je 16. t. m. govoril javil s* ^ ^e^avs'^em shodu v Linču. Iz-rekel d l ,Pro^ diktaturi proletariata in stavil’a * j nasilua uvedba diktature po-v l>odo'la vse- Bajoneti se morajo vsako izkl’učiti in nehati mora avstriisV C‘ Rusiia ie svareč zgled, ki ga posneti y^ro^e^ariat ne mote in ne sme sak poizkus, da bi se uvedla dik- tatura proletariata, bi bil zločin na delavstvu. Komunistično idejo — je nadaljeval Renner — zlorabljajo danes ljudje, ki so drugače vedno v nasprotju s pravico in zakonom, ki se nočejo podvreči nobenemu redu in disciplini. Izgredi anarhističnega sloja navadno podero pravice in svoboščine proletariata. Visoke misli proletariata o obnovi človeške družbe nimajo s početjem teh ljudi nič skupnega. »Boi)ševiki“ z Vinice pred sodiščem. Danes c • Ljubljana, 19. maja. senatom r lc. )e Pričela pred kazenskim Prava _ 'Poljanske deželne sodnije raznimi v.^dkih, ki so se vršili lani spo-^°žba nr Obtoženih je 12 oseb. Ob- ^uSeli <■„ j °be, Matija, Stanko in Peter čali vprič,21- aprila 1919 na Vinici kri-■'°sipa §i° z°rane množice pred trgovino Ve7ai: • er*a: »Dol niim. da ča bomo *Vezalj ^ c, lij lin f vid ^ajte blad0SOc^- Vderite v prodajalno in je pa ?iSettl *n vse razbijte!« Ivan Ko-?Wani mn «'• apr^a i919 na Vinici govoril ,0: »Neka 0 deželni vladi za Sloveni -114 opravo ’e Pos^av^a saiua sebe ne da bi kaj vprašala si Zasj|j S°sPodi je bilo samo do tega, a britj ^bro službo, za narod se ga.« Petru Balkovcu iz Vinice se Pa v»nici « . • aPnIa t”60 gabimo Alu°r^ zbrani množici, »Mi ne ^rbi l,«*. Sandra, mi hočemo republiko, k‘"i)a p . m pei: »&ia i Peter R !}ra'° rekruti!« # oro. . °aikovec mlajši je pa na Vinici brez pusk, ;o govoril vojakom: »Vrzite je j°c *** idite domov!« Florjan Ma-1 V)Lh 2,1, aPnla 1919 na Vinici pred 4uPnik r„ ri1 *^°li z Aleksandrom!« — l ,Cerkvi ^ je dne 20. aprila 1919 iskaj0* na linici končal svojo pridigo stvo na Y.ZoPer Srbe prijazno prebival-mi5i: »Vztrajajte v viharju proti Vražnikom!« Ivan Kobe, Peter Balkovec iz Vinice, Peter Balkovec iz Zilj, Peter Žugelj, Janez Bene, Jože Juršinič, Franc Aplahovič, Janko Cestnik in Franc Ostronič so se dne 21, aprila zbrali na Vinici, šli na občinsko sejo in so občinske zvaničnike, ki so bili poklicani, da izvr-še zakonite odredbe, motiili s tem, da so navalili v občinsko pisarno, kričali nad žiupanom in ga silili, da mora iti z njimi po občinski pečat k Petru Maliču — vsled česar se seja ni izvršila. Zahteva se za vse kazen, RAZPRAVA. Danes se je pričela pred ljubljanskim deželnim sodiščem razprava proti župniku Juriju Konigu iz Vinice ter 11 drugim posestnikom iz Vinice. Senatu predseduje nadsvetnik Fr. Ve-dernjak, prisedniki so dvomi svetnik Fr, Andoljšek, svetnika Tomo Einspieler in Fran Reka, Državno pravdništvo zastopa dr. Modic. Obtožence župnika Jurija Ko-niga, posestnika Frana Vlahoviča, Janka Cestnika, Franca Ostroviča in Florjan Malešiča zagovarja odvetnik dr. Česnik iz Novega mesta, oba Petra Balkovca, Ivan Kobeta, Peter Žuglja in Jožefa Juršiniča pa odvetnik dr. Adlešič, Obtoženca Matija Stanko in Janez Benet nimata zagovornikov, Izmed obtožencev nista došda k razpravi župnik Jurij Konig in pos. Janez Benet, vsled česar se bo proti njima vršila razprava na podlagi § 427 k, z. Danes dopoldne so se zasliševali obtoženci. Delavsko nadzorništvo. Enketa v Zagrebu, ^ila 1®- maja. Danes popoldne se je ^zadevni a ° delavskih inšpektoratih. Qistrstv Zak°nski načrt je izdelal tajnik , Glavn.a ?a socialno politiko Radunovič. J? ^ glavn lnsPekti>rat bi bil v Belgradu i6r za So *nsPektorja imenoval mini- s Va frači-/ 0 Poetiko. Nadalje predvi-®ektorate ^krajinske in krajevne in-t 0 bj Sp' Srbijo, Vojvodino in Črno ,atii v.no°fIl0val pri generalnem inspek-bi j en odsek. Generalni inspek-ti Zvrševal konti*olo nad pokrajin-1* S° Pom1«1 -na(1 krajevnimi. Komisarje, ®Vaih jn ° 01'gani pokrajinskih in kra-rienik'1)e^^orat°v, bi imenoval vladni k-nsWa ier>e°Voril d r. S 1 a d o v i č od bo-ioVe tolD„Px°Terjeništva za socialno skrb, o za A kako je ta ustanova obsto-/Sani2j ^strije in jo je treba samo re- l* Opozarjal je na razmerje ru-k? sedaTV-°n°^a^stva v B°sni ter na to, ip ^ogel na^r^ Preveč birokratičen, da 2at°> da U °nil'ati elastično. Izjavil se dni Š ,Se Preide v specialno debato. &i>i c*> na^ P°Uclarja, da zahtevajo ih! 0l>rtnih 86 raz^irijo njihove pravice Hi*6** obrtni naclzornižtvih. Dosedaj niso * * Uiod-h nadz°rniki nobene moči, ker *o^eVali delodajalcev, da bi Ihf^^kouj . 10^e ukrepe. Obrtnim nad- 'eio. prisilil zato dati več moči, da ti delodajalce, da izpolnju- jejo zakon, pri čemur se mora tudi delavstvu dati več vpliva. Inž. Bjelančič od bosenskega državnega podjetja za šume in rude opozarja na rudarsko zakonodajstvo v Bosni, ki ima stvari, katere hoče načrt šele uvesti. Izreka se proti temu, da bi rudarji prišli pod kontrolo ministrstva za socialno politiko. Načrt je birokratičen in pre-kompliciran. Inšpektor M1 a d i n e o iz Dalmacije se pridružuje izvajanjem inž. Stebija. Predlaga, naj se osnuje čimveč inšpektoratov ter onemogoči birokratični aparat. Ivan G o s t i č a r (JSZ) opozarja, da je to popolnoma delavska institucija, toda v njej ni niti besede o delavskih zbornicah. Pri tem bi morale sodelovati tudi delavske zbornice, ne pa da bi odločevalo samo ministrstvo, ki bi po načrtu lahko imenovalo tudi politične zaupnike in kapitalistične tovariše. Načrt je tudi preveč birokratičen. Tako je dana možnost vpliva drugih činiteljev na inšpektorat, ki pride v zvezo z delavci. Od tega načrta ne pričakuje mnogo za delavce. Erjavec predlaga, naj generalnega inšpektorja imenuje ministrstvo za socialno politiko na predlog osrednje delavske zbornice, pokrajinski inšpektorji pa naj se imenujejo na predlog pokrajinskih delavskih zbornic. Zastopnik centralnega sindikalnega sveta Ovčariček pravi, da veje iz predloga duh Dunaja in Budimpešte. Izreka se proti načrtu, po katerem delavci nimajo vpliva na inšpektorat. Zato se ta načrt ne more sprejeti za podlago specialne debate. Zastopnik socialnih demokratov dr. Adžija pravi, da je socialno delavsko zakonodajstvo iluzorno, ako delavci ne morejo vršiti kontrole nad poslovanjem državnih oblasti. Izreka se proti temu, da bi pokrajinske oblasti imenovale inšpektorje, ker bi tako ustvarjale sinekme. Od zveze rudarjev je govoril Bauer, ki se strinja z načrtom in pravi, da komunisti samo negirajo, ne store pa ničesar pozitivnega. Od slovenskih socialistov je govoril T o k a n, ki je naglašal, da bi delavci morali imeti čimveč vpliva na inšpektorat. Predlaga, naj bi se delavski delegati volili. Delič (komunist) polemizira z delegatom Bauerjem in zavrača načrt. Enketa se je zaključila ob 7. uri zvečer, ter se bo jutri popoldne nadaljevala o delavnem času. Gospod iz Belgrada. Včeraj je imelo delavstvo tobačne tovarne dva shoda. Krščanski socialisti so zborovali na Tržaški cesti, komunisti pa v Mestnem domu. Delavstvo tobačne tovarne stoji namreč v pogajanjih z upravo monopolov potom ravnateljstev. Gibanje tobačnega delavstva sega daleč nazaj v čase pred štrajkom. Tedaj je še tobačno delavstvo obeh organizacij postopalo skupno. Tedaj pa se je pojavil v Ljubljani neki gospod od belgrajskega komunističnega Saveza ter je začel hujskati delavstvo v stavko. Od uprave monopolov je sicer do-šla brzojavna vest, da so delavske zahteve ugodno rešene, a komunisti in njihove ovce so drli v štrajk. Ko je bil štrajk končan, so videli, da so se blamirali, in slepci so lahko videli, da je bil to le političen štrajk. Od prejšnjih zahtev, ki so bile stavljene od obeh organizacij so dobili izplačano tisto vrsto, ki je bila dovoljena brez štrajka in pred štrajkom. Vendar so se bahali komunisti, češ: vse smo dosegli! Pametnim in treznim ljudem se je čudno zdelo, kaj takega bi bili ti ljudje dosegli za tobačno delavstvo. Saj je bilo objavljeno, da se morajo štrajkovci prej vrniti na delo, predno se bodo sploh mogla vršiti pogajanja glede novih zahtev, katere so vložili komunisti med štrajkom, krščanski socialici pa že celo prej. Pogajanja pa so se pričela še le te dni. Zato sedaj zapeljanci med delavstvom tobačne tovarne pričenjajo dvomiti o mogočnosti gospodov iz Belgrada. Medtem pa se je zaznalo tudi, kaj so komunisti v Belgradu v resnici dosegli. Posrečilo se jim je 15. aprila s pomočjo nekega uradnika tobačne uprave skleniti dogovor, da bodo pogajanja za v s e tobačno delavstvo z monopolom vodili 1 e komunisti. To je bilo tisto: Dosegli smo vse! Ta slava gospodov komunistov iz Belgrada pa je prehitro ovenela. Krščanski socialisti so proti temu energično nastopili in v ponedeljek je prišla iz Belgrada brzojavka, da je ta dogovor razveljavljen in da se bodo pogajanj udeleževale vse delavske organizacije. Tako je padla slan-ca na komunistično listje in ga poparila. Sedaj je treba tolažbe. In res! Za to brzojavko iz Belgrada se je pripeljal v Ljubljano nov gospod iz Belgrada, ki je včeraj tolažil komuniste v Mestnem domu. Ta gospod, ki se razume na delavske razmere v Sloveniji, kakor zajec na boben, je včeraj govoril v Mestnem domu, da je prej bilo organizirano vse delavstvo pri komunistih, da pa so se pozneje kršč. socialisti odcepili. Temu gospodu iz Belgrada bi povedali le, naj se ne hodi v Ljubljano blamirat. Ko je ta gospod iz Belgrada bogvekje doli v kaki Mokri gori še platno prodajal, je delavstvo ljubljanske tobačne tovarne že bilo kršč. soc. organizirano. Če bi gospodje komunisti res tako skrbeli za delavstvo tam, kjer so imeli moč, bi se danes ne godilo, da hrvat-sko delavstvo po Hrvatskem, Dalmaciji, Hercegovini in Bosni trumoma zapušča komunistične vrste in se organizira v JSZ. To delavstvo je zapuščeno, bedno in zaničevano, kakor je bilo bedno in zaničevano delavstvo ljubljanske tobačne tovarne, predno ga je dr. Krek s kršč. socialno organizacijo dvignil in mu je organizacija pridobila ugled in ga rešila teda-_ nje bede. Ta gospod komunist iz Belgrada je imel uspeh! Njegovi poslušalci, ki pa niso bili le tobačni delavci, sq sklenili, da se ne bodo pogajali skupno s kršč. socialisti. Zato pa so sklenili zvišati Članarino svojim članom. To je tudi pametno — za gospoda iz Belgrada. Odslej dalje se bo namreč lahko na stroške delavcev toliko bolj pogosto vozil iz Belgrada v Ljubljano prodajat modrost komunistične prazne slame. KOMUNISTIČNA ZAROTA NA FRANCOSKEM. LDU Pariz, 18. maja. (DKU) Kakor poroča »Journal«, domneva preiskovalni sodnik na podstavi zaplenjenih spisov, da je zasledil revolucionarno organizacijo za ustanovitev sovjetske republike. Pri tej organizaciji so udeleženi komite tretje internacionale, komunistična stranka in komunistična federacija. POGAJANJA RUSIJE IN AVSTRIJE Z ENTENTO. LDU Pariz, 18. maja. (Dun KU) Trgovski delegati ruskih zadrug so včeraj dospeli v London, da bi se z britansko vlado pogajali o obnovi trgovskih zvez s sovjetsko Rusijo. Včeraj je zboroval zbornični odsek za zunanje stvari pod predsestvom Barthoua. Margaine je poročal o svojem potovanju v Avstrijo, katero je našel v obupu; njen položaj je naredil nanj globok vtis. Kakor piše »Eclaier«, j dejal Margaine, da je poglavitno vprašanje, za katero se mora zanimati Avstrija pravtako kakor Francija, vprašanje, ali more nova Avstrija živeti, ne da bi se morala približati Nemčiji. Da se pomaga novi Avstriji, je zlasti treba rešiti premogovno vprašanje. Avstrija naj bi dobivala premog iz Češkoslovaške, petrolej pa iz Galicije, Toda ti dve državi nimata nobenega veselja do dobave, ker ju plačevanje v kronah ne more mikati. Potem je, kakor poroča list, v debati sprožil Escudier vprašanje, kako bi se najbolje doseglo zbližanje Češkoslovaške in nove Avstrije. — Debata o mirovni pogodbi saint-germainski stoji kot prva točka na dnevnem redu; odsek za zunanje stvari pa je pristal na to, da se prej obravnavajo interpelacije glede stavk, da se da Millerandu priložnost, da takoj pokaže svoje stališče. Zato je mogoče, da se debata o Avstriji zakasni za nekaj dni. ŠVICA PRISTOPILA ZVEZI NARODOV. LDU Bern, 18. maja. (Dun KU) Švicarska brzojavna agentura javlja: Zvezni svet je obvestil tajništvo zveze narodov o izidu ljudskega glasovanja v Švici, Obenem je dal tajništvu na znanje, da je s tem vstop Švice v zvezo narodov postal končnovelja-ven, ZAPLENJENO PREMOŽENJE BIVŠEGA BOLGARSKEGA KRALJA. LDU Pariz, 18. maja. (Dim. KU) »Pe-tit Parisien« javlja iz Londona, da so angleška sodišča pred nekaj meseci prisodila angleškemu kralju premoženje 400.000 funtov šterlingov, naložeih v Angliji, last bivšega bolgarskega carja Ferdinanda. Bivši car Ferdinand je sedaj vložil priziv proti te jodločitvi z motivacijo, da za sodnega sklepa ni bil več vladar Bolgarske in da ni nikdar despotično uveljavljal svojih vladarskih pravic, da ga torej zato, ker se je njegov narod pridružil osrednjim državam, ne morejo pozvati na odgovor. Premoženje je dobil še od svoje matere in se to premoženje zaradi tega ne more likvidirati kot last Bolgarske, Kakor javlja isti list, si je sodišče pridržalo pravico, proučiti te argumente. Razsodba se objavi kasneje. Stran 1 - KA- ' •»Večerni list«, 'dne 19. maja 1920, Btev. 113- PolitICne novice. + Narodno predstavništvo. V prvi seji parlamenta je na dnevnem redu volitev zborničnega predsednika in verifikacija nekaterih mandatov. Za predsednika sta po belgrajskih poročilih dva kandidata: dr, Medakovič, ki ga predlaga parlamentarna zajednica in dr, Milorad Draškovič, ki ga predlagajo demokrati. — Med mandati bo brez ugovoa verificiran Roškarjev mandat, ki pride v parlament namesto pok. dr. Lovra Pogačnika. Parlamentarna zajednica pridobi z verifikacijo 6 novih mandatov. — Sedanja opozicija v parlamentu je neznatna; pripada ji Ribarčeva skupina ter nekaj socialistov in republikancev. Dela narodne skupščine ne bo mogla ovirati, -f Spodobnosti ne poznajo naši liberalci. Ker je bil na predlog bivšega socialističnega poverjenika za socialno skrbstvo v Ljubljani in po nalogu bivšega socialističnega ministra v Belgradu imenovan za načelnika invalidskega odseka na ljubljanski pokrajinski vladi zdravnik - strokovnjak, dviga »Narod« celo peklo. Zakaj? Ta mož, bivši dolgoletni primarij, je za svojo novo službo vsestransko kvalificiran in odlično sposoben. Na to stran ne more biti ugovorov proti njegovemu imenovanju. Da pa je pristaš druge stranke kakor »Narodove«, pa v demokratični državi vendar tudi ne more biti ovira za njegovo imenovanje v državno službo. Ali mislijo liberalci, da so državne — posebno boljše — službe samo zanje, za ostalo prebivalstvo pa — davki in druge dolžnosti? Ni še tako dolgo tega, ko so demokrati na dve vodilni mesti spravili dva svoja moža, ne da bi se bili ozirali na kake predpise za oddajo služb in ne da bi bila ta dva moža dokazala svojo sposobnost za svoji mesti drugače, nego s tem, da sta zvesta pristaša »Narodove« stranke. Enega teh slučajev je naše časopisje velikodušno molče prezrlo, drugega je na natTvse obziren način enostavno pribilo, dasi se je tedaj zgodila očita in robata krivica ravno sedanjemu imenovancu. Se pozna, da manjka pri »Narodu« zopet dr. Tavčarjeva šiba! -f Krvna krivda komunistov. »Arbei-terzeitung« prinaša pod tem naslovom dopis iz Linča, iz katerega jasno izhaja, da izhajajo načrti za puče (načrta za ljubljanski in linški poizkušeni puč seveda tudi) iz ene ter iste delavnice: mednarodne revolucionarne komunistične kovačnice, Kakor pri nas so komunisti tudi v Linču že mesece s hujskanjem pripravljali delavske množice na prevrat, zatrjujoč jim, da je prišel čas za diktaturo proletariata in da treba le majhnega navala, pa se bo sedanji red sesul v nič in delavstvo bo moglo zavladati. Razlika med Ljubljano in Linčem je bila le ta, da se je bilo tam resno, v borbi izšolano, v strokovnih društvih organizirano delavstvo že preje odreklo komunistom ter so mogli za svoje namene dobiti edino-le nekvalificirane gradbene delavce-kopače, tako da se njihove akcije ni udeležil noben strokovno organiziran delavec — a pri nas so se dali komunistom speljati na led železničarji, ki so vendar elitna delavska četa. Kakor pri nas, tako je šlo tudi v Linču mnogo ljudi v demonstracijo z upom in namenom, da se bo ple nilo in so bili mnogi opremljeni z nahrbtniki, Tudi razvoj demonstracij je bil enak onemu v Ljubljani. Množica je brambovce psovala, pljuvala nanje in jim hotela iztrgati orožje. Kljub temu se brambovci niso dali izzvati. Tedaj so jeli padati iz množice streli iz revolverjev na straže. Šele sedaj so tudi brambovci rabili orožje in v skrajni sili streljali. Žrtve so bili v prvi vrsti radovedni gledalci. Voditelji komunistov — piše »Arbeiterzeitung« — so se pri tem posluževali čudne, strahopetno-zavratne taktike. Vpričo straž so ljudi mirili, kakor hitro pa je straža obrnila hrbet, so hujskali mase, naj naskočijo magistrat. Njihovo hujskanje je rodilo krvave sadove. Vse torej popolnoma tako kakor v Ljubljani. Kri žrtev pada na komuniste, to brezobzirno priznava socialistični list. A naši klavemi socialni demokrati, ki so duševno in mnogokrat tudi gmotno živeli od drobtinic, ki so padale z mize dunajske socialne demokracije, hlapčujejo krvavim komunistom, kakor so preje hlapčevali kapitalistični vladi in skušajo krivdo za žrtve zvaliti na drugo stran. Vseh hlapcev hlapci! -j- Komunistična zvezda v zatonu. Kakor se je delavstvo v prvotni zmedi razmer in pojmov trumoma oklepalo komunistov, tako sedaj trumoma zapušča njih tabor. Komunisti so se sami razkrinkali kot ognjena reka, ki samo podira in požiga in pušča za sabo tla, na katerih ne zraste več niti trava, kaj šele kruh, obleka in druge življenjske potrebščine, ki se dado pridelati le v trdem delu in v potu obraza. Delavstvo si hoče priboriti človeka dostojno življenje, a tako življenje je v puščavi — pa naj ji tudi v imenu proletariata nareku--jejo svojo voljo komunistični samoizvpljen-ci — najmanj mogoče. Zato vse treznejše delavstvo zapušča komuniste, Ta razvoj .Vidimo na Nemškem in posebno v Avstri- ji, Kakor so preje po vseh shodih in organizacijah bili na vrhu komunisti, tako se jih sedaj delavstvo brezobzirno oteplje in jim ne da več do besede. Zadnje dni je tudi gomjeavstrijski deželni delavski svet sklenil, da z ozirom na linške dogodke, za katere nosi polno odgovornost komunistična stranka, odklanja vsako nadaljnje sodelovanje s to stranko .Komunistični man* dati v delavskem svetu se razveljavijo. Tako so delavci sami sodili komuniste, kakor zaslužijo. Jugoslovansko delavstvo, tudi ti stori svojo sodno dolžnost! To zahtevajo žrtve z Zaloške ceste, -j- Poljska ofenziva ustavljena. Bolj-ševiške čete so vzhodno od Kijeva ustavile poljsko prodiranje in prešle v ofenzivo. Sedaj napadajo Kijev. Dnevna novice. — Za načelnika Invalidskega oddelka na ljubljanski pokrajinski vladi je imenovan dr. B r e c el j, znan veščak na zdravstvenem področju, in posebno v invalidskem vprašanju. — Mezdno gibanje na Jesenicah. Delavstvo jeseniških tovarn kranjske industrijske družbe, organizirano v Zvezi kovinarjev JSZ., je že pred 4 tedni vložilo svoje zahteve pni deželni vladi v Ljubljani s prošnjo, da vlada posredue. Ker delavstvo težko čaka na izboljšanje svojega položaja, je še pred kratkim posredovalo v Ljubljani. Danes je ponovno došlo odposlanstvo jeseniškega delavstva JSZ., da urgira rešitev svojih zahtev. Gospod rudarski nadsvetnik Pirnat je zastopniku JSZ. izjavil, da se bodo pogajanja na Je-seicah vršila drugi tedep, Dan se pravočasno naznani. Obenem je povedal, da se bodo vršila sedaj pogajanja za vsa podjetja, ki so pod državnim nadzorstvom. Upati je, da se stvar vendarle končno za delavstvo ugodno reši. Skrajni čas je že. — Kje so delali naš novi papirnati denar? Naše sedanje novčanice so bile naročene v začetku leta 1919, kakor poroča takratni finančni minister dr. Ninčič v svoji knjižici »Naše valutno pitanje«. Da bi bil novi denar hitreje narejen, se je naročilo razdelilo na Pariz, Prago in Zagreb. V Parizu so tiskane novčanice z vodnim tiskom (100- in 1000 dinarske), poleg tega pa še dinarske in petdinarske. V Zagrebu so natisnili 20 dinarske in poldinarske novčanice, v Pragi pa samo 10 dinarske (ki jih je pa seveda precejšnje število). Treba je bilo v ta namen povsod napraviti posebno vrsto papirja, načrte in klišeje. S tem delom je bila najprej gotova francoska banka, ki je pričela tiskati bankovce meseca junija 1919. V juliju 1919 je bilo v fin. ministrstvu že za 500 milijonov dinarjev bankovcev, napravljenih v Parizu. Koncem novembra 1919 so prišli v Belgradu prvič v promet dinarski bankovci. — Poziv medicincem. Medicinci in medicinke, višjih semestrov, kateri so bili pripravljeni v počitnicah sodelovati pri pobijanju epidemij naj naznanijo svoj na-sdov in študijski semester Zdravstvenemu odseku za Slovenijo in Istro v Ljubljani, — Naraščanje zločinstev. V razpravi o proračunu za pravosodstvo v avstrijski narodni skupščini je poročevalec navajal podatke o naraščanju zločinov. Dočim je bilo 1. 1912. na sodiščih v Nižji in Zgornji Avstriji ter na Solnograškem 6728 kazenskih obtožb, jih je bilo 1. 1919. 22.000, a letos so se razmere še poslabšale. Na splošno se je zvišala kriminaliteta za 50 %. Pretežna večina slučajev odpada na tatvine in vlome. Ječe so prenapolnjene in ker primanjkuje popolnoma tudi perila, obleke in celo mila, so razmere v njih neznosne. Za odpravo uši po dunajskih ječah so morali ustanoviti poseben zavod, ki služi tudi za razkuževanje. — Tatvina kože. Pred deželnim sodiščem se je moral danes dopoldne zagovarjati delavec Jožef Čarman iz Tržiča zaradi tatvine kože in dveh vreč iz Mallyjeve tovarne v Tržiču. Kožo, vredno 2000 K, je ukradel neki Zupan, ki pa je neznano-kam pobegnil, Čarman, ki je bil z Zupanom dogovorjen radi tatvine in s katerim si je kožo razdelil, je bil obsojen na dva meseca težke ječe s postom vsakih 14 dni, Čarman je med razpravo izpovedal, da je vprašal Zupana, če si upa ukrasti kožo, Zupan pa mu je rekel: »Koliko sem že pokradel, odkar smo v Jugoslaviji!« — Prijeti ponarejevalec žigov na bankovcih. Kakor poročajo listi, so zaprli na Dunaju Henrika Weinbergerja, begunca iz Galicije, enega izmed glavnih ponarejevalcev žigov za bankovce, — Valute dne 18. maja. Na zagrebški borzi; 100 dolarjev 11.600 K; 100 carskih rubljev 180 K; 100 nemških mark 288 K; 100 rumunskih lejev 273 K, UubUanske novice. lj Občinski svet ljubljanski je imel 18. t. m. svojo sejo. Predsedoval je podžupan dr. Triller, ki se je najprej spominjal žrtev gasilskega poklica ob zadnjem ognju na kolodvoru, Vdovi ponesrečenega Maksa Lev- ca je obč, svet priznal 200 K mesečne pokojnine in po 80 K za vsakega nepreskrbljenega otroka. Razen tega ostane vdova hišnica v Kresiji. Za ostale žrtve je občin-hišnica v Kresiji, Za ostale žrtve je obč, svet določil 3000 kron podpore. Občinski svet je podelil domovinsko pravico zopet okolu 40 prosilcem. — Računski sklepi za leto 1918-19 so se odobrili brez debate, O ostalih točkah dnevnega reda je poročano posebj. lj Solnčno kopališče ob Savi namera va urediti ljubljanska mestna občina. Državna železnica bo prirejala kopališčne vlake z Gosposvetske ceste do Tavčarjevega dvora. lj Mestna zastavljalnica bo pod pogojem, da zanjo prispeva tudi vlada, poslovala še do 30. junija 1921. Tako je bilo sklenjeno v zadnji občinski seji. lj Ceno mleku je določil mestni odsek za prehrano na 5 K liter. lj Občinski svet proti odpravi stanovanjske mizerije. Za vsakega človeka, ki ima svoje možgane v redu, mora biti po izjavah deželne vlade jasno, da njena stanovanjska odredba ni naperjena proti malim ljudem, proti uslužbencem milijonarskih podjetij, ampak proti tem kapitalističnim podjetjem samim. Ker golo prigovarjanje ne bi pri teh trdokožcih nič pomagalo, je vlada posegla po krepkejših sredstvih, ki morajo žaleči, tako da smemo računati vsaj na delno olajšanje stanovanjske bede. Tu pa nenadoma vstane občinski svet in prav po ljubljansko udari ob mizo — za kapitaliste! Ne gre tu za resnične napake, ki jih dela stanovanjski urad pri odpovedi stanovanj, tu gre za celo naredbo. V zadnji seji so občinski očetje naročili dr. Trillerju, naj posreduje pri deželni vladi, da le-ta prekliče svojo stanovanjsko naredbo, ki da je proti zakonita. Dr. Triller je naročilo seveda z veseljem sprejel, a občinski svetovalci so v najlepši slogi dajali duška svojemu »razburjenju« nad stanovanjskim uradom. Se pač pozna temule občinskemu svetu, da je še iz stare dobe in da je nujno potreben osvežitve po delavskih zastopnikih! 1) »Moker« občinski svet. V zadnji seji občinskega sveta se je obč. svetnik Franchetti junaško zavzel za tistih 25 gostilničarjev, ki so začasa komunistične akcije kljub prepovedi točili alkoholne pijače, vsled česar jim je policija zaprla gostilne. Franchetti »protestira zoper to počenjanje«, ki je protipostavno, ker ima tu besedo samo magistrat kot obrtna oblast. Zmerja »denunciante«, ki so ovadili gostilničarje in prosi podžupana, naj posreduje, da se te gostilne zopet odpro. Podžupan pove, da je magistrat že protestiral na deželni vladi in obljubi, da ho še sam posredoval. Bončar kliče: »Na vladi so lahko vzdržali prepoved, ker so imeli nekaj sodov vina, ki sem ga sam videl.« To je neverjetno. Če bi bil g. občinski oče Bončar tiste sode res videl, bi bil skoro gotovo prišel tudi pokušat in se pobratil s celo vlado, ki je sedela okrog sodov. To bi bila šele prava senzacija za ljubljanski občinski svet. Škoda!) Na višjo stopnjo se občinski svet tudi v tem vprašanju ni znal dvigniti. lj Ruski čovjek hodi zdaj v lepi elegantni ruski narodni obleki po Ljubljani. Ruska kolonija v Ljubljani namreč namerava izvesti veliko propagando za nošo ruskih narodnih krojev. Obeta se tudi akcija za nošo naših jugoslovanskih narodnih krojev. lj Kako se draži usnje. Neki stroj ar v bližnji ljubljanski okolici je prodajal svinjske kože po 80 do 100 K kilo, dasi so primerne cene 60 do 70 K za kilo. Za podplate je zahteval za kilo 180 do 250 K, dasi so določene maksimalne cene za podplate s 112, 116 in 140 K za kilo; zgornje telečje usnje črno je prodajal kilo po 250 K, maksimalna cena znaša 160 K. Ker je mož vedel, da mu gledajo organi verižniškega urada na prste, je dajal svojim strankam za dobavljeno blago nekolkovane račune, katere je organ verižniškega organa pobral, nato pa pregledaval strojarjeve knjige, v katerih so bile vpisane prave maksimalne cene. Po pregledu knjige je hitel mož k svojim odjemalcem in jih prosil, naj mu vrnejo nekolkovane note in jih nagovarjal, Če pride kdo vprašati, naj povejo, da so po maksimalnih cenah kupili usnje in da jim bo poslal prave kolkovane račune. Na verižniškem uradu so obsodili moža na 10.000 K globe in na tri mesece zapora; radi prekoračenja maksimalnih cen in radi navijanja cen; dalje zapade izdelanih 120 svinjskih kož in neizdelanih 123 svinjskih in 26 telečjih kož. lj Ukradena rjuha in aretirani veriž-nlk. Prejeli smo: Neki gospod v Kolodvorski ulici je 17. t. m. zjutraj osumil dva pri njem uslužbena hlapca in postrežkinjo tatvine stare rjuhe, ki se je celo nedeljo »solnčila« na odprtem dvorišču, ter neznano kam izginila. — To pa ni čudež, saj se tam še na Gospodov dan shajajo razni »delavni« in neumorni zakotni trgovci — verižniki — in drugi temni elementi. Z velikim ponosom je ta — gospod — predsta- vil uradno hlapce in postrežkinjo vod9i policijske ekspoziture v Kolodvorski > > z nemškim nalogom, da naj organi i« de tatu! Toda čudno! Že v prvem hlP“ sliševanja in ocene stare rjuhe na o > je vstopil v urad ekspoziture tudi org slavnega verižniškega urada, ter p° n gu istega odvedel namesto hlapcev — B”: spoda tožitelja — v zapor. Obdolženi peso na to po zaslišanju na ulici ra vzkliknili: »Kdor drugemu jamo kopn sam vanjo pade.« , . _ lj Osješki cerkveni tatovi fetirani „ Ljubljani. Policija je zasačila nekega I Pramenica, ki je skušal v Ljubljani dati cerkvene posode in perilo, ki ) _ , a 8, aprila t. 1. ukradeno v kapelici sy. v Osjeku. Ukradene stvari je oblas ^ nila, Prameniča pa zaprla, da ga z spremstvom pošlje v Osjek. _ AprovfzaciJa. a Prodajalci sladkorja, ki so b)U 0 _ javljeni v dnevnikih, dobe nakaznic ^ sladkor na magistratu od 8, do 12. or , sicer: iz I. do V. okraja dne 20. ®a) » VI. do X. okraja dne 21. maja. Sladk*. plača in dobi pri žitnem zavodu, t g prodajajo sladkor le na bele wkaz / a Prodaja sladkorja. Na vfa^Jw .raBi št. 1 se dobi po 40 dkg sladkorja. K* °» sladkorja stane 25 K. — Vrečice se najo posebej. a Aprovizačne stranke dobe na izkaznice s številkami sladkor na ^ ski cesti št. 15, in sicer: dne 20. ta&J' ^ št. 1 od 8. do ure, na št. 2 od A ^ y210. ure, na št. 3 od ^lO. do ,4 •, jj na št. 4 od 1/411. do 11. ure, na st 5.. do %12. ure, na št. 6 od 3. do št. 7 od 344. do i/25. ure, na št. 8 o* v do 1/46. ure, na št. 9 od 1/46. d° 6. ^ Dne 21. maja: na št. 10 od 8. do vi na št. 11 od 349. do %10. ure, na,sJjl. od i/210. do 1411. ure, na št. 13. f ^ do 11, ure, na št. 14. od 11. do ^ na št. 15 od 3. do %4. ure, na št. ^ %4. do l/£5. ure, na št. 17 od VžH-ure, na št. 18. od ^6, do 6, ure. daljni spored se objavi v listih. < a Sladkorne izkaznice za Sa.m°P^0, konsume, splošno gospodarsko za . ij mestno aprivizacijo, dobe stranke,^^ niso prišle po izkaznice, le še v bodo jz- 20. in v petek 21. t. m. Pozneje se ^ dajale le bele izkaznice za trg°vC’ ^j-zadrugam ni mogoče nakazovati _vs ^u. logram sladkorja posebej, kakor bi s! bilo posameznim zamudnikom, tem ^e. bo za zamudnike nakazal sladkor žllic trgovcu. Kdor še ni predložil iz irlrimi Izicn 1 o n ni or> Tl Al ^ mu v zadrugi, kjer je včlanjen, naj za stori, ker bo sicer sam odgovoren - , do, da bi vsled lastne zamude ne žko* jel sladkorja. a Telečje meso. »Vnovčevalnica ^ vino in mast« je razdelila sledeči sarjem svoja teleta v razprodajo: ^. Prepeluhu, Bizilju, Ham Matiji, Juriji, Javorniku, Zajc Ivanu, Ocvu ’ ^ cjanu, Selanu, Janežu, Petriču, Rib p0iui' Rihtar star., Prezelju, Zupančiču, .clI, čarju Francu, Makovcu, Jesihu, 6e Novljanu po štiri teleta. Smoljan3’. jeku, Ahlinu, Kastelicu, Gospodars ^cll) zi, Novaku, Škerjancu, Kočarju, Češeku, Dolničar Jos., Anžič Ani, ^ ^jgS' Šme po tri teleta. Žganjar Josipu 1 ^ £ njar Antonu po dva teleta, le ^alJCtelc >') telet. Meso se bo prodajalo v Če jv petek, t. j. 20. in 21., in sicer P° aJ1Ka- sprednje in 20 K zadnje. Vsaka 3 dobi največ 1 kg mesa. iv Haredno slediš«® °Pcra' . , • . ab- C 19. maja, sreda: »Poljska kn«< 20. maja, četrtek: »Rigolctto«^.^ abonementa. Gostuje gosp, Robert žič, baritonist zagrebške opere. 21. maja, petek: »Jevgenij D izven abonementa. •, ab- 22. maja, sobota: »Poljska kri«' . jz- 23. maja, nedelja: »II Trovator ven abonementa. < . ba' 24. maja, ponedeljek: »Pag let: »Kraljica lutk«, izven abonent 25. maja, torek: zaprto. Drama. 19. maja, sreda: zaprto. ^ v Jo' 20. maja, četrtek: »Pohujšanj lini Šentflorijanski«, abonement ■ abo- 21. maja, petek; »Smrtni P‘e nement D. , , »S9' 22. maja, sobota: »Vsiljen*31' loma«, abonement B. . Julk11 23. maja, nedelja: »Pohujšanje Šentflorijanski«, izven abonemenia. jcjaV' 24. maja, ponedeljek: »Vrag«' ska predstava, izven abonemen a- 25. maja, torek: »Vsiljenka« loma«, abonement C. 26. maja, sreda: zaprto. _________ Odgovorni urednik Jože Rutar Izdajatelj konzorcij »Večernega