, a
folg^ Pavljc 1~8'6 Y- ^221
ERI$KA Domovim

fcimmmuei* ru—ho iwi e
AMMSPtICAN IN SPSSm
IN UN6UA6€ ONit
National and International Circnlatien
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING. APRIL 17, 1967
SLOVCN1AN
MORNING NCWSRARS®
STEV. LXV — VOL. LXV
Južni Viefnam lače! Saditi mejna zaporo
Zaradi pritiska na demilitarizirano cono med obema Vietnamoma je južnovtet-namska vojska začela graditi južno od nje utrjen pas.
SAIGON, J. Viet. — Predsednik vlade Nguyen Cao Ky je tekom svojega obiska na letališču kken Hoa objavil, da bo ozemlje neposredno ob demilitarizirani c°ni izpraznjeno in utrjeno, ker Se Severni Vietnamci ne drže obveznosti, ampak so zgradili sv°ja oporišča v sami demilitari-zirani coni in vpadajo preko nje v Južni Vietnam. Tako so pre-^ekli teden ponovno napadli me-st° Quang Tri. Položaj v tej krajni severni provinci Južne-§a Vietnama je po besedah Ky-“resen”.
Južni Vietnam bo zgradil pas 'Rrdb vse od Južnega Kitajske-§a morja pa v notranjost proti ^sji Laosa. En inženirski bataljon južnovietnamske armade je Ua delu. Prebivalstvo bodo iz Urjenega pasu izselili.
Pritisk rdečih na imenovano Področje je porastel v zadnjih tednih v taki meri, da je gen. Westmoreland poslal marinom, ^ so odgovorni v vojaškem ozi-ri1 za ta predel na pomoč 196. tenko pehotno brigado, ki je sodelovala v čiščenju cone C v o-yvku operacije Junction City, tedijo, da imajo rdeči zbranega v demilitarizirani coni in nepo-Sredno severno od nje vsaj tri redne divizije severnovietnam-£ke armade, nekako enaka rdeča sda pa je raztresena na področ-J11 petih severnih provinc Južne-fa Vietnama, ki spadajo v voja-' iQ področje 1. armadnega zbo-^a' Poveljnik marinov ZDA v . tetnamu gen. Lev^is W. Walt te Prosil za vsaj še eno celo divizijo.
Vrhovni poveljnik ameriških jaških sil v Vietnamu gen.. estmoreland je dejal, da tre-^-ntno ne vidi nobenega konca v°jskovanja v Vietnamu. Nje-namen je nadaljevati voja-“ i pritisk na rdeče, vključno le-alske napade na Severni Viet-^arn, dokler ne bodo ti spoznali, so njihovi napori in žrtve za-^ onj- Šele tedaj bodo namreč °ljni vojno končati.
Novi grobovi
John Slosar Sr.
Pretekli petek je umrl na svojem domu na 903 Ida Ave. 79 let stari John Slosar Sr., rojen v Novi Kracini, od koder je prišel v ZDA pred 47 leti in kjer je zapustil sestro Rozo Matetic, mož Katherine, roj. Frol v vasi Jelsane, oče Vere, Johna in Mary Clarke (Ariz.), 9-krat stari oče. Pokojni je bil 11 let, pred-no je šel 1. 1953 v pokoj, zaposlen pri CTS. Bil je član SNPJ št. 5. Pogreb je iz Želetovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue danes zjutraj ob 8.15 v cerkev sv. Filipa Nerija ob devetih, nato na Kalvarijo.
Joseph F. Komin
Pretekli petek je umrl na svojem domu na 1162 E. 72 St. 69 let stari Joseph F. Komin, samski, do svoje upokojitve zaposlen 40 let pri Elwell Parker Co., brat pok. Johna Komina, lastnika znane slovenske lekarne na St. Clair Avenue. Pogreb je danes od devetih iz Grdino-vega pogreb, zavoda na E. 62 St., v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Frank Dezelan
V	petek popoldne se je zadušil zaradi ognja, ko> se je vnela postelja, na kateri je spal, Frank Dezelan z 6028 Glass Ave., star 48 let, rojen v Clevelandu. Tukaj zapušča ženo Anno, sinova Leonarda in Dennisa, hčer Gayle, 2 vnuka, brata Josepha in Louisa in sestro Stephanie Rahne. Brat Stanley je umrl lani, starši Joseph in Marija pa pred več leti. Pogreb bo v torek zjutraj ob 8:30 iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija.
Jack Golich
V	soboto popoldne je v Mt. Sinai bolnišnici umrl Jack Golich z 6923 Hecker Ave., star 59 let, rojen v starem kraju, od koder je prišel pred 38 leti. Delal je pri Kinsman Aluminum Foundry. Tukaj zapušče ženo Mathildo, hčere Claire Ann Ovalle, in Antoinetto Hollis, v starem kraju pa brata Franceta. Pogreb bo v torek ob desetih iz Zakraj skovega pogrebnega zavoda na pokopališče Kalvarija.
Jim (Ignac) Verbič
V	soboto zjutraj je v St. Vincent Charity bolnišnici umrl Jim (Ignac) Verbič z 20791 So.
(Dalje na 3. strani)
Surveyor 3 to kops! na površini Meseca
Danes zjutraj so poslali proti Luni vesoljsko vozilo Surveyor 3, ki ima posebno “roko” za raziskavo površine.
CAPE KENNEDY, Fla. — Pretekli teden je objavila NASA, da je danes proti Luni poslano vesoljsko vozilo v glavnem skoraj enako Surveyorju 1, le da ima dve dodatni zrcali, ki omogočata boljše in obsežnejše snemanje Lunine površine, in posebno roko, ki bi brskala in kopala po Lunini površini, da bodo znanstveniki na Zemlji s posnetkov lahko boljše presodili njen značaj.
Surveyor 3 je visok 10 čevljev, na eni svojih nog ima pritrjeno posebno napravo, nekako roko, s katero je mogoče kot z motorno lopato napraviti do 18 palcev globoko brazdo. Lopata ima pokrov, ki tvori z njo nekako čeljust, dvakrat močnejšo od povprečne človeške čeljusti. Z njo bo lahko preskušala trdnost Lunine površine. To napravo vodijo in obratujejo štirje mali motorčki.
Če pojde,, vse po sreči, bo Surveyor 3 v sredo zvečer Luno dosegel, nato pa se lotil svojega raziskovalnega posla. Usmerjen je proti “Oceanu viharjev” na desni strani Lune, malo izpod ravnika, kot ga • vidimo z Zemlje. Na tem mestu je več malih žrel ugaslih ognjenikov. Na tem področju je tudi izbranih nekaj od 8 točk za pristanek prvih astronavtov na Luni.
Surveyor 1 je kot prvo ameriško vesoljsko vozilo pristal na Luni 2. junija lani in poslal od tam 11,150 odličnih posnetkov Lunine površine. Njegov naslednik Surveyor 2 je odpovedal na poti proti Luni, ko se eden od treh krmilnih motorjev ni vžgal pri uravnavanju poti za pristanek na Luni.
f lehlkš odkrili ¥ skalili w\M nalsfarejše slike
NEW YORK, N.Y. — Pretekli teden je bilo tu objavljeno, da sta dva ameriška amaterja-antropologa odkrila v mehiški državi Guerrero, kakih 75 milj severovzhodno od Acapulco v skalni votlini 3.400 do 4,000 čevljev od vhoda v Sierra Madre del Sur naj starejše slike v Ameriki. Pripadajo kulturi plemena Olmec, ki je živelo v tem delu Amerike in doseglo svoj višek v razvoju okoli 700 let pred začetkom kulture Majev.
Tri slike na skalni steni predstavljajo človeška bitja in kače. Slike in risbe naj bi nastale nekje med leti 800 do 400 pred Kristusovim rojstvom. Po sodbi strokovnjakov so te slike do 300 let starejše od vseh doslej znanih v Ameriki. V Franciji in Španiji so znane podobne slike in risbe v skalnih votlinah, ki so nastale do 15,000 let pred Kristusom.
RDEČ! TEROR V VIETNAMU
Rdeči v Južnem Vietnamu skušajo z nasilji vseh vrst strahovati podeželsko prebivalstvo in ga zadržati pred sodelovanjem z vlado in njenimi načrti. Včeraj so bombardirali dve vasi, tretjo pa požgali, da bi zadržali vaščane pred potjo na volišča.
SAIGON, J. Viet. — Gverilci so včeraj napadli z minami dve vasi, eno komaj 40 milj vzhodno od Saigona, tretjo pa požgali, da bi ustrahovali vaščane in jih zdržali pred udeležbo pri volitvah. Južnovietnamske oblasti izvajajo v zadnjih tednih namreč volitve vaških starešin, oziroma odborov, ki naj bi v skladu z razpoloženjem vaščanov prevzeli vodstvo svojih naselbin. Kljub vsemu rdečemu nasilju se je v preteklih dveh nedeljah udeležilo volitev nad 80% volivnih upravičencev. Nekako enaka je bila udeležba tudi včeraj pri volitvah v 244 vaseh._
izvaj ajo
j	j
: Iz Clevelanda i
in okolice
Louis Somoza umrl
MANAGUA, Nik. — Po dolgi bolezni je umrl tu pretekli četrtek bivši predsednik republike Nikaragve (1957-1963) 45 let stari Louis Somoza.
ihm wlllm y Grčiji
ATENE, Gr. — Vlada vodnika Narodne radikalne stranke Ca-nallopoulosa je pretekli petek razpustila parlament in razpisalo nove volitve za 28. maj. Levičarji so začeli takoj z demonstracijami v Atenah in Patrasu. Zahtevajo ljudsko glasovanje, ki naj odloči med monarhijo in republiko. Nekateri trdijo, da pri sedanjem razpoloženju verjetno do volitev sploh, r* bo prišlo, ampak bo uvedena vojaška diktatura.
Sedanja kriza se je začela s porazom Narodne radikalne unije pri volitvah februarja 1964. Nova vlada Stranke zveze centra, ki je pod vodstvom Papan-dreoua zmagala pri volitvah, je zaradi oblastiželjnosti Papan-dreoua prišla v spor s kraljem Konstantinom. Papandreou je odstavil vojnega ministra, ker je hotel dobili polni nadzor nad o-boroženimi silami. Tedaj je kralj Konstantin Papandreoua in njegovo vlado odpustil. Od tedaj se vrste vladne krize druga za drugo in monarhija, ki je izgle-dala dotlej dosti trdna, je postala cilj ostrih političnih napadov.
— Granit je bila nekdaj goreča masa pod zemeljsko površino.
Volitve izvajajo postopno v predelih, ki so pod nadzorom vladnih čet in kolikor toliko varni pred rdečimi nasilneži. Za enkrat bodo volitve izvedli v nekako eni četrtini vasi, kasneje pa tudi v ostalih, v kolikor jih bodo seveda mogli zavarovati pred rdečim terorjem. Vaščani se zavedajo nevarnosti, prav tako pa tudi oblasti. Če vasi ne morejo zaščiti, ne silijo vanjo, da jo ne bi izpostavili maščevanju rdečih.
Doslej so bile volitve v nekaj manj kot tisoč vaseh, za bližnje tedne so predvidene še v okoli 1600. Vlada upa, da bo z volitvami vzbudila pri prebivalstvu zanimanje za javno življenje in demokratičen način javne uprave. Tem volitvam bodo sledile volitve predsednika republike in volitve v narodno skupščino. Z njimi naj bi Južni Vietnam dobil reprezentativno ustavno vlado.
Pri včerajšnjih napadih so rdeči v eni vasi ubili neko dete, tri ženske in dva moška pa privezali k drogovom in jih ustrelili. Vsi ustreljeni so bili pripadniki skupin, ki organizirajo vladno delo v vaseh in jih skušajo pridobiti za vladno stran.
Včeraj in danes je padlo v bojih največ v severnem delu Južnega Vietnama preko sto rdečih. Slabo vreme je močno oviralo letalske napade na vojaške cilje v Severnem Vietnamu, vendar je bilo izvedenih preko 100 poletov.
Če si brezobziren pri vožnji, ne pozabi, da se boš zaradi tega kesal!
&deČi napadi v Koreji
v zvezi z volitvami
^ SEOUL, J. Kor. — Odkar so preteklo sredo udarili na pod-opC^U <^ernEitarizirane cone med j	Korejama Severni in
Zni Korejci, je napetost preje astla kot popustila. V boj je zapletenih na obeh straneh s sto vojakov in vanj je po-štv ° Ce*° iužnokorejsko topm-
JjtenoWjska vlada je pre-da so Severni Korejci ^ zročili spopad z namenom, . i ustvarili napetost na meji V ^ak° vplivali na predsedniške
l°ltve v Južni Koreji, ki so do-locene za 3. maj,
Por,
bilo
čez

tem
Vremenski
prerok
pravi:
Oblačno z nevihtami. Najvišja
Moskva ima tudi besedo v Latinski Ameriki
Peratura 75.
WASHINGTON, D.C. — Da politična Moskva ni pozdravljala sestanka na vrhovih v Punta del Este, ni treba posebej razlagati. Posvetila mu je par zelo kritičnih komentarjev, kjer so mrgoleli izrazi o severnoameriškem i m perij a-lizmu, kolonijalizmu, kapitalizmu itd. Zato bo od sestanka imela korist le severnoameriška zunanja politika, ki bo svojo premoč le še bolj u-trdila. Tam bo Johnson gospodaril, drugi bodo pa poslušali, tako so trdili v Moskvi.
Niso pa v Moskvi omenili niti z besedico, kako zelo in načrtno se ruska politika trudi, da bi prišla do veljave v Latinski Ameriki. Zato pa o tem govorijo zgovorno besedo sledeča dejstva:
Že lansko poletje je Brazilija sklenila z Moskvo dogovor o posojilu $100 bilijonov, ki naj ga Brazilija porabi za nakup ruskega blaga. Pogodba velja 8 let. Ravno sedaj obravnavajo strokovnjaki po-
drobnosti tega dogovora.
Takoj po Novem letu 1967 je Moskva sklenila podobno pogodbo s čilenskim predsednikom F r e y j e m za znesek $57 milijonov. Moskva je posebno zainteresirana na nakupih čilenskega bakra.
Z Ekvadorjem nima Moskva še nobenih uradnih diplomatskih stikov, pa je vendarle ta poslala svojo trgovsko misijo, ki ravno sedaj zaključuje pogajanja z ekvadorsko vlado.
Urugvajska vlada, ki je ravna pretekli teden gostila v Punta del Este predsednike Latinskih držav in Johnsona, je prav isti čas stopila v razgovore s Sovjetsko zvezo o večjem trgovskem kreditu.
Kremlj je tudi Kolumbiji ponudil posojilo in ugodno trgovsko pogodbo, ako bi Kolumbija pristala na izmenjavo poslanikov.
Podobna ponudba je lani prišla v roke tudi argentinski vladi, pa je prišlo v Buenos
Airesu do revolucije in rdeči načrt je moral biti odložen.
Bolivijski predsednik Barrientos se pripravlja, da pošlje v Moskvo trgovsko misijo za zaključek trgovske pogodbe. Tej pogodbi bi seveda kmalu sledila izmenjava poslanikov.
Moskva ima resda sedaj le šest poslaništev v Latinski A-meriki: na Kubi, v Mehiki, v Čilu, Argentini, Braziliji in Urugvaju. Ako se Kremlju posrečijo vse gornje gospodarske poteze, bodo njegovi diplomat] e kmalu sedeli v večini prestolic Latinske Amerike, o tem se ni treba varati.
Zakaj se Moskva tako inte-resira za Latinsko Ameriko in zakaj je pripravljena na tolike gospodarske žrtve, da doseže svoje cilje. Razlogov je dosti.
Najpreje se Moskvi ne zdi dostojno, da je v stikih z Latinsko Ameriko tako navezana na Castrovo Posredovanje. Kubanski diktator se zcj-
premalo uravnovešena osebnost, da bi mu mogla zaupati diskretne in kočljive partijske posle. Je že bolje, da ruski diplomat]e sedijo povsod tam, kjer v Kremlju mislijo, da je to važno za njihovo zunanjo politiko.
Moskva hoče dalje prehiteti kitajsko diplomacijo. Kitajski komunisti imajo sedaj domačih težav na pretek, se ne u-tegnejo brigati za Latinsko A-meriko. To je treba izrabiti, mislijo ruski diplomatje in temu primerno predejo svoje mreže.
Končno morajo tudi računati s tem, da se bodo morali pobotati z Washingtonom. V tem slučaju jim bo hodilo samo v dobro, ako bodo imeli močne diplomatske in gospodarske postojanke v Latinski Ameriki.
Ne bi mogli reči, da ruska diplomacija ne vidi prave vrednosti Latinske Amerike za ruske in komunistične cilje.
* t i
I
t t
Nazaj v Slovenijo—
G. Martin Lumpert, oče g. Marchella Lumperta, ki je bil tu na obisku, se bo jutri vrnil domov v Novo mesto, ker mu je zbolela žena. Vsem se zahvaljuje za vse usluge tekom svojega bivanja v Ameriki in za prijazen sprejem.
Zopet roparski umor—
Ropi trgovin in bank in roparski umori postajo vsakdanjost. Pretekli petek so trije roparji ustrelili 44 let starega Josepha Tischlerja, ko je branil pred njimi svojo trgovino Peck’s Market na 2671 E. 63 St. Pokojni je dobil pet strelov, sam pa je oddal na roparje vsaj tri. Eden od njih je bil ranjen v roko, kot-trdijo priče, ki so roparje videle bežati.
Korotan se je postavil—
Pevski zbor Korotan je podal v soboto zvečer po več letih molka bogat in odlično pripravljen koncert pred polno dvorano Slov. nar. doma na St. Clair Avenue. Koncerta se je udeležil tudi ustanovitelj in dolgoletni pevovodja zbora g. Metod Mi-lač z gospo, ki je nalašč za to prišel v Cleveland iz Syracuse, N.Y. Zbor se je s svojim nasto-“jugoslovansbi slučaj” razprav- p0m res postavil, s svojim petljah na svoji konferenci 24. apri- jem navdušil občinstvo. K ušla v Karlovih varih na Češkem. pehu iskrene čestitke tako zboru Jugoslovanska	komunistična	kot njegovem pevodji g. ing.
partija	je	svojo	udeležbo	na	tej	Frahčku Gorenšku! — Podrob-
konferenci odklonila.	rejše poročilo bo objavljeno v
Objava načrta Zveze komuni- Kult. obzorniku, stov Jugoslavije z napovedjo u-1 vedbe “social ističnega samo-
%Q'w titovske ebljufes
BELGRAD, SFRJ. — Zveza komunistov Jugoslavije je objavila 14. t. m. načrt, po katerem bo “opustla svojo ukazujočo vlogo, v jugoslovanskem življenju". Napovedala je ločitev Zveze od države, demokratizacijo same Zveze, ki naj bi postala vodilna ideološka sila namesto dosedanje vsemogočne oblasti.
O takem načrtu so govorili že davno in napovedovali njegovo objavo. Zaradi tega naj bi se bila Zveza komunistov Jugoslavije zamerila Sovjetski zvezi in njenim satelitom, ki bodo baje
upravljanja” tudi na področju javne, republiške in zvezne u-prave je vzbudila veliko več zanimanja v tujini kot doma, kjer ljudje poslušajo vse mogoče komunistične načrte in programe že nad 20 let in vedo, koliko so ti vredni.
Porota spoznala R. Specka za krivega umora 8 deklet
PEORIA, 111. — Porota 7 moških in 5 žensk je v soboto po komaj 49 minutah posvetovanja odločila, da je Richard Speck kriv umora 8 deklet, dijakinj za bolniške negovalke v Chicagu lani 14. julija.
Sodnik je sedaj pred izbiro, da obsodi Specka na smrt na e-lektričnem stolu ali pa tudi na bolj milo kazen. Za danes dopoldne ob desetih je napovedal zaslišanje obsojenčeve obrambe za priziv.
K molitvi—
Članice Podr. št. 32 in članice Oltarnega društva pri Sv. Kristini so vabljene nocoj ob sedmin v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Mary Bukovec, jutri pa k njenemu pogrebu.
Zopet izgredi—
Sinoči je prišlo v črnskem predelu med Superior in Euclid Avenue do izgredo, napade na policiske in druge avtomobile, do razbijanja in plenjenja trgovin. Policija je prejela 18 oseb, predno je po eni danes zjutraj vzpostavila red in mir.
Angleška delavska stranka dobila pri občinskih volitvah hud udarec
LONDON, Vel. Brit. — Pri občinskih volitvah pretekli teden je doživela delavska stranka hud poraz. Tako je po 33 letih izgubila večino v londonskem mestnem svetu. V dosedanjem svetu je bilo 64 članov delavske stranke in 36 konservativcev. V novem bo 82 konservativcev in le 18 laboristov.
Hude izgube so doživeli labo-risti tudi pri volitvah v okrajne odbore.
Ti volivni porazi ne bodo vplivali na večino delavske vlade v parlamentu, kažejo pa jasno, da so volivci z delavsko vlado, ki je lansko poletje zamrznila plače in cene ter uvedla vrsto drugih ostrih gospodarskih ukrepov, da bi pomagali narodnemu gospodarstvu na noge, niso zadovoljni.
Tudi Francozi imajo težave z oljem ladje Tcrrey Canyon
PARIZ, Fr. — Ko je pretekli mesec nasedla petrolejska ladja Torrey Canyon na morske čeri vzhodno od skrajnega južnega konca Velike Britanije in začela puščati olje, je vlada vpregla vse sile, da bi rešila obale Velike Britanije pred poplavo s tem oljem. V precejšnji meri je napor uspel, stal pa je deželo precej milijonov.
Del olja je morje odneslo dalje proti zahodu in napovedovali so, da bo doseglo obalo v francoski Bretagni. Tja je voda zanesla le mali del, večino sta veter in morski tok gnala dalje [proti severu in v zadnjih dneh ’ preteklega tedna so se sprijeli s tem oljem Francozi. Skušali so ga posneti z morja s peskom in žaganjem, predno bi doseglo o-balo in umazalo njene bele peščine, pa pokončalo tudi obsežna negovališča ostrig. Vlada je dala za ta “boj z oljem” najprej 3 milijone dolarjev in vpregla vanj vse, kar je imela na razpolago.
Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes!
k
ERISMA DOIIOVIIIIA


6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Združena države:
$13,00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 8 mesec« fcs Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.09 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 ps? year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio

No. 75 Monday, April 17, 1967
De Gaulle: z dežja pod kap!
General De Gaulle je imel v prejšnjem francoskem parlamentu 247 zanesljivih poslancev, včlanjenih v njegovi stranki. Imel je torej večino. Če je še pristal na sodelovanje z republikansko skupino, ki jo vodi Giscard d’Estaing, mu ni bilo treba zato dati nobenih posebnih političnih koncesij. Skratka, bil je gospodar v deželi in v parlamentu.
Volitve 12. marca so pa zanj pomenile pravi poraz, kar se je šele jasno pokazalo pri volitvah predsedstva v parlamentu. Takrat je javnost videla, da ima generalova stranka 200 poslancev in da je torej navezana na glasove neodvisnih republikancev, ki jih vodi Giscard d’Estaing. Pa še to ni zadosti, priskočiti so morali na pomoč še progresivni de-mokratje, ki jih vodi Lecanuet. Tako je bil generalov kandidat za predsednika parlamenta izvoljen z 261 glasovi proti 214 levičarskim glasovom.
Volitve so pokazale, da je levica kompaktnejša od vladne skupine. Tam ima Mitterandova federacija 121 poslancev. komunisti pa 73. Obe skupini skupaj imata torej skoraj toliko poslancev kot generalova.
Te številke pa še ne povedo vsega. Treba si je ogledati še stanje v posameznih strankah.
Solidno organiziranih je le 73 komunistov. Ti vedo, kaj hočejo, in so tudi disciplinirani. Ni pa tako kompaktna Mitterandova federacija, ki ima 121 poslancev. Mnogi med njimi so bili izvoljeni po komunistični milosti. Komunisti so namreč velikokrat umaknili svoje kandidate le z namenom, da pomagajo Mitterandovim pristašem do zmage. Vsi ti Mitterandovi poslanci dobro vedo, kdo jih je izvolil in zakaj so bili izvoljeni. Pri glasovanjih za kandidate se bodo že držali Mitteranda; ko bo pa treba glasovati za zakone, se bodo pa ozirali tudi na želje komunističnih zaveznikov. Mitterand ima sicer v parlamentu drugo največjo skupino, toda vsi vedo, da mu jo je preskrbela komunistična taktika in ne njegova politična veljava. Komunisti se torej lahko zanesejo, da bo Mitterand moral, hočeš nočeš, zmeraj glasovati z njimi. So torej v tem pogledu bolj kompaktni kot DeGuallova stranka.
DeGaullova stranka (Demokratska unija za peto republiko) ima sicer 200 poslancev, toda v stranki sami je par struj, ki razjedajo strankino disciplino. Jedro stranke so že od samega začetka konservativni in zmerni republikanci, ki jim je je misel na levičarsko politiko zoprna. Zato je med generalovimi levičarji par zelo glasnih politikov, ki vlečejo stranko na levo, kar naravno desnim republikancem ni všeč. Zaenkrat obe struji še ne pomenita veliko, ker se obe pokorita generalovi volji. Lahko se pa položaj tudi spremeni.'
Neodvisni republikanci, ki jih vodi Giscard d’Estaing, so fantje od fare. So nacijonalno in konservativno usmerjeni, v D’Estaingu imajo pa energičnega in ambicioznega voditelja, ki se ne boji govoriti tudi z generalom “na ravni nogi”. Poleg tega se zavedajo, da so generalu neobhodno potrebni. Zavedajo se tudi, da uživajo vse simpatije desničarskih generalovih pristašev. Mnogi politični opazovalci jih zato že smatrajo kot jedro bodoče francoske desnice.
Okoli 40 poslancev se je pa zbralo okoli Lecanueta. Niso bili vsi izvoljeni na njegovem programu in pod njegovim vodstvom, pa so se vendarle obesili nanj, ker se nikamor drugam trenutno niso mogli. Zato je verjetno, da bo Lecanuetova skupina kmalu razpadla in da mu bodo ostali zvesti samo poslanci, ki so se z njim vred borili za mandate pod isto zastavo. Kar bo pa poslancev odpadlo od Lecanueta, se bodo pridružili deloma generalovi, deloma D’Estaingovi stranki, nekaj jih bo pa šlo tudi k Mitterandovi skupini.
Nekaj mandatov še ni dodeljenih. Manjka še poslanec iz Somalije, sporni so volivni rezultati na Korziki. Pred sodnijo je okoli 130 mandatov. Pritožbe ne bodo zmeraj zmagale, v nekaterih slučajih pa utegnejo doseči svoj cilj. Zato gornjih številk še ne moremo vzeti za dokončne. Bodo spremembe v njih, toda političnega razmerja sil v sedanjem francoskem parlamentu pa ne bodo spremenile.
Ravno to razmerje sil bo pa generalu delalo preglavice. Zgodi se namreč prav lahko, da v parlamentu ne bodo njegovi zakonski predlogi dobili potrebne večine. Včasih se je to zgodilo tudi v prejšnjem oarlamentu, toda general ni nikoli usode zakonskih predlogov vezal na svojo politiko ali na svojo usodo. Je smatral take slučaje kot neprijetne spotikljaie, ki jih človek lahko prezre.
De Gaulle bi mogel še naprej gledati na poraze v parlamentu na podoben način, toda stalno pa tega ne bo mogel delati. Če bi izbral to taktiko, bi kmalu začel parlament ob-struirati njegovo delo, tega pa general ne bi prenesel ne samo po svojem značaju, ampak tudi iz političnih razlogov. Hoče biti zmeraj vse ali nič. V kritičnem slučaju bi mu torej ne preostalo drugega kot razpustiti parlament in iti na
nove volitve. Za tak korak se pa ne bo mogel tako lahko odločiti kot na primer še pred nekaj leti. Njegova stranka drči navzdol, saj je padla od 247 mandatov na 207. Kdo mu more jamčiti, da se bo zopet dvignila na 247 mandatov?
Vse kaže — tako trdijo politični opazovalci —, da bo francoska politika prešla v novo dobo, dobo pričakovanja, kaj bo. Ker general nima navade, da bi komu razlagal svoje načrte, bo to doba velike politične napetosti, ki pa žal ne bo dosti pripomogla h konsolidaciji francoske politike. Francoski volivec ima rad napetost, saj jo smatra za zabavo. V interesu francoskega naroda pa to ni, kar sta pokazali zadnji dve svetovni vojni.
BESEDA IZ NARODA
Waukegan, 111. — Novic na svetu nikoli ne zmanjka, tudi pri nas ne in okrog nas ne. Za našo slovensko javnost seveda niso vse novice važne in zanimive. Mnoge pa so. Bi rekel, da politične novice so zelo važne za nas, kakor za vsakega drugega Amerikanca. Politika in njeno življenje nas poljublja prav tako, kakor Irce in druge s svojimi predpisi in določbami. Včasih se zdi, da nas še bolj kakor pa druge, ker Slovenci smo bolj ponižni ljudje, ne ropotamo in ne u-
jo v davkih malo. Povprečno v našem okraju, v katerem je nekako 18 občin, doprinašajo pri davkih nekako okrog 10 milijonov dolarjev letno. Nekatere manj, druge več. Naj večja je naša Waukegan občina, ta dopri-naša nekako $305,785,000; Newport $13,144,250; Deerfield pa $168,376.500. Všteti so vsi davki za zemljišča, šolstvo in drugo. Davke določajo po zahtevah in potrebah razni občinski in o-krajni supervizorji, po proračunih seveda, kakor zahtevajo potrebe.
To pove vsakemu volivcu, kar ko važno je, da zasleduje gospodarsko politiko svoje občine in okraja in da pazi, kako ga brijejo in strižejo pri davkih za to in ono. Potem pa, da ima odprte oči, pa odprto glavco ob volitvah in da voli tako, kakor se mu zdi
na vozu našega političnega, bolj pravega življenja, naš župan Sa-bonjian.. Naj mi kdo zameri radi te izjave ali ne, tako čutim in amen! Ampak, nikar ne mislite, da pri tem pozabljam, da kdor ne dobi odobrenja v takih kam-panjih od gotovih višjih političnih in drugih zvezd, da je kaj u-panja, da v takih slučajih ob volitvah kam prodre. Le v kakih posebnih slučajih. Večinoma pa ne. Krivda čigava? Tvoja in moja, ki se za politično življenje premalo zanimamo. Zato ga mnogi ne poznajo in se dajo voditi, kakor se dajo. Drugega zaključka k temu jaz ne vem.
Na zamerite naglašanju teh mojih litanij — ampak tako je.
Vrhenšk Tine
govarjamo tako, kakor ljudje Prav.
drugih narodnosti. Razlika je v tem, ker smo ponižni in jemljemo marsikaj tako, da “mora že tako biti in da drugače se ne da”. Ponižnost, pohlevnost in zraven še vljudnost pa znajo marsikje po svetu in tod okrog nas izrabljati. To je, ponižna ovca vedno ta kratko vleče; volkovi s požrešnimi, blaznimi očmi, pa trebuhe polnijo . .. Druge pa
učijo ponižnosti, vljudnosti in
pokorščine, sami pa teh vrlin le malo poznajo. Nimam namena druge poniževati, četudi drugi nas že od nekdaj radi ponižujejo, ampak resnici je pa le treba včasih odpreti vrata in jo pozdraviti, tako kakor zasluži.
* DVA MLADCA, OBA PO 17 LET STARA, sta stala te dni pred okrajno poroto. To sta Michael Carlton, iz Libertyville, drugi David Shepard iz Des Plaines. Obtožena sta bila raznih ropov in tatvin in drugih zlih dejanj. Na Hawthorn Mello-dy Farm, na Butterfield cesti blizu Libertyville, sta povzročila ogromno škodo. V skladišče, kjer so na farmi shranjevali jajca, sta baje pobila in pomečkala nad 20,000 jajc. Razmetala sta jih po tleh, metala v 'stroje in stene. Pozneje jih je neki policist aretiral v Libertyville, po opisu, ki ga je dala radio postaja. Postavljena bosta pred porotno sodišče. Odkod taki mladci dobijo pobudo za take hudobnosti? čigava je krivda? Nekoga prav gotovo! Nekaj slaba vzgoja doma, potem pa prelahke in premehke kazni. Take hudobnosti potrebujejo o b č utljive palice! Mevžasto pomilovanje in zraven še zagovarjanje in izgovarjanje takih “junakov” pa take hudobnosti le še pomnožujejo ...
® NAŠE OBČINE, KAKŠNE SO, KAKO VELIKE SO? — V naši državi Illinois imamo nekako 404 občin (townships). V našem Lake okraju imamo 18 občin (townships). Kako velik je teritorijalen obseg občine?' Po pravilih državnih zakonov občina obsega 36 kv. milj. če bi bilo vse ozemlje v
kotu, bi bil to obseg 6 milj dolg in 6 milj širok (6 x 6 = 36 kv. milj. To po obsegu. v Po prebivalstvu in po obdav-čevalni vrednosti se pa seveda občine razlikujejo druga od druge. Vse zavisi, kako so naseljene s prebivalstvom, kako industrijo in drugo predstavljajo itd. Zato tudi take razlike, kaj in koliko doprinašajo okrajem in davkih in drugače, občine doprinaša-
KAM GRE DENAR, KI GA PLAČUJEMO ZA DAVKE? — Državni urad naše države Illinois, v katerega področje spadajo oskrbe cest in potov ter gradnje novih velecest in manjših cest, je pred kratkim objavil, da bo država Illinois letos (1967) potrošila okrog $268,000,000 za gradnje novih cest in za izbolj-kanje in poprave dosedanjih cest v državi. Dosti novaca je to, ampak dandanes vsak zahteva, da se vozi po gladkih cestah in da ga ne pretresajo sunki, ko kolesa avtov udarjajo v jamice in jame in razne razpoke. Da so ceste in stezice gladke, to pa zahteva naše milijončke, ki jih nosimo skupaj sicer po drobnih “knofih”, ampak ker je nas veliko, je tudi “knofov” veliko in s tem popravljajo naše ceste in pota. “Knofi” se pa radi prijemljejo in prilepavajo tu in tam in zato jih ni nikdar preveč in zadosti in tako tudi ne zmanjka nikdar poklicev in vabil: dajte jih nam več in več, da bo nam mogoče z njiimi pricoprati kaj več napredka za vas in nas ...
Ali se ne glasijo vse pesmi o tem tako?
• ŠE BESEDO O RAZNIH DOGODKIH PRI NAS LANI. — Lansko leto je bilo kaj razburljivo leto po mnogih velemestih ZDA. Črnci so začeli sanjati, da je napočil čas, da se jim dovoli primakniti stole k vsemu, gori od Bele hiše v Washingtonu pa doli do zadnjega kota kake koče kjerkoli. Zahteve in naglašanja niso bila premišljena in pametna, morda zanje, za druge bolj kisla. S takimi zahtevami so prišli na dan tudi pri nas. Naš odlični župan Robert Sabonjian je stopil možato v ospredje in spregovoril moško besedo o vsem. Podrobnosti so znane iz prejšnjih poročil. Potem ko je videl, kako gre, je potipal našo javnost v Illinoisu za drugo žilo. Prijavil je svojo kandidaturo za zveznega senatorja. Bivši senator Douglas vemo, kakšno stališče je zavzemal glede črncev. Nje-
Spomladanska prireditev Društva SRB Tabor
gova zadeva. Drugo je zadeva pravem četvero- drugih ljudi, ki imajo v vse vloženega nekaj več, kakor pa ima bivši
državam v Maloštevilne
CLEVELAND, O. — Društvo slov. protikom. borcev TABOR vabi na svojo pomladansko prireditev, ki bo v soboto, 22. aprila, zvečer v Slovenskem narodnem domu na Holmes Avenue. Servirali bodo večerjo in druge običajne dobrote in točili najboljšo pijačo. Za dobro voljo in ples bodo igrali “Veseli Slovenci”.
Namen naših dveh vsakoletnih prireditev, jesenske -in spomladanske, je, zbrati sredstva za pomoč našim bolnikom in in* validom. Leta tečejo in poleg bolezni prihaja že tudi starost in betežnost. Zmožnost za delo se manjša, utrujenost in potrtost je večja. Dolžni smo pomagati.
Prav isto je z materami in vdovami padlih in vrnjenih domobrancev. So. primeri, ko so bili v eni družini pobiti mož in po dva ali trije sinovi. Mati je ostarela in ostala sama. Delati ne more, dohodkov nima.
-številna pisma in zahvale za naše darove dokazujejo, kako je naše delo za vse to še vedno potrebno. Če bi vsi drugi nameni, za katere je bila naša organizacija ustanovljena, popustili in obledeli, dobrodelnosti v pomoč našim invalidom, bolnikom, materam in vdovam pa ne smemo opustiti.
Iz megle prahu in dima, ki ga je napravil spor pred tremi leti, se zrak vedno bolj čisti in sedaj že marsikaj lahko vidimo, kar je bilo v tistih dneh še nejasno in nerazumljivo. Namen nekaterih takrat je bil, spraviti našo organizacijo na stranski tir, kjer naj bi počasi životarila in umrla. Pri tem pa niso pomislili na glavni namen, za katerega je bila ustanovljena — pomoč tistim, ki so postali za delo nesposobni kot domobranci in njihove matere in žene. Danes smo lahko samo veseli, da se je iz tistih meglenih dni dvignila naša organizacija pomlajena in močna. Danes vse jasno vidimo in gledamo, kakor v lepem spomladanskem dnevu, v katerem božje sonce zopet vse pomlaja in preraja v novo življenje.
Pridite bratje in prijatelji na našo prireditev 22. aprila zvečer. Porazgovorili se bomo zopet v prijetni družbi in zbrali zopet nekaj sredstev za vse tiste, ki so naše pomoči potrebni, za tiste, ki od nas pričakujejo, za tiste, ki mo jim tudi dolžni pomagati.
Zdravko Novak
VESTI

1-0 VE

Nadomeslui mm za Ssagsinee?
Rimsko op'ekarno odkrili v Ptuju
Ptuj je zgrajen na ruševinah starega rimskega mesta Poeto-vio. Na njegovih tleh so v preteklosti izkopali že vrsto rimskih spomenikov, ki so shranjeni v ptujskem muzeju. Pretekli teden so pri kopanju temeljev za neko novo stavbo odkrili ostanke rimske opekarne, dolge 131 čevljev in 23 čevljev široke. Odkrita je bila tudi peč za žganje opeke.
Slovenija je bila v rimski dobi sorazmerno gosto naseljena, komaj kaj redkeje kot je sedaj. Na njenih tleh je bilo več rim skih mest kot Emona (Ljubljana), Nauportus (Vrhnika), Ne-viodunum (Drnovo pri Veliki Malenci na Dolenjskem), Peoto-vio (Ptuj) in drugih večjih naselij. V upravnem oziru je pripadala delno Italiji, delno pa Noriku, Istri in Panoniji.
Strah pred klerikalizmom
Časnikar Franc Šetinc je v ljubljanskem “Delu” opozoril na zaskrbljenost mnogih komunistov, ki postajajo nezadovoljni spričo oživljene dejavnosti slovenskega klerikalizma, ki se skriva za na videz nedolžno kulturno, zabavno in razvedrilno dejavnostjo.
Šetinc meni, da hoče del duhovščine spet vplivati preko raznih organiziranih oblik na politično življenje in kulturni razvoj dežele. Včasih se je v ta namen posluževala Katoliške akcije, sedaj pa naj bi isto dosegala razvijanjem i z o b r a ževalne, športne in podobne dejavnosti ter z organiziranjem lastnih prireditev.
Za Šetinca je to že klerikalizem. Razne oblike Organiziranja, ki presegajo okvir vere in verskega čustvovanja, omogočajo organizirano vplivanje na javno mnenje. To pa je že v nasprotju z načelom, da naj bo vera zasebna zadeva posameznika. Gre tudi za poskuse, da bi se obšlo u-stavno določilo o tem, da je šola ločena od verskih skupnosti. Cerkev naj služi s svojimi prostori le opravljanju verskih o-bredov in izpričevanju verskih čustev. Vse drugo je po Šetin-čevem mnenju klerikalizem, ta
pa je največji nasprotnik vere. Treba se je zato boriti proti o-življanju klerikalizma, ker samo na ta način bo državljanom zagotovljena resnična svoboda vesti in veroizpovedi.
Iz vsega povedanega sledi, da slovenski komunisti kljub toliko opevanemu protokolu niso pripravljeni priznati Cerkvi svobode delovanja, kot ji priti če P° njeni naravi. Cerkev naj bi tudi v bodoče bila le ustanova za vršenje obredov, ne pa usmerje-valka človeka v zasebnem in javnem življenju.
dar je pa tistim, ki jim je bila pozitivno rešena, vizum nekako garantiral, da se jim doma ne bo nič zgodilo. Osebam pa, ki so jim neljube, jugoslovanske oblasti vize sploh dale niso.
Zdaj je to drugače. Neki begunec — mi boste oprostili, če iz razumljivih vzrokov ime zamolčim — je vprašal jugoslovanskega konzula, če gre zares lahko brez skrbi domov brez vi-
Komunisti ter biblija in religija
Slovenci imamo dve lepi be* sedi: vera in Sveto pismo. Kulturnikom doma pa ta izraza ne ugajata. Ljubljansko “Delo” namreč poroča, da je zagrebška založba “Stvarnost” uvrstila v svoj letošnji književni program “staro in novo zavezo Biblije”' K sodelovanju so povabili večjo skupino znanih fizolofov in profesorjev zagrebške teološke fa' kultete. Glavni urednik bo znani hrvaški pisatelj Jure Kaštelam Časopis pravi, da se je založba odločila za to izdajo, ker je “Biblija v zgodovini književnosti in jezikov raznih narodov zmera] pomenila pomemben založniški dosežek”.
Na visoki šoli za politične vede v Ljubljani pa so imeli senri' nar za prosvetne delavce osnovnih šol (beri: učitelje) z nasD' vom “šola in religija”. Seminar sta organizirala slovenski zavod za šolstvo in nedavno ustanovljeni center za proučevanje religije in cerkve. Med temami sta bili: “Religija in cerkev v teoriji in praksi italijanskih komunistov” ter “Mesto in vloga II. va- ( tikanskega koncila v proces^ prilagajanja cerkve sodobnem11 svetu”. Poročilo, iz katerega sm° to povzeli, orpenja, da bodo v bo' doče organizirali slične seminar' je za prosvetne delavce vseb področij, da bi se “seznanili ^ stališči o sodobni problematik1 religije in cerkve”.
V recenziji prve letošnje ste' vilke “Teorije in prakse” pa )e “Delo” poročalo med drugim' Marko Kerševan je dal pod im po slovenski verski tisk in nje' gove težnje v novejšem obdob' ju (Družina, Ognjišče 196b> 1966). Ugotovil je, da ta tisk ve izpričuje resnično novih tokov religiozne misli: v sestavkih 110 zasledimo ne premikov ne um vzkrižij, ki so v sodobni katob' ški cerkvi in v religiozni sfer* sploh. Res pa je, da zadnji leti prevladujejo sodobnejši °k' likovni prijemi (reportaže, P°' ročila, ocene in razglabljanja 0 filmih, pogovor z bralci, romal1
ze, pa mu je tole odgovoril: “Če!	. .	, ,	. .	• fa-
greste tja brez vize, mi sploh nej11^’ S katerimi propagirajo ^
vemo, da ste tam, zato za Vas ne | P0lmovanla-
biti
odgovarjamo. Ako hočete zares brez skrbi, pridite k nam in Vam bomo dali obrazec, ki ga boste izpolnili, nakar Vam bomo izdali spremno pismo na pot.” Torej peke vrste nadomestni vizum za begunce, mar ne?
Rev. Fr. Blatnik, SDB.
Dve novi knjižici
PATERSON, N.J. — Naravno je, da so zlasti begunci z veseljem sprejeli novico, da za obisk
senator Douglas. Drugi Jugoslavije zdaj ni treba več vi kandidat je bil izvoljen in je se-Jze. Med tem ko se je prej marsi-daJ naslednik sen. Douglasa, kdo pomišljal iti v domovino, Njegova izražanja o vsem so bila ker ne bi rad imel opravka s Ti-plehka. Ampak irska in vsa dru-, tovim konzulom, se bo zdaj od-ga racijska gledanja in vpošte- ločil, da gre, ko mu ni treba vla-vanja vsega so ga izvolila. Do-'gati prošnje za vizum in čakati, bro. Bog rnu daj srečo, pa sreč- da jo titovci odobrijo, no potovanje skozi in preko po- ’ Pa ima zadeva tudi svojo senč-btičnih gora in hribov našega no stran. Res je bilo marsikomu političnega življenja. Po Pio- nerodno hoditi na konzulat, več jem mnenju bi bil boljši šofer prošenj je bilo tudi odbitih, ven-
Cleveland, O. — Slovenska Pisarna v Baragovem Domu, 6304 St. Clair Ave., je dobila in razprodaja knjižico, brošuro Mi-hajlo Mihajlov, To je 83 strani popisa nastopanja tega moža proti komunizmu v Jugoslaviji, Stane 1 dolar. — Prišla je tudi nova brošura Ilije Jukiča: “Kriza Titovega režima in Titove Jugoslavije”. Brošura je po 2 do-larja. — Prišla je nova zaloga knjige dr. Ludvik Čepon: “Bežna srečanja”, ki stane. $2.50 in Rev. Franc Sodja: “Meditacije”, ki stane 2 dolarja. Zbornik Svobodne Slovenije za 1967 pričakuje pisarna vsak čas, ker je že več kot teden dni na poti.
Most preko Mure
Pri Veržeju grade most ceZ Muro. Gradbena dela opravlja podjetje Gradis iz Ljubljane, meljska pa Geotehnika iz Za' greba.
Denarja ni
Zunanje mariborske
nbčiiri
dolgujejo šolskemu skladu
tem mestu za lani 240 milij0111
ov'
dinarjev, delovne organizacij6 pa tudi precejšen znesek, kei 56 svoje obveznosti izpolnili saU1^ 84%. Na sestanku glede fi113^ ciranja šolstva so se delavske or ganizacije obvezale, da bo zbrale za vzdrževanje šols(^
700 milijonov dinarjev, eno jardo in sto milijonov dinaG6
bodo pa morale prispevati
■tfSe
občine skupaj z mariborsko, ^ katerih se otroci šolajo v naa borskih srednjih šolah.
Indijski pridelki
NEW DELHI, Ind. — Glav' pridelki v Indiji so: riž, koruZ^ ječmen, čaj, kava, sladkorni bombaž, lan in proso.
Deklica
z odprtimi očmi
PIERRE L ERMITE
Med tem sta teta Cecilija in J ena nečakinja previdno spra-vili svojo prtljago na veliki sivi Voz, s katerim se nista še nikoli Vozili.
Bledomodro, z velikimi oblaki odeto nebo je oznanjalo ko-r‘ec poletja. Vetrovi so pihali Mzko”, kakor so se izražali pomorščaki. Zrak je bil dušljiv.
Klopi v avtobusu so se pol-Mle s potniki. Namenjeni so bili Večji del v la Gueriniere ali v
Barbatre.
“Torej vse kaže, da odhajamo v Pariz!” je vzkliknila debela Sestrična ter se razkoračila pred teto Cecilijo.
“Tako je. Privoščimo si to Potratnost.”
“Po kakšnih opravkih pa greste?”
“Da kaj vidimo!”
“Da vidite ... kaj?”
Debela sestrična je motrila Bolando in izblebetala s tistim Pomanjkanjem tenkočutnosti, ki lastno preprostim ljudem:
“Pa si nemara ne mislite najti V mestu kakega lepega ženina?” Bri teh besedah je Rolanda krdela in se ozrla v teto, kakor te jo prosila milosti.
“O, pa brez zamere!.. .” je sBila sestrična. “Mladost je mladost in čas možitve je pred vra-te... Razen če namerava postati
tedovnica.”
Kazgovor bi se bil še nadaljeval, če ne bi bila Rolanda kakor teisk pobegnila v notranjost Avtobusa, da se izogne neljubemu pomenku.
Tudi teta Cecilija se ni dolgo °botavljala; ko se je prepričala, do sta oba kovčega na strehi v°2a z debelimi ladijskimi vrvmi dobro pritrjena, si je urno Pmskala prostor.
Toda to ni bila baš lahka reč! Mnogi so še okoriščali lepe Poslednje oktobrske dni ter so Bodili na obisk k znancem na °teku. in mnogo jih je bilo, ki So prišli zgodaj, da bi si dobili dober sedež.
Med dvema oblakoma se je Prikazalo solnce in je kakor v ^Miju velikodušno posijalo na P-m-ažo, kjer je stal zaprašeni
Avtobus.
Teta Cecilija, ki si je izbrala potovanje lepo obleko, se je ?'a hip prestrašila, da bo morala steti vso pot, tako je bil voz
Prenapolnjen.
“Jojmene ... računala sem, da Pridem prva na mesto.”
“Kaj takega! Zakaj pa ste ako dolgo odlašali?” Koirnaoutierske žene, ki so dobro poznale teto Cecilijo ter te imele rade, so silile debelega Prekupčevalca z zelenjavo, ki je ‘"edel na široko, da se naj stisne v svoj kot.
-ioda ko se je za spoznanje odmaknil, se je odločno branil Vsakemu nadaljnjemu umiku; Bščal je k sebi veliko vrečo rompirja, ki jo je nameraval Odnesti na kontinent.
Ker so pa ženske še vedno siiile vanj, je sebično zagobez-dal;
die sam ne skrbim zase .. -tedo pa bo skrbel?”
Tisti hip je vstopil sprevodnik, 1 Je možakarju brez besed vzel Vrečo krompirja ter jo spravil Ila streho voza.
Tako se je bila naredila vrzel, v katero se je naposled mogla Za silo stisniti teta Cecilija, ki te postala rdeča kakor kuhan
Al [ŠišjlKojjT« nr n		PRIL Ni*!!*) [&] ~nrw
TUŠ 14'		5116(718
itp	!ii	12lil3ill4H5
16M	M §5	131120121122 |26|27«S
KOLEDAR
društvenih
prireditev
rak.
Mstopii0 je še nekaj potnikov, ^ 50 se stoje tiščali drug k dru-jtemu, tako da je bil avtobus akor škatlja sardin, brez olja. ika se je pa še v toliko po-s abšala, ker so trije stari mor-ttarji vpili, kadili in pljuvali, pa Seved4 ne v svoje robce...
“Sijajni ljudje so vam mornarji ... toda na kopnem so vam časih naravnost neznosni...” se je pritoževala mala, špičasta gospa.
“Ali bomo še dolgo čakali tu?” se je vznemirjala teta Cecilija, ki ji je malo manjkalo, da je ni pritisk od obeh strani zdrobil in je že čutila, kako ji postaja ena noga mravljinčasta.
Rolanda ni odgovorila. Deklica se drži, kakor da je daleč od življenja tistih ljudi, ki j d obdajajo. Svoje tete ni slišala.
V resnici je taka, kakor da je ni tu.
Zopet je padla nova prtljaga na streho s tako silo, da se je ailo bati, da se pred težo ne poruši.
Poslednji zaboj rib je dospel iz Herbaudiere in se cedi vode in morske trave; postavijo ga pa povrh vsega na avtobusov! strehi.
Debeli prekupčevalec jezika strahu za svoj krompir.
“Mi spravimo vse po vrsti, kakor pride,” razloži sprevodnik.
Ozračje postaja čezdalje nez-nosnejše. Na marsikaterem čelu se pokažejo potne srage. Teti Ceciliji buljijo bele očnice iz rdečega obličja.
Toda treba je pritrditi na voz, s:]er je pač mogoče še dvokolesa, dva motorja in precejšnje število tako zvanih manjših zabojev, ki bodo nameščeni kakor oo pač mogoče.
Pentapon in Filomela opazujeta to trenje ljudi in stvari z neprikritim strahom in vsak pravi pri sebi:
rivala Bogu, da nisem zraven!”
Naposled je vse “na svojem mestu”. Težko .si predstavljaš, koliko je mogoče natovoriti na noirmoutierski avtobus!
Nekdo je odprl velike dveri garaže, motor pride v tek ...
Evo ga na cesti, strahotnega črva “macroba” sedanjih, apokaliptičnim bližnjih časov.
Za trenutek se ustavi, nato se pa na mah spusti po poti v dir ...
Teta Cecilija in Rolanda komaj utegneta pomahati skozi kriva stekla oken v poslednji pozdrav, ko je zavila pošast že na pristaniški most... pomikajoč se z gromovskim šundrom v oblakih prahu.
Dobra Filomela gleda za njim, kako se oddaljuje, kako vztrepetava, odskakuje in postaja počasi komaj vidna siva točka na obzorju...
Potihem odmoli tri Ceščena-marije za srečno pot.
Nato se začne spet molčanje. Nekaj ljudi, ki so prišli spremit potnike, je odšlo. Mirno gre mimo krava, rep ji binglja ob nogah, sledita ji še dve, ki ju goni kmetica s šibo v roki. Noirmou-tier je spet Noirmoutier.
Počasi je obrnila Filomela Pentaponovo glavo proti glavni ulici in korakoma, mirno — čemu bi se neki žurila? se odpravita proti “Zavetju”, ko se pojavi na oglu pri pošti mladenič, skoči s kolesa in zadrži osla za vajeti.
“Je-li res... ha sta odpotovali?”
“Da, ubogi moj Filbert, odpotovali sta; komaj dve minuti je tega .. . Ne boste ju dohiteli...
“Oh da, dohitel ju bom!”
Takoj skoči mladi mož na kolo ter se zažene proti nadalj-nemu oblaku prahu, ki ga tam daleč, v smeri vasi les Eloux razganja morski vetrič ...
(Dalje prihodnjič)
APRIL
22.	— DSPB Tabor v Clevelandu
priredi svojo pomladansko zabavo v SD na Holmes Ave.
23.	— Glasbena Matica poda v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue svoj pomladanski koncert.
29.	— St. Lawrence Vet. Post
No. 553 priredi večerjo od 7. do 9. v Slov. nar. domu na E. 80 St. Po osmih godba!
30.	—Pevski zbor Planina priredi
pomladanski koncert v SND na Maple Heights, 5050 Stanley Ave. Začetek ob 4. pop.
30. — Mladi harmonikarji podajo koncert v farni dvorani pri Sv. vidu. Začetek ob 3.30 popoldne.
MAJ
6.	— Baragov dom in Družabni
klub B. D. priredita večerjo s plesom. Igrajo “Veseli Slovenci”.
6., 7.— 30. letno vzhodno kegljaško KSKJ tekmovanje v Grdina Recreation Center na 6017 St. Clair Avenue.
7.	— Pevski zbor Triglav priredi letni koncert in prizor za 20-letnico svojega obstoja v Sachsenheimu na 7001 Denison Avenue.
14. — Otroci Slovenske šole pri Sv. Vidu nastopijo za MATERINSKI DAN.
14. — Materinska proslava Slovenske šole pri Mariji Vne-bovzeti v šolski dvorani. Začetek ob treh popoldne.
28. — Slovenski spominski dan. — Društvo SPB Cleveland: sv. maša za padle slovenske žrtve vojske in komunistične revolucije pri rtLurški kapeli na Providence Heights na Chardon Road.
JUNIJ
1	— Društvo sv. Jožefa št. 1G9
KSKJ priredi piknik na farmi sv. Jožefa.
10.	in 11. — DSPB Tabor-CIeve-
land priredi letno spominsko proslavo vetrinjske tragedije s sv. mašo na Slovenski pristavi.
11.	— Klub društev SDD na Re-
cher Avenue priredi balincar-sko tekmo in večerjo.
18.	— Otvoritev Slovenske pristave 1967: piknik in ples.
?0. — Društvo sv. Lovrenca št. 63 KSKJ bo proslavilo vse, ki so nad 50 let njegovi člani. Dopoldne ob 11.15 bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša, nato pa za vse kosilo v SND na 80 St.
25. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
25. _ Slov. kult. društvo Triglav
" v Milwaukee priredi v Triglav parku prvo letno veselico.
JULIJ
2	in 4. __ Piknik Slovenske
pristave.
4	__ Clevelandska federacija
slov. nar. domov bo imela svoj prvi letni piknik na farmi
S.N.P.J. na Heath Rd. v Chardonu.
9. — Društvo slov. pritikomuni-
stičnih borcev priredi piknik na Slovenski pristavi.
12.	-16. — Farni karneval pri
Sv. Vidu na farnih prostorih in šolskem dvorišču.
19.	— Klub slov. upokojencev za
senklersko okrožje priredi piknik na farmi SNPJ.
23.	— Slovenski športni klub
priredi PIKNIK na Slovenski pristavi, združen s športnim sporedom, plesom in zabavami.
30. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
6.	— Spominski sklad H. Lobeta
priredi piknik na Slov. pristavi.
13.	— Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi piknik na Slov. pristavi.
20.	— Belokranjski klub priredi
piknik na Slovenski pristavi.
20. — Slov. kult. društvo Triglav
v Milwaukee priredi v Triglav parku drugi letni piknik združen z mladinskim športnim dnem.
27.	— Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
SEPTEMBER
3.	in 4. — Piknik Slovenske
pristave.
24.	— Oltarno društvo fare sv.
Vida praznuje 50-letnico svojega obstoja s sv. mašo ob 11.45 in nato z banketom v farni dvorani pri Sv. Vidu.
24. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
OKTOBER
1. — Združeni kulturni program
in proslava 48-letnice SDD na Recher Avenue.
7.	— DSPB Tabor pripravi jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave.
8.	— Klub Ljubljana priredi v
SDD na Recher Ave. večerjo in ples. Začetek ob petih.
14.	— “Slovenska noč” v avditoriju SND na St. Clair Ave. Igra Pecan-Trebar orkester.
28.	— Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi v šolski dvorani “card party”.
29.	— Občni zbor Slovenske pristave.
NOVEMBER
4.	— Belokranjski klub priredi
svojo Veselo Martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.	^\\0:
5.	— Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
H. — Klub slov. upokojencev v
Newburgu priredi BANKET ob 5-letnici obstoja kluba, v SND na E. 80 St. Začetek ob
19. — Pevski zbor Jadran poda v SDD na Waterloo Road svoj jesenski koncert. Začetek ob 3.30 popoldne.
23. — The Sixth Thanksgiving
Tony’s Polka Party v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
DECEMBER
3. — Moški pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob 4. popoldne.
JANUAR — 1968 27.— Slovenska pristava priredi “Pristavsko noč”, zabavo s plesom, v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 6.30.
Novi grobovi
(Nadaljevanje s 1. strani) Lakeshore Blvd., star 76 let, rojen v Ivančni gorici pri Št. Vidu, od koder je prišel pred 58 leti. Delal je pri Angeli Nail and Chaplet Co. do upokojitve pred 10 leti. Umrli v družini so žena Justina, brat Frank, sestri Rose Kozar Tomazin in (v Ely, Minn.) Mary Bartovich. Tukaj zapušča hčeri Justino Zakrajšek in Roso Zalneratis, 2 vnuka in brata Josepha Verbič. Bil je član Društva Cleveland št. 126 SNPJ, Društva sv. Cirila in Metoda št. 18 ADZ in Kluba slov. upokojencev v Euclidu. Pogreb bo v sredo ob devetih iz Zakraj-skovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtviški oder danes popoldne ob petih.
Josephine Planinšek
V	Suburban Community bolnici je umrla 88 let stara Josephine Planinšek s 5154 Arch St., Maple Heights; roj. Žagar v Tel-šah v fari Mirna peč od koder je prišla v Ameriko 1. 1900, vdova po 1. 1956 umrlem možu Martinu, mati Martina, Edwarda, Ann Tekaucic, Margaret Wendt, Theresa Perko, Jean Yanchar in Elle Taus, 33-krat stara mati in 21-krat pramati. Pokojna in njen mož sta bila prvi par poročen v novi cerkvi sv. Lovrenca, bila sta med ustanovnimi člani fare. Pokojna je bila članica-ustanovnica Oltarnega društva pri Sv. Lovrencu in članica Društva sv. Ane št. 150 KSKJ. Pogreb bo iz F. Ferfolia pogreb, zavoda jutri, v torek, ob 8.30, v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo.
Milka (Marta) Blagovich
V	St. Vincent Charity bolnici je v soboto umrla 83 let stara Milka (Marta) Blagovich, roj. Ujcich, s 1157 E. 61 St. V Ameriko je prišla 1. 1901. Bila je mati Helen Poloyac (Johnstown, Pa.), Roberta (Pittsburgh) in Marka (Ventura, Calif.). Pogreb bo v torek ob enih popoldne iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. na West Park pokopališče.
Mary Bukovec
Na domu svojega sina je v soboto nenadno umrla 83 let stara Mary Bukovec z Bali Ave., roj. Ladiha v Trebnjem na Dolenjskem, od koder je prišla v Ameriko 1. 1903, vdova po 1.
Rosplock, Frances Weyant, pok. Rose Moro in Josepha, 7-krat stara mati 2-krat pramati, sestra Frančiške Marn in Jožefine Darovic (obe v Jug.). Pokojna je. bila članica Društva sv. Ane št. 4 ADZ in Oltarnega društva pri Sv. Kristini. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri, v torek, ob 8.15, v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na Kalvarijo.
Martin F. Planisek Jr.
V soboto je umrl v Mt. Sinai bolnici 57 let stari Martin F. Planisek Jr. z 19901 Naumann Avenue, samski, rojen v Clevelandu. Zadela ga je kap, ko se je v mestnem avtobusu vozil domov iz mesta. Naglo so ga prepeljali v bolnico, kjer pa je 5 minut kasneje umrl. Zapustil je starše Martina in Mary, roj. Maver, Planisek, brata Johna, sestre Mrs. Joseph (Mary) Kos-merl, Emmo Planisek in Mrs.
Frank (Mollie) Gorup. Bil je član Collinwood Post No. 2926 Veterans of Foreign Wars. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na All Souls pokopališče.
Moški dobijo delo
MACHINISTS
THE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Co.
S784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary cf PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDR9TEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL BORING MILLS
TURRET
LATHES
GAP TURRET LATHES
ENGINE LATHES
MILLING MACHINES
RADIAL DRILLS
______	__	____ ^ 1953 umrlem možu Jakobu, mati
6. zvečer. Igral bo Zabak trio. I Emila, Edwarda, pok. Marie
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop, ali kličite 341-1709 za čas sestanka
An Equal Opportunitv Emplover
(78)
____
_____________■•sli
VSE JIH NESE — Sedem let stara Jean Balukas iz Brooklyna, N.Y., igra bilijard od svojega 4. leta. Iz-vežbala se je tako, da ji je le redko kdo kos. Na sliki io vidimo, ko kaže svojo spretnost pred skupino odraslih ljubiteljev te igre, ki pa vse po vrsti “nese”	^
Spremembe v vodstvu Madžarske
BUDIMPEŠTA, Mad. — Pretekli teden je bil predsednik republike Istvan Dobi nadomeščen z 48 let starim kmetijskim strokovnjakom in od 1. 1960 kmetijskim ministrom Palom Loson-czijem, predsednik vlade Kallai pa z gospodarskim strokovnjakom Jenoem Fockom. Kallai je postal predsednik parlamenta.
Trdijo, da je vodnik komunistične Madžarske Janoš Kadar s temi spremembami hotel pripraviti tla za važne gospodarske reforme po zgledu onih v ostalih komunističnih državah vzhodne Evrope.
Moški dobijo delo
Moški dobi delo
Delavec-nadzornik za čiščenje, s skušnjo za loščenje podov, mora tudi znati voziti avto in govoriti en tuj jezik, dobi zaposlitev. Obrnite se na:
Advance Window Cleaning Contractors
2249 Payne Ave. 241-1727 od 2 do 4. pop.
(77)
Ženske dobijo delo
Delo za konec tedna
Iščemo, žensko za lahko delo od soboto opoldne do nedelje zvečer. Ostane čez noč. Likanje. $30. Pišite na American Home, Box 134, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44K)3.	(78)
Iščemo pomočnico
Ostareli slovenski par v Col-linwoodu išče pomočnico za lahka hišna dela. Mora stanovati v hiši. Pogoji po dogovoru. Za vsa pojasnila kličite 541-2965 od 6. do 9. zvečer.	(75)
Iščemo pomočnico
za splošna hišna dela, enkrat tedensko, četrtek ali petek, izkušeno, s priporočili. V Shaker okolici, blizu rapida in Fair-mount busa. Kličite HO 9-1367.
(75)
MALI OGLASI
PEKARIJA NA PRODAJ na 632 E. 162. St. - Tel. 851-7117
Poslopje, vse mašine za peko z vsemi pritiklinami. — Dobra kupčija! Lahko pridete pogledat ali pa telefonirate vsak dan od 10, do 10. zvečer, razen v sredo ali soboto.	(89)
TONY KRISTAVNIK
PAINTING and DECORATING 1171 East 61st. Street Kličite 431-0965 za brezplačen proračun
Lastnik prodaja hišo
lepo, zidano, enodružinsko na Richmond Heightsu, 5 sob spodaj, prostor za 2 zgoraj, velika klet, lot 60x200. Kličite 261-6312.
'____________ (76)
Hiša naprodaj
Dvodružinska, 5-5, podkletena, dva nova furneza, dve garaži, na Carl Ave. Kličite 391-8084.
—(12,14,17,19 apr)
Lastnik prodaja
dvodružinsko hišo na E. 66 St. blizu St. Clair Ave., 6 in 5, podkletena, nove bakrene cevi, dva nova vodna grelca, nova ogrevalna peč, ena in pol moderna garaža, lep vrt. Kličite 361-1615.
—(12,14,17 apr.)
PrijaSel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE St. Clair Avo A- SSOb St.; EN
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
^<1^0<iz>00<rz>00<c^0<c=>00<ci>f'
MLADA BREDA
IVAN PREGELJ
fe>oo<cr>o0<ir>o^
33. V dan sodbe
Motna svetilka je za silo razsvetljevala revno prenočiščno sobo pri Raj er ju, ali kakor so pravili preprosti ljudje, ki so tu prenočevali, kadar so prišli v mesto, “pri Siroti”. Pri Siroti na večer pred porotno obravnavo proti Anici je bilo, da je sedel reven in bolan človek za mizo in pil nekako hlastno iz male
meh na ustnicah.
“Le nič se ne boj!” je govorila, “kdor Hanci zaupa, zida na skalo. Sojena pa ne bo! Kaj misliš! Hanca zna vse. Ali veš, kako sem naredila, da sem sama ušla? Tule pri tem oknu bom skočila dol in uidem, sem rekla, pa sem ušla pri drugem, ko so me tam čakali.” In Hanci je krožil venomer samozavesten
čutarice in da je sedela njemu nasmeh ob ustih. Luki pa je
nasproti stara ženica, prav tako betežna in bolehna. Kadar je starec pil, je vselej pogledal nanjo, kakor da hoče reči:
“Ne zameri, da pijem; če ti je ljubo, saj ti privoščim.”
In v resnici je romala čuta-rica od moža k ženi. Pri tem sta stara človeka molčala in gledala predse, ko da nista znana in se nista videla še nikoli; z nekakim strahom sta izogibala poglede drug drugemu, kakor da sta stara sovražnika in ju je samo usoda dovedla k skupni' mizi in ne lasten nagib.
Potem pa je dejal starec in stegnil roko prcrti ženi:
“Si bila na Peči, kaj?”
“Ne vem,” je odvrnila žena. “Zdi se mi pa, da sem bila. Veš, ljudje povsod potrebujejo Hance.” Pri teh besedah se je žena plaho ozrla in dejala šepetaj e: “Pa ne povej nikomur, da si me srečal. Iščejo me, sem jim ušla. So rekli, da sem neumna, ki vem več, ko vsi zdravniki.” Luka je zmajal z glavo. On je bil, ki je sedel nasproti materi nekdanje svoje zaročenke. In dasi je vedel, da govori Hanca v zmedenosti in se istoveti z osebo, ki je že davno umrla, je pripomnil čez nekaj hipov popolnoma resno:
“Neki svet bi rad, mati.” Hanca je dvignila glavo in rekla:
“Če imaš naduho, nič boljšega ko lapuh.”
“Nimam naduhe!” je dejal Luka.
“Potem pij lipov čaj,” je odvrnila žena hladnokrvno in zanosno.
“Hanca,” je skoraj kriknil sedaj Luka, “Jeričina hči živi.” Kakor blisk je prešlo nekaj temnega prek ženinega lica in je dejala:
“Umrla je! Niso me pustili k njej, za vnetjem kosti je umrla in tega ne zna ozdraviti noben zdravnik!”
“Hanca,” je obupaval Luka, “daj mi svet! Glej, tako je: Preganjala jo je, pa zapodila jo je, pa sem ji mišjaka v žganje narezal, da je umrla. Mi ni žal, ne! Le miru ni. So neki zaprli tisto siroto Anico in jo bodo obsodili.”
Hanci je krožil premeten nas-
srce drhtelo, in ni vedel kaj storiti.
“Veš, Hanca,” je dejal končno, “za tvojo hčer naj bo, pojdem in povem, da sem ji zavdal jaz! Naj izpuste Anico!”
“Kakor hočeš,” je odvrnila žena in iztegnila roko po čutari. In'ko se je napila, je dejala: “To je pa res. Pri vratih bova ušli, pri oknu bodo čakali.” In žena se je smejala.
Smejala se je ponoči sredi spanja, da je Luka plaho vstajal v svoji postelji in poslušal, da li ne pojo že petelini. O prvem Petelinjem petju je vstal in, ko so petelini v tretje odpeli, je že slonel na Javorjevici pred malo zamreženo odprtino in čakal, da se vratca odpro in poreče spovednik: “Hvaljen bodi Jezus Kristus!”
Marjanina se je bila napravila prejšnjega dne v mesto; povabljena je bila kot priča k porotni obravnavi. Skoraj vso noč ni nič spala in že navsezgodaj se je odpravila v sodnijsko poslopje. Toda čakala je dolgo. Hipoma pa se ji je zazdelo, ko so bili začeli prihajati gospodje in stranke, da je opazila na nekem hodniku nekoga, ki je bil Luki zelo podoben. Videla ga je v spremstvu orožnikov, toda ko je hotela za njim, jo je poklica} sodnijski sluga in jo vedel v neko sobo.
“Sedaj jo bodo sodili,” je mislila Marjanica. Toda soba, v katero je stopila, ni bila porotna soba, bila je navadna pisarnica. Tu je Marjanica zagledala v svoje veliko začudenje Anico. Komaj se je premagala, da je ni objela. Toda Anica ni vzdržala. Ne zmenivši se za uradnika v sobi, je planila k Marjanici glasno ihteč:	“Marjanica, prosta
sem!”
Uradnik je vstal s svojega sedeža in z mehkim sočutjem opazoval ženi. Potem je dejal:
“Razprava je odgodena. Danes se lahko vrnete domov. Potrebovali vas bomo menda še in bomo že sporočili.”
“Kaj?” se je začudila Marjanica.
“Pojdite,” je dejal uradnik, “srečno pot!”
In stopil je k Anici, ji stisnil
roko in rekel:
“Vi imate dobrega angela varuha! Vrnite se in bodite pošteni ko do zdaj!”
Nekaj hipov pozneje sta bili ženi na planem in sta srečali Li-peta. Neizrekljivo čustvo sreče in veselja je vladalo v Anici. Segla je Lipetu v roko in oba sta imela solzne oči.
“Luka jo je!” je dejal Lipe. “Sam se je prišel naznaniti!” “Ni mogoče!” je zatulila Marjanica, da so se začudili ljudje in ozrli. Lipe je vedel ženi s seboj. Ko so zavili okoli sodnij ske hiše, je Marjanica viknila v drugič:
“Hanca! Ali si res ali si duh?” Hanca je bila res. Položila je prst na usta in rekla tiho: “Ne vpij. Saj sem rekla, pri oknu bodo čakali, pri vratih pa utečeva!” Smeje se je zginila slaboumna, preden se je mogla Marjanica zavedeti...
Mesec dni pozneje sta stali Anica in Marjanica kot priči pri
porotnem zaslišanju Lukovem. East 80 St., tel. Dl 1-3515; zapisni- tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri
Tedaj je Anica doživela, da so jo ljudje s solznimi očmi pozdravljali in blagrovali. Marjanica je bila v velikih skrbeh, da ji je ne zmečkajo, taka je bila gneča.
Luka je bil obsojen na dve leti ječe; toda umrl je po preteku dveh mesecev. Anica je vse svoje življenje ohranila nesrečnemu možu dobrohoten spomin.
(Konec prihodnjič)
mm
Prosimo vse naročnike, zlasti one izven Clevelanda, da ne pošiljajo denarja v pisemski pošti, ker se lahko izgubi! Pošiljajte čeke in denarna nakazila, naslovljena na Ameriško Domovino (American Home).
karica Dorothy Strniša, nadzornice: Stella Dancull, Anna Godlar in Rose Zbasnik. Seje vsako drugo sredo v mesecu v St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave. ob 1. uri popoldne.
PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmeš Ave., 541-6245; zapisnikarica Mary Komidar; nadzornici: Amalia Novak in Steffie Koncilja; vratarica Jennie Koren. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7. uri zvečer v Slov domu na Holmes Ave.
zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St. Clair Ave.
Katoliški borštnarji
SLOVENSKI DOM ŠT. 6 ADZ Predsednica Molly Legat, pud-
d	_	_	.	B
Imenik raznih društev
tttttitxzititttutimtzxttttztitnizmmmttixmtttitutixtitiitxxtKtxtitxtxtxuitiiimiiv
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSK.l
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis, John Skrabec; blagajnik Janez Ovsenik. Nadzor alki; Anthony J. Fortuna, Joseph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega ilanstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 jvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v iruštveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, la dobi zdravniški list in karto.
OR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ
Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednik Joseph Fortuna, podpredsednik Fred Krečič, tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Viran.t, blagajnik Josip V/. Kovach; nadzorniki: Silvester Urbančič in Charles Virant. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: J. W. Kovach in Ralph Godec; Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Spre-lema članstvo od rojstva do 60 let tarosti. Bolniški asesment 65c na nesec in plačuje $7.00 bolniške lodpore na teden, če je član bolan et dni ali več. Rojaki v Newbur-i’hu, pristopite v društvo sv. Lov-enca.
MOGOČNA GLAVA — Mrož “Woofy”, ki tehta 2,700 funtov, kaže v Marinelandu v Los Angelesu svoje brke in podokla.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ . Duhovni vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Josephine Mulh, podpredsednica Frances Lindič, tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice:	Frances Lindich, Helen
Krofi in Anna Zbikowski; zastopnici za SND na 80. St.: Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnika dr. Perko in dr. J. Folin. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ST. 162 KSKJ Sprejema članice od 16. do 60. ieta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V nfladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pauline Stampfel. Nadzornice: Fran. Novak, Josephine Ambrosic in Dorothy Strniša. Reditelj ica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Dorothy Strniša, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure v ravno istem prostoru.
niča Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 1-7131; pomožni tajnik Jos. Fena; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikar Frank Žnidar; blagajnik Louis Jarem; nadzorniku Frances Somrak, Mary Schmoltz, Al Marn. — Vratar: James Kastelic. — Zdravniki:Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny in Dr. Max Rak. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8- ure ter 24. in 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja Rev. Joseph Celes nik, predsednica Theresa Skur, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Mary Fakult, Rose Mickovic. Zastop. za Klub društev AJC: Theresa Skur, Mrs. Mary Kušar. zastop za SDD na Recher Ave., Rose Mickovic, Mary Iskra, Josephine Čebulj. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC n.a Recher Ave. ob 7:30 zvečr.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rev. F. M. Ba raga, predsednica Frances Lindič; podpredsednica Jennie Zupančič taj. Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric, zapisnikar. Mary Filipovič. Nadzornice: Jennie Zupančič, Antonia Stokar in Angela Stražar. Za-stavonošinja Angela Stražar. Redi-teljica Jennie Barle. Zastopnici za SND Frances Lindič in Mary Filipovič. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Mary Filipovič in Frances Novak. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7.30 zvečer v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT,- 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach, podpredsednica Josephine Ovsenek, finančni in bolniški tajnik Jože Grdina 1133 Addison Ed., Cleveland, Ohio 44103, telefon 881-7670, blagajnik Joseph H. Lach, pomožna tajnica-zapisnikarica Anna Palčič. Nadzorni odbor, Josephine Ovsenek, Anna Palčič in Josephine Weiss. Društveni zdravnik dr. Valentin Meršol 1031 E. 62 St., Cleveland, O. 44103. Za preiskavo novih kandidatov vsi slovenski zdravniki. Seje vsako tretjo sredo v mesecu v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130 St., ob 7. uri zvečer. Pobiranje asesrnenta vsako četrto nedeljo v Baragovem domu na 6304 St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldne.
Društvo sprejema člane vse od 1 pa do 60 leta starosti. Pri društvu se lahko zavarujete od $500.00 do $15.000.00 smrtnine in 3.00 bolniške podpore. Najmodernejši certifikati življenske zavarovalnine 20 let plačljiv, v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina. Dalje certifikati za slučaj stalne onemoglosti, ki oproščajo člane plačevanje asesrnenta; pri vsem tem pa je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti.
Za pojasnila vprašajte tajnika Jože, Grdina, 1133 Addison Road, Cleveland, Ohio, 44103, Telefon 881-7670.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Vicki Faletič, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, .1110 E. 66 St., HE 1-6933; zapisnikarica Dorothy Strniša; redi-teljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost:	Vicki
Faletič—Seje se vrše vsak 2. ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7. uri zvečer, članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
DRUŠTVO SV. KRISTIN IB ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik: predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: John Bradač. Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in An« Debeljak. Zdravniki: Dr. Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop- v šolski sobi sv. Kristine.
PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. J. Celesnik, predsednica Terezija Potokar, podpredsednica Ana Požar, tajnica Josephine Camenshek, 924 E. 223 St., Euclid, O. 44123, RE 1-8698; blagajničarka Ana Godlar; zapisnikarica Ann Tekavec (Mrs. Math). Poročevalki: Frances Perme (slovensko), Ann Tekavec (angleško). Roditeljica: Frances Sokach. Nadzorni odbor: Barbara Baron, Genevieve Calta. Seje se vršijo prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine razen v febr., juliju in avgustu.
predsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., IV 1-7554; blagajničarka Mary Koljat. Nadzorni odbor: predsednica Frances Medved, John Burjak, Martin Vogrin. Zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 8. uri zvdčer.
DRUŠTVO GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 ADZ
Predsed. Joseph Lausin, podpred-sed. Louis Erste, taj. Andrew Champa, 1874 E. 225 St., tel.: 481-6437, blag. Robert L. Menart, zapisnikar Joseph Ponikvar. Nadzorni odbor: Frank Ahlin, John Orazem in William Hočevar., Zastopnik za mladino Eugene Lausin, reditelj Florjan Mocilnikar, poročevalec za liste Louis Erste. Zastopnik za konferenco in klub društev SND Frank Chesnik. Društvene seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri v S.N.D. na St. Clair Ave. člane se sprejema v društvo od rojstva do 60 tega leta starosti.
DANICA ŠT. 11 ADZ Predsednica Josephine Centa, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., tel. 881-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek; nadzornice: Lillian M. Marinček, Pauline Stampfel, Josephine Levstick. Društveni zdravniki vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 1:30 uri popoldne v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje, soba št. 2.
DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ Predsednik William Vidmar, podpredsednik Frank Virant, tajni! Joseph Ban, 1201 E. 168 St., 481-2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Frank Debelak, nadzorni odbor: Joseph Champa, Frances Tavzel m Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopnik za Klub društev SND in za konferen. co Frank Virant; za Slov. nar. čitalnico Anton Tavzel; zastopniki za AJC v Euclid, O.: Louis Lustig, Joseph Post in Frances Modic. — Seje so vsak drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 3 SND na Si. Clair Ave.
DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA
KATOLIŠKIH BORŠTNARJE'
Duhovni vodja: Msgr. L. B. b3 , nik; nadborštnar: David J. TelbaL podborštnar: Angelo J. lannaren;; bivši borštnar: Fred Sternisa; nančni tajnik: Anthony J. UrbaS’ 1226 Norwood Rd„ UT-1-1031; bjf gajnik: Rudolph V. Germ; lainho zapisnikar: Alohonse A. Germ, Yellowstone Rd„ EV-1-3958; nadzorniki: Herman E. Dule, Louis ' Erste, Albert R. Giambetro; spre)'3 ditelja: Alois Erste, Adeibert J- -bert; bolniški nadzornik: Alois h ste, 3813 Schiller Ave., (9), Tel--ON 1-3777; vratarja; Joseph C. S3
ver
Frank J. Kolenc; zdravni-
Dr. James Seliškar, Dr. Anthony Spech, Lawrence B. Ogrinc. valeč novih članov: Frank J. PriF^ tel, telephone:	845-4440. T>rU^
štvo zboruje vsak tretji petek mesecu ob 8:30 zvečer v šoli sv. da. Asesment se pobira od 6:30 a3 prej na večer seje in vsako P1?, nedeljo v mesecu od 9:30 do lT° dopoldne v šoli sv. Vida.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Mary Debevec, podpredsednica Theresa Mihevc; tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna Rebol. Nadzor niči: Mary Cerjak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Markel. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 3.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Matt Jager,
Častni predsednik John Habat predsednik Eugene Kogovšek, podpredsednik Charles Pezdirtz fin. taj-
D Ril ŠTVO KRISTUSA KRALJA „	ŠT. 226 KSKJ
Duh. vodja Msgr. L. B. Baznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Nag'gy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, 35001 Lake Shore Blvd. 946-6219 blagajničarka bolniške podpure Mary Zupančič; zapisnikarica Mar> Semen. Slovenska poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Angleška poročevalka Angela Lube. Nadzorni odbor; Frank šega, Lillian Hlabse in Ivan Rigler. Zastop. ža klub SND in delniških sej: U. Lube. Vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duh. vodja Rev. Francis Baraga Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Roselyn Shuster; podpreds. Jennie Gerk, tajnica Jennie Pugelv, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., tel. 581-4230; bla. 'IN-ničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christo-fek in Stefania Mahnich; zastop-rice za SND na E. 80th St., Anna Kresevic, Jennie Pugely, za SND v Maple Heights, Stanley Ave. in za SDD na Prince Ave.: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Za skupne podružnice: Jennie Pugely. ' — Seje so vsak drugi mesec, začenši v februarju na drugo nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SDD. 10814 Prince Ave.
Ameriška Dobrodelna Zveza
Slovenska ženska zveza
SKUPNE PODRUŽNICE S. Ž. Z.
J v, OHIO
Predsednica Mary Bostian, podpreds. Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Novak, 3552
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem -Ambrožič, zapisnikarica Rose Erste. Nadzornice: Frances Novak, Frances Okorn in Marie Telic. Redi-teliica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 ADZ
Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednik Jack Šimenc, finančna tajnica in blagajničar ka Rose Mickovic 19612 Cheroket Ave., IV 6-0462; zapisnikarica Mrs Mary Černigoj, nadzorniki: Alice Grosel, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. Mar Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer \ Slovenskem domu na Holmes Ave v spod. dvorani.
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ
Predsednica Agnes Žagar, poa predsednica Mary Filipovič, tajni ca Alke Arko, 3562 E. 80 St., Dl
1-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Josephine Winter, Angels Gregorčič, Veronica Škufca. Seje so vsak tretjo sredo v mesecu ot 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ
Predsednica Nettie žarnick. podpredsednica Anna Zalar, tajnica Mary Jeraj, 5150 Thornbury Ra. HI 2-8036, blagajn. Cecilia Žnidar sic, zapisnikarica Fanny Majer Nadzorni odbor: Mary Otoničar Emma Tofant in Dorothy Strniša Vsi slovenski zdravniki. Seja se vr si vsaki drugi četrtek v mesecu ot 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ
Predsed. Stanley Pervanje, pod predsednik Theodore Szendel, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely. 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, 581-4230; blag. Antonia Dolinar. Nadzorni odbor: predsednik John Frankovic, Christine Szendel, Antonia Stokar. Zdravniki:	vsi
priznani zdravniki. Zastopniki zb SND na 80 St. Stanley Pervanje ir Theodore Szendel; za SDD i>s Prince Ave. Jennie Pugely: za SND v Maple Hts. Antonia Stokar.—-Seje se vršijo vsak drugi mesec tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na 8601 Vineyard Avenue.
ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
Honorary Spiritual Director K® ' .Matt A. Jager, Spiritual Directo Rev. Raymond Hobart, Chief P311, ger John Petrie, Vice Chief Rang6* Anthony R. Kushlan. Past Chie‘ Ranger John M. Spilar, Honorau Speaker B. J. Hribar, Speaker P°) bert A. Somrak, Recording Sect6) lary Robert A. Somrak, Jr., Fina1; cial Secretary Louis W. Somra« 15219 Holmes Ave., PO 1-593” Treasurer William F. Pavšek, Yout Director Louis J. Jesek, Trusted Casimir Kozinski, Felix Korosec> Frank Kocin, Jr., Conductors tian Trampuš, Frank Mlinar, Sent1' nel Anthony Mrhar, Sick Visit0 Frank Doles, and Field Represent3' tive Frank J. Prijatel, 261-5197.	,
Meetings are held every thi)3 Wednesday in St. Mary’s assernb^ hall (downstairs of the n e V church).
Zapadna slovanska
zveza
The Maccabees
Slovenska moška zveza
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ
Predsednik James Kastelic, podpredsednik Martin Romih, tajnik in blagajnik Frank Perko, 1092 East 174 Street, telefon 481-5658; zapisnikar Wm. J. Kennick. Nad. zorniki: James Novak, James Stopar in John Majerle; zastopnik za Slov. dom na Holmes Ave.: Frank M. Perko. — Seje se vrše vsak drugi mesec četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave., kjer plačate svoj asesment 25. v mesecu od 6. do 8. ure.
SLOVENCI
DRUŠTVO NAPREDNI ŠT. 5 ADZ
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive, IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor:
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ
Predsednik John Tavčar; podpredsednik Louis Erste; tajnik in blag Frank Macerol, 1172 Norwood Rd., tel. EX 1-8228; zapis. Joseph Ponikvar; nadzorniki: Damjan Tomazin, Andrew Kaucnik in Louis Fink; vratar John Strauss. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 dop.
Ray Anzick, John Nestor in Srečko ,, cWn Eržen. - Društvo zboruje vsskn lV SND na 81 Clair Ave- Soba št 1.
CARNIOLA HIVE NO. 493 T. ft
Commander Pauline Debevec, L j Commander & Recording Secreta-> Pauline Stampfel, Record-Keepef Sick-Benefit Sec. Josephine Stw3®’ 1016 E. 72 St., Cleveland, O. 44103-Phone: 361-0563. Auditors Franc®5 Tavčar, Chairman, Mary Koleg31”’ Caroline Koncilja. Representative for the Club of Association of V S.N.H.: Frances Tavčar, Joseph111 _ Stwan. Representative for the S011 ference of S.N.H.: Josephine Stwal1^ Regular meetings are held the i11 Wednesday of every month at 7 in room #1 of the Slovenian N3 tional Home, 6417 St. Clair AV®' Dues will be collected by the ord-Keeper on meeting nights ONb from 6:30 to 7 p.m.	__
CARNIOLA TENT NO. 1388 THE MACCABEES .	-
Častni predsednik Thomas Mhna ’ predsednik Joseph Babnik, P° predsednik Matt Kern, tajnik JoiL Tavčar, 903 E. 73 St., blagajP”) Louis Pike, zapisnikar Anton Z pan. — Društvene seje vsako četi\ nedeljo ob 9:30 dop. v Slovensk® narodnem domu (staro poslopJ®/’ soba št. 1, spodaj. Urad zg°rai io uradne ure so vsako sobdto od 2-
Ameriška bratska zvez*
NAPREDEK ŠT. 132 ABZ ,
Predsednik John Tanko, P°a' predsedrik Ludwig Prosen, tajni®3 Karen Sajovic, 183 Richmond R^'’ Cleveland, O. 44132, tel.: 261-1^ med 6 in 9 zv; blagajničarka R°se Intihar, zapisnikarica Mary Gr2®' Nadzorniki: Louis Sajovic, Anthonf Zadeli in Stanley Bober. Zastop' niki klub društev: Jacob Gustinci®; Anthony Zadeli in John, Zigmaa’ društveni dom: Anthony Zadeli 111 Jacob Gustinčič. ABZ federacija 23 Ohio: Mary Grze in Stanley Bobe1”' Katerikoli zdravnik po volji član3, Asesment se pobira vsakega 25. * mesecu, če pa je na soboto 311 nedeljo, se pobira naslednji por-®" deljek zvečer. Seje so vsako prv3 nedeljo v mesecu ob 10. uri dop°l' dne v Slovenskem društvenem da' mu na Recher Avenue.
DRUŠTVO SV. KATARINE §T.29
zsz	,
Predsednica Johanna Mervar, P00' predsednica Christine Živoder, tal' niča Florence Straub, 171 E. 264 S)--Euclid 32, Ohio, RE-2-8583; blaga!' ničarka Dorothy Komin, zapisnik31 Albin Gribbons. Nadzornice: M31”^ Butara, Rose Aubel in Jean Gril5' bons. Reditelj ica Rose Aubel. ^r°' ditelj mladine Donald Straub. Z3' stopnik za SND in Klub d ni št® Joseph Ponikvar. — Seje se vrši!0 vsako drugo sredo v mesecu v st3' rem poslopju SND na St. Clair AV®; ob 7:30 zvečer. — Vsi slovensk1 zdravniki. — Člane se sprejema °0 rojstva do 60. leta. Zavarovalnin3-vsakovrstne police, bolniške, oper^' Zapadna slovanska zveza, ustanovljena 1. 1908, posluje na trdni k1 cijske in odškodninske podpore. "1 močni finančni podlagi. Po državn1 preiskavi je nad 147% solventna k1 olacuje svojim elanom najvisje i®1, no dividende od vseh sličnih p03' pornih organizacij.
do 5. ure popoldne.